text,label
"Medtem ko jedro podmladka LDS zapušča stranko, preostali člani podmladka in vodstvo LDS menijo, da je v ozadju njihovega odhoda razočaranje nad izgubo podpore znotraj podmladka. Z zdaj že nekdanjim predsednikom Mlade liberalne demokracije (MLD) Alešem Bučarjem Ručmanom smo se pogovarjali o vzrokih odhoda iz stranke LDS. Zakaj zapuščate Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) in MLD? Zaradi ideoloških razhajanj, nezadovoljstva z načinom dela v stranki in poseganja v avtonomijo MLD s strani LDS. Kot socialni liberalci zagovarjamo solidarnost in socialne pravice, zato ne moremo ostati v stranki, v kateri prevladuje neoliberalna miselnost. Dolgo smo poskušali uravnoteževati politiko stranke. Zdaj pa smo dokončno prišli do spoznanja, da v tej stranki ne moremo slediti svojim političnim in moralnim ciljem. Ste bili deležni pritiskov? Ko smo se želeli o vsebinskih razhajanjih pogovoriti z vodstvom LDS, se z nami sploh niso želeli pogovarjati. Ignoranca je najhujši pritisk. Pritisk je postal jasno viden tudi v osebni diskreditaciji tistih, ki mislijo s svojo glavo. Tokrat predsednika lastnega podmladka in kandidata za poslanca. Se boste priključili drugi stranki? Mladi, ki smo vsa leta vztrajali pri socialnem liberalizmu, bomo še naprej aktivno delovali v družbi, se zavzemali za cilje, skladne z našimi vrednotami, in vsebinsko pomagali tistim, ki jim je mar za socialo. To pa definitivno ni več LDS. Kongres MLD v soboto O razkolu v MLD in odhodu nekaterih vidnih članov podmladka bodo člani MLD govorili tudi na sobotnem kongresu v Ljubljani. Razkol v MLD Medtem ko so zaradi ideoloških razhajanj, nezadovoljstva z načinom dela v stranki in poseganja v avtonomijo Mlade liberalne demokracije (MLD) s strani LDS iz stranke odšli predsednik MLD Aleš Bučar Ručman, generalni sekretar MLD, mednarodni sekretar MLD, sekretar za okoljsko politiko MLD, pa se z njihovimi stališči ne strinjajo ostali člani v MLD. Kot je v sporočilu za javnost zapisal podpredsednik podmladka Sebastjan Vajda, se vodstvo LDS v delo MLD in člansko evidenco MLD ne vmešava. ""Res je, da je vodenje evidence članov v pristojnosti generalnega sekretarja MLD, vendar tehnično vodenje evidence že od nekdaj izvaja članska pisarna LDS, ki pa nima možnosti vsebinsko posegati v evidenco samo. Kakršnekoli posege vedno opravi generalni sekretar MLD,"" je zapisal Vajda in dodal, da tovrstne izjave izhajajo iz razočaranja posameznikov nad izgubo podpore znotraj podmladka. Prav tako pa je Vajda zanikal, da naj bi podmladek zapustili tudi člani nekaterih odborov. LDS: Razloge za slabo delo prelagajo na druge",0
"Banka UBS, ki je do sedaj odpisala daleč največ izgub iz naslova t.i. strupenih vrednostnih papirjev, izgublja bogate stranke Največja švicarska banka UBS bo od centralne banke dobila izdatno pomoč in se bo tako lahko znebila ničvrednih vrednostnih papirjev, ki jo vlečejo v prepad. Banka se sooča s še eno težavo, ki je celo švicarska centralna banka ne more odpraviti. Začaran krog - a.k.a. podgane zapuščajo ladjo UBS je izgubila zaupanje bogatih strank, zato te čedalje hitreje dvigujejo svoj denar in ga selijo v druge banke. Prav tako banko zapušča čedalje več pomembnih uslužbencev, ki upravljajo z denarjem bogatašev. Uslužbenci s seboj vzamejo podporno osebje in seveda stranke. Banka UBS je sporočila, da so bogate stranke, samo v zadnjih treh mesecih, dvignile 43 milijard evrov sredstev, poroča Bloomberg. Zaradi odlivanja sredstev, je bila UBS prisiljena zmanjšati število zaposlenih. Odpuščeni uslužbenci so s seboj vzeli nekaj strank. Hkrati so nekateri uvideli, kaj se dogaja in tudi sami odšli ter s seboj vzeli stranke. Seveda se je z odpuščanjem zmanjšala kakovost storitve. Tako se je začel začaran krog dvigov denarja, odpuščanj in prostovoljnih odhodov, katerega del noče biti nihče. Selitve kadrov Sedem od 33 svetovalcev in trije pomočniki so denimo zapustili pisarno UBS v Sant Moritzu in se, vključno s strankami, preselili h konkurenci. V Veliki Britaniji je h konkurenci odšlo 18 svetovalcev in 32 članov podpornega osebja. UBS je zaposlila 26 bivših uslužbencev propadle banke Lehman Brothers , ki sedaj upravljajo sredstva v ZDA. Kar UBS izgubi, konkurenca pridobi Denar, ki ga bogataši dvigujejo, ti potem v plemenitenje zaupajo komu drugemu, ki uživa več zaupanja. Švicarska banka v državni lasti, Zuercher Kantonalbank (ZKB), je lani v celem letu privabila 1,3 milijarde evrov novih sredstev. Letos je banka v prvih osmih mesecih uspela privabiti več kot štirikrat toliko, oziroma 5,6 milijarde evrov. Stranke, ki bi rade v omenjeni banki odprle račun, morajo na to čakati tudi po eno uro. V ZKB pravijo, da ne vedo kaj narediti z vsem tem denarjem, ki jim ga ljudje zaupajo v plemenitenje. Tudi Credit Suisse je v zadnjem letu privabila veliko novih strank, nedvomno vsaj nekaj tudi na račun UBS. Ustavitev trenda ali pa... V banki zatrjujejo, da imajo strategijo za ustavitev bega denarja. Mogoče jih bo ravno finančna injekcija švicarske centralne banke stabilizirala dovolj, da ustavijo začetek izjemno nevarnega trenda. Tudi analitiki pravijo, da bo naslednjih šest mesecev zelo pomembnih. »Centralna banka je UBS pomagala stabilizirati, sedaj pa mora UBS ustaviti beg strank,« pravi analitik zaposlen v Merrill Lynch .",0
"V prvih treh letošnjih mesecih se je obseg singapurskega bruto domačega proizvoda preračunano na letno obdobje zmanjšal za 19,7 odstotka Foto: © Bloomberg businessweek Singapur je zabeležil hujši upad obsega bruto domačega proizvoda (BDP), kot pa se je napovedovalo doslej. V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem se je obseg BDP v prvih treh mesecih letos preračunano na letno obdobje z upoštevanja sezonskih vplivov zmanjšal za 19,7 odstotka. To je najhujši upad BDP, ki so ga kadarkoli zabeležili v tej mestni državici. Na letni ravni pa se je obseg BDP v prvem četrtletju zmanjšal za 11,5 odstotka, so danes sporočili z ministrstva za trgovino. Devalvacija singapurskega dolarja V odziv je monetarna ustanova MAS, ki deluje kot centralna banka, sprostila razpon, v katerem se lahko giblje singapurski dolar v razmerju do košarice tujih valut. Za koliko, ostaja skrivnost, dejansko pa gre za devalvacijo. Ekonomisti ocenjujejo, da se je tečaj singapurskega dolarja znižal za enega do tri odstotke. To je druga devalvacija po letu 2003. Singapur, ki je močno odvisen od izvoza, tiči v najhujši recesiji v svoji zgodovini. Po oceni ministrstva za trgovino utegne država, ki je neodvisna od leta 1965, letos utrpeti upad obsega BDP za šest do devet odstotkov.",0
"Ljubljana - Osrednji indeks Ljubljanske borze SBI 20 je v uri in pol trgovanja izgubil še 6,6 odstotka vrednosti in pristal pri vsega 4022 indeksnih točkah. Še več, in sicer kar 7,2 odstotka vrednosti je izgubil indeks najlikvidnejših podjetij SBI TOP, ki je padel na vsega 913 indeksnih točk. Že po dobri uri trgovanja so vlagatelji sklenili za 2,3 milijona evrov poslov, od česar skoraj dve tretjini odpadeta na delnico Krke, ki se je znižala za kar 8,7 odstotka na 51,1 evra. Na vrednosti danes ni pridobila niti ena delnica na Ljubljanski borzi, med pomembnejšimi družbami pa še najmanjšo izgubo za zdaj izkazujeta delnici Istrabenza in Abanke, ki sta se znižali za 1,3 oziroma 2,2 odstotka. Na drugi strani so več kot devet odstotkov vrednosti izgubile delnice Aerodroma Ljubljana, Petrola, Pozavarovalnice Sava in Telekoma Slovenije. Že ob začetku trgovanja je na Ljubljanski borzi prišlo do številnih prekinitvenih avkcij, vendar pa se tudi v tem času ni našlo večje število kupcev. Po uvodnem padcu so se strasti med vlagatelji nekoliko pomirile, tako, da se posli sklepajo v sorazmerno ozkem pasu, vendar pa za zdaj gneče na povpraševalni strani še ni zaznati.",0
"Banke v boju za lastno kapitalsko ustreznost Nova Ljubljanska banka je lani ustvarila 21,4 milijona evrov izgube, skupina NLB pa 82 milijonov evrov izgube. Vodstvo razlog vidi v finančni krizi in negativnih vplivih frankfurtske podružnice. NLB bi brez enkratnih dogodkov, predvsem oslabitve kapitalske naložbe v LHB v višini 32 milijonov evrov, lani ustvaril dobiček tudi po oblikovanju rezervacij v višini 28,5 milijona evrov. Izguba skupine NLB pa bi bila pol manjša, je po seji nadzornega sveta povedal predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič. Zdaj bodo revidirali načrte za letos in pripravili strategijo skupine NLB za prihodnje obdobje. Od napovedane strategije bo odvisno tudi to, ali se bo banka širila ali krčila ter na katerih trgih oziroma področjih. Strategijo bodo morali podpreti tudi lastniki. Lahko pa povem, da letos načrtujemo pozitivno poslovanje, je dejal Jašovič. Kriza udarila po bančnem trgu v Sloveniji Finančna in gospodarska kriza sta, kot prihaja na plano zdaj, močno prizadeli bančni trg v Sloveniji. Lanske poslovne rezultate je konec preteklega tedna že objavila druga največja slovenska banka, NKBM, ki pa ji je, čeprav je, tako kot druge banke, večji del dobička zaradi poslabšanja kreditnega portfelja namenila za rezervacije in slabitve, lansko leto uspelo končati z 12 milijoni evrov dobička. LHB Frankfurt - rana NLB-ja Težave NLB-ja so, kot kaže, večje. Na negativen poslovni rezultat so vplivale višji obseg rezervacij in oslabitve, dokončen udarec pa je največji slovenski banki zadalo poslovanje LHB Frankfurt. Dobiček skupine NLB naj bi sicer lani znašal okoli 230 milijonov evrov, banka pa naj bi si v plus zapisala 170 milijonov evrov. A se je nova uprava banke po Veselinovičevem odhodu jo od lanskega oktobra vodi Božo Jašovič ob visokih rezervacijah odločila za prevrednotenje kapitalskih naložb. Ta naj bi po neuradnih informacijah znašala okoli 40 milijonov evrov, od česar naj bi jih 35 milijonov odpadlo na LHB Frankfurt. Prav zaradi odločitve o prevrednotenju naj bi namreč rezultat pod črto poslovanja dobil negativni predznak. Po pisanju Dnevnika naj bi lani negativno poslovale tri banke iz skupine NLB, že omenjena LHB Frankfurt, NLB Sofija in NLB Srbija Beograd. Vendar pa naj bi izguba zadnjih dveh znašala le dva milijona evrov, medtem ko naj bi razvpita LHB Frankfurt skupaj s svojimi odvisnimi družbami ustvarila za 60 milijonov evrov izgube. Po pisanju Dnevnika naj bi prav LHB Frankfurt kreditirala nekatere tajkunske in gradbene posle , pri čemer se omenjajo predvsem Istrabenz, Gradis Celje, Maksima Holding in MTB. Poleg vsega ima LHB še za 6,4 milijona evrov terjatev do banke Lehman Brothers v stečaju. Križanič Likvidnostni količnik NLB-ja je še dovolj visok Kljub vsemu pa se bo pokazalo, vsaj po podatkih, ki so dostopni meni, da je NLB stabilna banka, je NLB na tiskovni konferenci po seji vlade v bran vzel finančni minister Franc Križanič. Sama izguba še ne zahteva dokapitalizacije, je prepričan minister, ta je bila načrtovana, zato da bi banki omogočila boljši, agresivnejši nastop na trgu. Kako bo izpeljana, še ni znano, Belgijcem pa bodo morali po ministrovem mnenju ponuditi kaj, kar jim bo koristilo, pri čemer je omenil prednostno delnico. Če bomo morali nastopiti kot lastnik, bomo nastopili kot lastnik Minister je poudaril ,da je po podatkih, ki jih ima, likvidnostni količnik NLB-ja dovolj visok, da potrebe po dokapitalizaciji iz tega razloga ni. Dejal je, da bo nadzporni svet resno proučil, od kod prihaja izguba , država pa bo, če bomo morali nastopiti kot lastnik , to tudi storila. Na vprašanje, zakaj se še splača vlagati v NLB, je Križanič dejal, da je NLB ne le rastoča, ampak tudi sistemska banka, kar pomeni, da je od nje odvisno normalno delovanje države. Poleg tega je postala sistemska banka tudi v nekaterih državah jugovzhodne Evrope, in prav zato bo treba, če se bo za to izkazala potreba, pristopiti tudi k dokapitalizaciji podružnic, saj bi sicer njene težave lahko poglobile krizo v državah, v katerih posluje. KBC še vedno pripravljen sodelovati v dokapitalizaciji Belgijski KBC je medtem sporočil, da je še vedno pripravljen sodelovati pri dokapitalizaciji NLB-ja, vendar se bodo o tem odločili na podlagi pogojev in donosnosti naložbe, kar bodo ocenili na podlagi nove strategije NLB-ja. Tako je dejal član nadzornega sveta NLB-ja in član uprave KBC-ja John Hollows, ki je hkrati opozoril, da so se Belgijci pri Evropski komisiji zavezali, da bodo nestrateške deleže prodali. Sem sodi tudi delež v NLB-ju, je dodal. Rezervacije, slabitve, nič kreditiranja, nič svežega pretoka denarja ... Ne le NLB, tudi druge slovenske banke so se zaradi krize znašle v nevarnem vrtincu, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič. Banke vse svoje sile namreč usmerjajo v ohranjanje svoje kapitalske ustreznosti. V ta namen torej gredo tako depoziti kot sredstva za morebitno dokapitalizacijo, posledica te faze pa je izpad kreditiranja gospodarstva, kar pomeni, da svežega pretoka denarja ni. Krog je tako sklenjen. Lani se je kreditiranje gospodarstva tako zmanjšalo kar za 150 milijonov evrov.",0
"Na tradicionalni 49. mednarodni povorki, ki so jo pripravili na Ptuju, je bilo skupno več kot 2500 nastopajočih pustnih likov in mask, od tega kar 678 kurentov. Letošnje že 49. ptujsko kurentovanje je doživelo vrhunec z mednarodno karnevalsko povorko. Povorki po Ptuju, ki si jo je letos po besedah vodje povorke Milana Gabrovca ogledalo okoli 55.000 obiskovalcev, je sledila zabava v karnevalski dvorani in na Mestnem trgu. Letošnja prireditev je potekala v izrazito mednarodnem duhu, saj se bo ptujski festival mask in maskiranja leta 2012 predstavil kot partner tudi v podobi Slovenije kot evropske prestolnice kulture. Povorko so organizatorji označili za povorko presežkov. Tako je na njej nastopilo 67 pustnih likov in mask, tako domačih kot tujih. Med njimi so Most ljubezni iz Srbije, Carneval d'Arlon in Komitee princev iz Arlona ter Mamutzones-Samugheo iz Sardinije. Coprnica Uršula, Ščuka velikanka in Butalci V Cerknici so pustovanje sicer začeli že v četrtek, v soboto pa so priredili otroško maškarado. Veliki pustni karneval je v Cerknici potekal danes, ko je cerkniško glavno ulico zavzel sprevod domačih in drugih mask, med katerimi je bilo videti tradicionalno coprnico Uršulo, Ščuko velikanko in Butalce. Med drugim so maškare zavzele tudi Bovec, Vrsno in Bilje. Še posebej pestro je bilo od 14. ure dalje v Cerknem, kjer je sprevodu laufarjev in predstavitvi 25-članske laufarske družine, enih od najbolj znanih šem na Slovenskem, sledila obsodba Pusta. Največje dolenjsko pustovanje prirejajo v Kostanjevici na Krki, kjer se vse od leta 1854 po dolenjskih Benetkah podijo maske s Šelmo na čelu. V Mokronogu so na pustno nedeljo priredili veliki pustni karneval, ki so ga letos naslovili Svetovni kongres v Mokronogu, Suhi pustni karneval pa je bil danes tudi v Žužemberku. V Novem mestu je novomeško Društvo prijateljev mladine Mojca priredilo tradicionalni otroški pustni karneval, 10. pustovanje z Gomelo gotensko in pustno povorko pa je bilo v Gotni vasi.",1
"Ljubljana - Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih letos ustvarila dve milijardi evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in 12 več od načrtov. Boljši od načrtov, za osem odstotkov, je bil tudi čisti dobiček, ki je znašal 34,7 milijona evrov, kar je 15,6 milijona več kot v enakem obdobju lani. Petrol je na ravni skupine ustvarila 215,4 milijona evrov kosmatega dobička, kar je dva odstotka več kot v prvih devetih mesecih lani in tri odstotke več od načrtov, so danes sporočili iz Petrola. Z devetmesečnim poslovanjem se je v torek sicer seznanil nadzorni svet Petrola s Tomažem Kuntaričem na čelu, ki poslovanje Petrola ocenjuje kot uspešno. Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih prodala 1,7 milijona ton proizvodov iz nafte, kar je tri odstotke več kot v enakem obdobju lani in šest odstotkov več od načrtov. Prihodki od prodaje trgovskega blaga so znašali 313 milijonov evrov oz. 10 odstotkov več kot v enakem obdobju in štiri odstotke več od načrtov. Konec septembra je skupina Petrol poslovala preko 439 bencinskih servisov, od tega jih je v Sloveniji 313, na Hrvaškem 78, v Bosni in Hercegovini 38, v Srbiji štirje, na Kosovu in v Črni gori pa po trije. Skupina Petrol je od januarja do konca septembra prodala 68,1 milijona kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani in štiri odstotke več od načrtov, ter 34,2 milijona ton utekočinjenega naftnega plina, kar je v letni primerjavi dva odstotka več, glede na načrte pa štiri odstotke manj. Petrol je na ravni skupine prodal tudi 244 tisoč MWh električne energije, kar je 56 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih lani, glede na načrte pa devet odstotkov več. V obravnavanem obdobju je skupina upravljala z 28 koncesijami za oskrbo s plinom. Nadzorniki Petrola so se seznanili tudi z odstopom Bojana Hermana z mesta delavskega direktorja 20. septembra. Na predlog sveta delavcev je nadzorni svet za novega delavskega direktorja imenoval Sama Gerdina. Uprava in nadzorni svet sta v skladu z določili kodeksa upravljanja javnih delniških družb skupaj oblikovala in sprejela še politiko upravljanja družbe, s katero bodo seznanjeni vsi deležniki preko razkritja na spletnih straneh družbe.",1
"Cene naftnih derivatov so se znižale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,3 centa, na 1,416 evra, 100-oktanski za 2,1 centa, na 1,458 evra, dizelsko gorivo pa za 0,8 centa, na 1,357 evra za liter. Cene naftnih derivatov so se opolnoči znižale, čeprav je vlada zvišala trošarine. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,3 centa, na 1,416 evra, 100-oktanski za 2,1 centa, na 1,458 evra, dizelsko gorivo pa za 0,8 centa, na 1,357 evra za liter. Znižala se je tudi cena kurilnega olja za liter je treba tako odšteti 0,988 evra oz. 0,7 centa manj kot doslej. Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji sklenila zvišati trošarino za plinsko olje za pogon, s 399,30 na 404,88 evra za 1000 litrov, in trošarino za plinsko olje za ogrevanje, z 81,60 na 86,91 evra za 1000 litrov. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo na vsakih 14 dni skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro.",1
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 606,02 točke, kar je 4,70 točke oz. 0,77 odstotka manj kot v sredo. V indeksu so se najbolj pocenile delnice Gorenja, ki so zdrsnile za slabih osem odstotkov. Borni posredniki so opravili za 800.080 evrov poslov. Delnice Gorenja so se pri 37.700 evrov prometa znižale za 7,81 odstotka na 5,90 evra. V indeksu so se pocenile tudi delnice Telekoma Slovenije (15.880 evrov), ki so padle za 1,58 odstotka na 61,51 evra, delnice Petrola so se znižale za 1,26 odstotka na 157 evrov. S slednjimi so borzni posredniki opravili za 44.300 evrov prometa. Krkine delnice so nižje za 1,17 odstotka in so zaključile pri 50,70 evra. Z njimi so borzni posredniki ustvarili največ prometa, in sicer za 363.120 evrov. Delnice NKBM so ostale na sredini zaključni vrednosti 4,70 evra, medtem ko so borzni posredniki z njimi opravili za 14.420 evrov prometa. Vlagatelji na Varšavski borzi doslej še niso pokazali zanimanja za delnice druge največje slovenske banke. V indeksu so pridobile edino delnice Mercatorja. Pri 17.860 evrov prometa so se zvišale za 1,33 odstotka na 152 evrov. V prvi kotaciji so pod gladino trgovali tudi z delnicami Intereurope, ki so se pocenile za 5,98 odstotka na 1,21 evra, delnice Luke Koper pa so zdrsnile za 3,46 odstotka na 9,52 evra. V standardni kotaciji so najpomembnejše delnice beležile strme padce. Delnice Zavarovalnice Triglav, s katerimi so borzni posredniki ustvarili za 44.110 evro prometa, so se znižale za 4,41 odstotka na 12,80 evra. Delnice Pozavarovalnice Sava (800 evrov) so se pocenile za 5,45 odstotka na 5,90 evra, delnice Save (1120 evrov) pa za 4,33 odstotka na 28,70 evra. Cenejše so tudi delnice Aerodroma Ljubljana (3680 evrov), ki so zdrsnile za 3,01 odstotka na 11,75 evra.",0
"Bi radi imeli nov kos oblačila ali pa novo obutev? Potem je zdaj pravi čas, saj so se začele poletne sezonske razprodaje, ki po zakonu lahko trajajo največ dva meseca. Nad morebitnimi kršitvami trgovcev bodo bdeli tržni inšpektorji, ki pa sicer zabeležijo čedalje manj ugotovljenih nepravilnosti. Začele so se poletne sezonske razprodaje tekstila in obutve, ki lahko trajajo največ 60 dni, a trajanje razprodaj določi vsak trgovec skladno s svojo poslovno politiko. Omejitev pri višini znižanja blaga ni, edina omejitev je pri znižanju v razponu. Če trgovec ponudi znižanje blaga v razponu od 20 do 40 odstotkov, mora biti najmanj četrtina vrednosti blaga, ki ga ponuja na razprodaji, po najvišjem odstotku, so pojasnili v Trgovinski zbornici Slovenije. Objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati podatke o vrsti blaga, odstotku znižanja in obdobje trajanja razprodaje. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno.",1
"Kitajska nad izpuste z električnimi vozili Francoske obveščevalne službe preiskujejo, ali je Kitajska igrala vlogo v primeru industrijskega vohunjenja v proizvajalcu avtomobilov Renault. Renault je po večmesečni preiskavi suspendiral tri izvršne direktorje, med njimi je bil eden član menedžerskega odbora podjetja, kar je vzbudilo strah o korporacijskem vohunjenju. Podjetje sumi, da so podatke prodajali Kitajski, je sklicujoč se na vire znotraj podjetja poročal dnevnik Le Figaro. Francoska vlada je podala opozorilo o vsesplošnem tveganju za francosko industrijo. Renault in Nissan stavita na električna vozila Izvršni direktorji so osumljeni, da so izdajali podatke o programu visoko tehnološkega električnega vozila, ključni točki strategije Renaulta, v katero skupaj z japonskim partnerjem Nissanom vlaga na milijarde evrov. Renault in Nissan nameravata do leta 2014 predstaviti več električnih modelov, da bi zadovoljila naraščajočemu povpraševanju po do okolja prijaznih sredstvih prevoza. Vlada zahtevala preiskavo Preiskavo je zahteval urad francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, saj je Renault v 15-odstotni lasti francoske države. Francoski minister za industrijo Eric Besson je opozoril, da državi grozi gospodarska vojna , in francoska podjetja pozval, naj povečajo svojo varnost. Kitajska nad izpuste z električnimi vozili Kitajska, kjer izpusti iz avtomobilov predstavljajo okoli 70 odstotkov onesnaženosti zraka v večjih mestih, si močno prizadeva za t. i. zeleno avtomobilsko industrijo. Kitajska proizvodnja električnih avtomobilov naj bi do leta 2020 dosegla milijon enot. Peking je junija začel program, ki vključuje popust za nakup električnih ali hibridnih vozil, da bi zmanjšal izpuste plinov. Masovna izdelava električnih vozil je še vedno v povojih. Večji izdelovalci vozil, med njimi Nissan, Mitsubishi in PSA Peugeot Citroen, so v zadnjih mesecih predstavili svoja električna vozila, a teh na cestah po svetu ni videti veliko.",0
"Dobiček Pivovarne Laško je v prvih devetih mesecih izhlapel za 60 odstotkov. Razlog? Slabo vreme, inflacija, padec kupne moči, večji stroški in vlaganje v prenovo blagovnih znamk. Na manjši dobiček so vplivale tudi dražje osnovne surovine in energenti, pojasnjuje uprava Pivovarne Laško. Skupina Pivovarna Laško je čiste prihodke od prodaje v prvih devetih mesecih letos povečala skoraj za desetino, na 246,1 milijona evrov, čisti dobiček pa znaša 18,5 milijona evrov, kar je za 62,4 odstotka manj kot v lanskem devetmesečju. Pivovarna Laško je v prvih devetih mesecih letos ustvarila za dobrih 67 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je na ravni lanskega devetmesečja in 73,4 odstotka načrtovanih. Čisti dobiček družbe pa se je v primerjalnem obdobju znižal za 60,6 odstotka, na 5,8 milijona evrov. Z rezultati devetmesečnega poslovanja matičnega podjetja in skupine Pivovarna Laško so se na četrtkovi dopisni seji seznanili tudi nadzorniki. Matična družba je od januarja do konca septembra prodala 866.385 hektolitrov vseh pijač, od tega 95,8 odstotka piva in 4,2 odstotka vode. Na segmentu piva je bila devetmesečna prodaja za 2,2 odstotka manjša glede na lansko primerjalno obdobje, pri vodi pa je bilo doseženo 94,6 odstotka lanske devetmesečne realizacije. Skupina Pivovarna Laško je v prvih devetih mesecih letos prodala 3,9 milijona hektolitrov vseh pijač, kar je za 1,6 odstotka manj kot v devetmesečju lani. Na segmentu piva je devetmesečna prodaja porasla za 4,2 odstotka, največji padec prodaje na drugih segmentih pa je bil na segmentu vode z okusi, kjer je prodaja upadla za 10,2 odstotka. Uprava Pivovarne Laško meni, da je obdobje januar september v poslovnem letu za proizvajalce piva, vode in ostalih osvežilnih pijač hkrati obdobje glavne sezone, ki vpliva tudi na poslovne rezultate za celo leto. Po oceni uprave družbe letos ne bodo dosegli načrtovanih rezultatov poslovanja. Vzroki naj bi tičali v slabših vremenskih pogojih, ki vplivajo na samo potrošnjo in predvsem v inflacijskem gibanju ter padcu življenjske ravni oziroma realne kupne moči potrošnikov. Manjši dobiček Pivovarne Laško pa je predvsem posledica povečanih stroškov storitev oziroma marketinških vlaganj v prenovo blagovnih znamk.",0
"Gotovo ste že doživeli, da so slavljencu za 50., 60., 70. rojstni dan na zabavo kot glavno presenečenje prinesli sliko hiše. Slika... Gotovo ste že doživeli, da so slavljencu za 50., 60., 70. rojstni dan na zabavo kot glavno presenečenje prinesli sliko hiše. Slika, pogosto celo slaba umetnija kakega vaškega umetnika, naslikana po stari fotografiji neke bajte, je potem seveda deležna splošne evforije. Izvabi solze iz oči slavljenca in še koga. Sledijo zahvale, radostni objemi, poljubi, obujanje spominov. In slika pozneje praviloma dobi častno mesto v dnevni sobi nad kavčem ali na kakšnem drugem uglednem mestu, na najbolj opazni steni slavljenčevega doma. Tega dolgo nisem razumela. Kako imaš lahko na osrednji steni v stanovanju, ki jo vsak dan gledaš več ur, sliko stare bajte?!? In velikokrat celo slabo sliko bajte. Ampak počasi mi postaja jasno. Ne gre namreč za sliko, za okras, gre za pomen, za dom, za mladost, za spomine, družino. Gre za nekaj svetega. In za številne je to slika doma. Lahko bi bila tudi slika kakšne stvari ali stvar sama. Glavno je, da ti ta predmet oziroma njegova podoba seže do srca, da ima poseben pomen in te pomiri, mogoče razvedri, napolni. V tokratni Stotki denimo objavljamo zgodbo o legendarnem Janezu Gorišku, ki je projektiral več kot 100 skakalnic po svetu, srce in dušo pa pustil v Planici. Verjetno bi v svojo dnevno sobo z veseljem obesil sliko svoje planiške letalnice, če je nima že. In če sem bila še pred desetimi leti trdno odločena, da si nikoli, ampak res nikoli, na steno ne bom obesila sliko svoje bajte, zdaj nisem več. Še več. Takoj bi kakšno butasto zenovsko sliko, ki si je svoje mesto na steni zaslužila samo zaradi barv ali zato, ker je pač »pasala« k pohištvu, zamenjala s sliko svojega doma. Formo bi zamenjala vsebina. In to pride z leti. Naj vas z vsebino razveseli tudi tokratna Stotka.",1
"Tolmin - Posoški razvojni center (PRC) bo sodeloval v mednarodnem projektu Enerbuild, namenjenemu povečevanju energetske učinkovitosti na področju gradnje in rabe objektov. V 2,9 milijona evrov vrednem projektu, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, odvijal pa se bo na območju Alp, bo pozornost namenjena pasivnim hišam, so sporočili iz PRC. Mednarodni projekt Enerbuild bo največ časa namenil energetskemu ocenjevanju javnih in zasebnih objektov, primerjavi standardov, izobraževanju strokovnjakov ter pilotnim akcijam na območju šestih sodelujočih partnerjev iz Slovenije, Avstrije, Italije, Francije, Nemčije, Švice, pojasnjujejo v PRC. Po njihovih besedah gre za nadgradnjo projekta Nena, ki je obravnaval predvsem potenciale izkoriščanja biomase in se je zaključil v začetku leta 2008. Dosedanje izkušnje iz Avstrije, ki je na področju pasivne gradnje najbolj napredna, namreč kažejo, da je javni sektor eden pomembnejših dejavnikov pri promoviranju tovrstne gradnje. Investicije v šole, vrtce, zdravstvene domove in upravne stavbe so lahko vzor tudi za zasebne investitorje, hkrati pa omogočajo razvoj ponudnikov in nižje nižanje cen, so prepričani v PRC. Po njihovih besedah tovrstnih zgledov v Sloveniji še ni. V Posočju bodo tako skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter Fakulteto za arhitekturo iz Ljubljane pripravili izobraževanje za arhitekte, projektante in obrtnike s področja gradnje pasivnih hiš. Izkušnje alpskih držav namreč kažejo, da je poznavanje tehnologije gradnje objektov s standardom pasivnih hiš velikokrat omejeno le na posameznike, za uspešnost projektov pa je nujna usklajenost med projektantom, izvajalcem in investitorjem. Posoški razvojni center bo prav tako pripravil javni arhitekturni natečaj idejne zasnove pasivnih hiš, ki bodo hkrati ustrezale značilnostim bovškega, kobariško-tolminskega in škofjeloško-cerkljanskega tipa hiše. Zaradi posebnosti tehnologij gradnje pasivne hiše pogosto izstopajo po obliki, z natečajem pa bi radi oblikovno povezali tako kulturno dediščino območja kot nove standarde na področju tehnologij gradnje, so pojasnili v PRC. Gradnja pasivnih hiš je z vidika energetske učinkovitosti, stroškov in ohranjanja okolja hkrati trend in nuja. Kljub višjemu izhodiščnemu strošku namreč tovrstna gradnja dolgoročno pomeni prihranek, so še dodali.",1
"Ljubljana - V državni proračun se je v letošnjih prvih devetih mesecih steklo skupaj dobrih 5,6 milijarde evrov, medtem ko so odhodki znašali skoraj sedem milijard evrov. Proračunski primanjkljaj v prvih devetih mesecih je tako znašal 1,3 milijarde evrov, ugotavlja bilten javnih financ ministrstva za finance v oktobrski številki. Ob koncu leta naj bi proračunski primanjkljaj po načrtih vlade dosegel skoraj 1,7 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Rebalans, ki ga je DZ sprejel sredi septembra, te številke ni spremenil, je pa v primerjavi s konec lanskega leta sprejetim letošnjim proračunom za po 365 milijonov evrov znižal tako prihodke kot odhodke proračuna. V primerjavi z enakim obdobjem lani so letošnji proračunski prihodki višji za 7,7 odstotka, medtem ko se je poraba v tem obdobju povečala precej manj, namreč za 1,9 odstotka. Davkov se je v prvih devetih mesecih v proračun steklo 4,8 milijarde evrov, kar je 7,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo za 2,1 milijarde evrov davka na dodano vrednost in za dobro milijardo evrov trošarin, iz naslova dohodnine se je v proračun do konca septembra steklo 649 milijonov evrov, iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb pa 519 milijonov evrov. V evropski proračun je Slovenija v prvih devetih mesecih vplačala 300 milijonov evrov in od tam prejela skoraj 80 odstotkov več denarja, namreč 539 milijona evrov. V prvih devetih mesecih se je država zadolžila za dobre tri milijarde evrov, večinoma v obliki državnih obveznic, ki jih je januarja in marca izdala v vsakokratni višini 1,5 milijarde evrov. V mesecu septembru se država ni dodatno zadolževala. Za odplačila dolga državnega proračuna pa je do konca septembra šlo 936 milijonov evrov. V obdobju pred krizo je zadolževanje Slovenije običajno znašalo približno milijardo evrov letno, leta 2009 je ta številka poskočila na 4,7 milijarde evrov, lani pa se znižala na 2,5 milijarde evrov.",0
"Delavci CPM so dobili decembrske plače brez potnih stroškov, malice in drugih obveznosti, v hčerinskih družbah pa so dobili del plač. Stavka je napovedana za 22. februar. Okoli 700 zaposlenih v Cestnem podjetju Maribor CPM je prejelo decembrske plače, teh pa v celoti niso dočakali v hčerinskih družbah CPM Vzdrževanje in obnova cest ter CPM Investicije. V CPM d.d. smo dobili plače za december, a brez potnih stroškov, plačila malice in drugih obveznosti, ki gredo v maso prisilne poravnave. V ostalih dveh družbah, v katerih so ta teden že prejeli del decembrskih plač, pa niso prejeli zadnjega dela plače. Plačilo so obljubili do 10. februarja, je po sestanku izvršilnega odbora sindikata povedala Barbara Matul iz Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije. Sindikat je zato na današnjem sestanku sklenil, da stavko napovejo za 22. februar, saj želijo vanjo zajeti tudi izplačilo januarske plače, predvideno za 18. februar. Do takrat so namreč zaposleni tudi na kolektivnem dopustu. Kot je še povedala, mora vodstvo družbe za odpoved stavke poplačati preostali del decembrskih plač ter do 18. februarja poplačati januarsko plačo. Mariborsko okrožno sodišče je 12. januarja začelo s postopkom prisilne poravnave v CPM, za prisilnega upravitelja pa je bil imenovan Silvo Zorec. Sodišče je upnike pozvalo, da najpozneje do 14. februarja prijavijo svoje terjatve. Navadnim upnikom je mariborsko gradbeno podjetje, ki jim dolguje 68 milijonov evrov, predlagalo, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol. Sicer pa se je ta teden z vodstvom družbe in prisilnim upraviteljem prvič sestal tudi upniški odbor, katerega vodenje je prevzel predstavnik Petrola Uroš Ilić, ob njem pa v odboru sedijo še predstavniki Banke Celje, NKBM, NLB in Gorenjske banke. Prvi mož CPM Janez Škoberne jim je predstavil razmere in načrt finančnega prestrukturiranja. Svojega mnenja pa o načrtu tokrat še ni želel izraziti prisilni upravitelj, češ da je za to še prezgodaj. Upnike je glede na danes objavljeno poročilo na spletni strani Ajpesa zanimala predvsem možnost dokapitalizacije družbe, ki je v 70-odstotni lasti CPM Holdinga, med lastniki pa so poleg malih delničarjev še NKBM, Janez Škoberne, Mestna občina Maribor in občina Slovenska Bistrica. Škoberne jim je povedal, da od lastnikov ne gre pričakovati sodelovanja pri sanaciji, prav tako jim je zagotovil, da premoženja iz matične družbe niso prenašali na hčerinska podjetja. Škoberne je o poslih v naslednjem obdobju upnikom še povedal, da imajo z družbo Alpine Bau sklenjeno pogodbo, da so njihovi podizvajalci za vse posle v Sloveniji, večja dela na lokalni ravni pa nameravajo pridobivati preko hčerinskih podjetij. Če v Sloveniji ne bo investicij, CPM ni zmožen preživeti, če pa te bodo, je načrt finančnega prestrukturiranja podcenjen, je upnikom še povedal Škoberne.",0
"Ajdovščina - Družba Tekstina je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 2,66 milijona evrov prihodkov iz prodaje in zabeležila 676.000 evrov izgube. Vzrok za izgubo v ajdovskem tekstilnem podjetju pripisujejo padcu prodaje za 37 odstotkov glede na enako lansko obdobje, slabši likvidnosti in višjim cenam vhodnih materialov. Kot ugotavljajo v vmesnem poročilu poslovodstva, ki ga je Tesktina danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, se je negativni gospodarski trend v tretjem četrtletju leta stabiliziral. Pričakovanja so vseeno negotova, saj kupci še vedno svoje odločitve sprejemajo v zelo kratkem času in pogosteje. Zaradi tega morajo skrajšati dobavne roke petino glede na enako lansko obdobje, ugotavlja direktor Tekstine Simeon Špruk. Po njegovih besedah kupci naročajo mahne količine brez varnostnih zalog, čemur se morajo v Tekstini prilagajati z nakupom manjše količine surovin, kar dviguje ceno logistike. Medtem ko kupci pritiskajo na cene in podaljšujejo plačilne roke za 30 do 60 dni, morajo dobaviteljem zaradi slabe bonitete plačevati avanse, kar vpliva na likvidnost je situacijo v tekstilni industriji opisal Špruk. V Tesktini, kije lansko leto končala s 125.000 evri izgube, sicer nadaljujejo s tržnimi aktivnosti, pospeševanjem prodaje in menjavo agentov. V družbi staja v veljavi 36-urni tedenski delavnik, tako da v tretjem četrtletji odpuščanje ni bilo potrebno, je še zapisal Špruk.",0
"Turški BDP je v tretjem letošnjem četrtletju na letni ravni porasel za 5,5 odstotka, je razvidno iz podatkov, ki jih je objavil turški statistični urad iz Ankare. Gospodarska rast je tako nekoliko razočarala analitike, ki so v povprečju napovedali 6,5-odstotno rast BDP. Prav tako se je rast precej upočasnila v primerjavi z drugim četrtletjem, ko je bila 10,2-odstotna. Po sezonskih in koledarsko prilagojenih podatkih pa je turško gospodarstvo poraslo za 1,1 na četrtletni in za 6,4 odstotka na letni ravni. Sicer pa se je turški BDP v letu 2009 skrčil za 4,7 odstotka. Močna rast indijske industrijske proizvodnje Indijska industrijska proizvodnja je oktobra na letni ravni porasla za 10,8 odstotka, kar je predvsem posledica močne rasti avtomobilske proizvodnje ter proizvodnje električne energije, hkrati pa tudi povečanega povpraševanja ob sezoni verskih praznovanj. Industrijska proizvodnja je tako porasla bolj od pričakovanja analitikov pri 8,5 odstotka. Sicer pa je letošnjega julija porasla za 15 odstotkov na letni ravni, rast se je nato nekoliko upočasnila, avgusta je bila 6,9-odstotna in septembra 4,4-odstotna. Italijanska gospodarska rast nekoliko nad pričakovanji Italijanski BDP se je v preteklem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 0,3 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke bolje od pričakovanj državnih statistikov izpred meseca dni. Gospodarska rast na letni ravni je bila medtem 1,1-odstotna. Uvoz se je v tretjem četrtletju v primerjavi s predhodnim povečal za 4,7 odstotka, izvoz pa za 2,8 odstotka, pri čemer sta se v letni primerjavi uvoz in izvoz povečala za 11,3 oziroma 8,7 odstotka. Potrošnja gospodinjstev se je četrtletno povečala za 0,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 0,5 odstotka. Pripravil Jan Bratanič",1
"Kaže, da se je ustavilo padanje cene nafte, ki je trajalo skorajda cel april in maj. Pred vrati je poletna vozna sezona, možnost vojne v Iranu pa se spet povečuje Pomanjkanje napredka v pogajanjih v zvezi z iranskim jedrskim programom, za katerega tam že vseskozi trdijo, da je miroljuben, je pripomoglo k okrevanju cene nafte. Za 159-litrski sod je bilo ob 9:30 uri plačati 107,6 dolarja, kar je bilo 0,6 odstotka več kot v petek zjutraj. Vsa rast cene se je zgodila danes. Nafta se danes draži že tretji dan, a je vseeno daleč stran od marčnega vrha malo nad 128 dolarji za sod. Podpora Grkov evru ga je dvignila Evro je danes odločno okreval in izničil ves petkov popoldanski padec. S petkovih zadnjih 1,2515 dolarja, je danes trgovanje evro začel na 1,2561 dolarja. Do pol desetih se je okrepil na 1,2589 ameriškega zelenca. Bil je vreden 0,15 odstotka več kot v petek ob istem času. Grki bi evro in hkrati ne bi vrnili dolgov Razlog za to, da se je evro izkopal iz 23-mesečnega dna in tudi del razloga za okrevanje cene nafte, so rezultati ankete v Grčiji. Ti kažejo, da imajo največ možnosti za zmago na novih volitvah znova v stranki Nova Demokracija. Ta je ena od strank, ki zagovarjajo sedanji način soočanja s prezadolženostjo Grčije. Grki imajo sicer silno nasprotujoče si mnenje. Velikanska večina jih želi ostati v območju evra. Le malo manj odločna večina jih ostro nasprotuje novim varčevalnim ukrepom države, s katerimi želi ta od državljanov iztisniti denar, za servisiranje javnega dolga, ki ga sedaj večinoma dolgujejo Evropski centralni banki in drugim javnim subjektom. Zlato na poti proti 1.600 dolarjem za unčo Cena zlata, ki je rasla že v petek, raste tudi danes. Ob 9:30 uri je bila 31,1-gramska unča vredna 1.580 dolarjev, kar je bilo 1,05 odstotka več kot v petek zjutraj. Tudi srebro se draži. V minulih 24 urah trgovanja je cena okrevala za 0,9 odstotka, na 28,644 dolarja za unčo.",0
"Prašičja gnojevka. Namesto v bioplinarno neposredno na kmetijska zemljišča. Prebivalci Črnomlja so izpostavljeni nevzdržnemu smradu, ki se širi po mestu, njegov izvor pa je v razlivanju prašičje gnojevke po kmetijskih površinah, je povedala županja Mojca Čemas Stjepanovič. O tem so že opozorili okoljski in kmetijski inšpektorat. Težke kovine Lastniku prašičje farme je bioplinarna odpovedala prevzem prašičje gnojevke, ker naj bi vsebovala preveč cinka, lastnik farme pa je začel prav to gnojevko razlivati po njivah. Ravno težke kovine v prašičji gnojevki naj bi bile razlog, da je aprila okoljski inšpektorat bioplinsko gnojevko uvrstil v drugi razred okoljske kakovosti in bioplinarni prepovedal, da jo oddaja za rabo v kmetijstvu kot gnojilo. Ni podlage “Če gre gnojevka neposredno (brez obdelave v bioplinarni) na kmetijske površine, je za nadzor pristojna kmetijska inšpekcija. Sicer pa v Sloveniji ni predpisa, ki bi urejal širjenje vonjav v okolju, in tako ni podlage za ukrepanje okoljske inšpekcije,” so nam povedali na inšpektoratu za okolje. S kmetijskega ministrstva naj bi nam odgovor posredovali danes.",0
"Od ogromne izgube do ogromnega dobička v samo letu dni. To velja za Deutche Bank, kjer so lani 'pridelali' pet milijard evrov dobička, leto pred tem pa so končali globoko v rdečih številkah. Deutsche Bank je v minulem letu imela pet milijard evrov dobička. Največja nemška banka Deutsche Bank je lani ustvarila pet milijard evrov čistega dobička, potem ko je leto 2008 končala s 3,9 milijarde evrov izgube. Prihodek se je na letni ravni povzpel s 13,6 milijarde na 27,9 milijarde evrov. Banka je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila 1,3 milijarde evrov čistega dobička, medtem ko je imela v enakem obdobju predlani 4,8 milijarde evrov izgube. K izboljšanju rezultatov je po navedbah banke prispeval večji obseg trgovanja ter vračilo davka v ZDA. Prihodki iz trgovanja so v trimesečju znašali 1,3 milijarde evrov, v celotnem letu pa 9,8 milijarde evrov, potem ko so bili predlani pri 116 milijonih evrov. Vračilo davka je v četrtletju k dobičku prispevalo 790 milijonov evrov. Glavni izvršni direktor Josef Ackermann je ocenil, da je banka v lanskem letu dosegla veliko dosegla je znatno dobičkonosnost, hkrati pa zmanjšala tveganje in uravnotežila bilanco. Dobri rezultati so banki omogočili, da se je kapitalsko okrepila, je dodal Ackermann. Del bankine strategije je bilo tudi prevzemanje drugih bank. Tako je lani napovedala prevzem luksemburške bančne skupine Sal Oppenheim, od ABN Amro Holdinga je prevzela komercialno bančništvo na Nizozemskem, pridobila pa je tudi delež v nemški Deutsche Postbank.",1
"Slovenski potapljači niti ne vedo, zakaj so jih pridržali. Zdaj čakajo na sodnika v Pulju. ""To je čista bedarija,"" meni Jernej Sedmak, predsednik potapljaškega društva Manta Club Izola, ki so ga v petek skupaj s posadko in ladjo pridržali predstavniki puljske luške kapitanije. Osumljeni so nezakonitega gospodarskega delovanja, zaradi česar jim grozi 70 tisoč evrov globe. Potop je sicer organiziral potapljaški klub iz Pulja, sporno pa naj bi bilo, da so v morje skakali tudi s slovenske ladje. Čaka na obravnavo Sedmak, ki je vodja izolskih potapljačev reševalcev in je sodeloval tudi v reševalni akciji v tragični nesreči pri Blanci, zdaj čaka na današnjo sodno obravnavo v Pulju. Drugim iz enajstčlanske posadke so dokumente že vrnili. Enako doživeli tudi drugi ""Tudi nam se je zgodilo, da smo se registrirali pri diving centru na Krku, potapljat pa smo se šli s svojim čolnom in nas je luška kapitanija na dolgo pregledovala, a so nas na koncu izpustili,"" je povedal koprski potapljač Vasja Skomin. Kot pravi, je najbolje, da se zaradi stroge hrvaške zakonodaje prek diving centra najame hrvaško plovilo. "" Ni si vredno zaradi tega pokvariti dopusta. Potapljači pa vse bolj izbiramo tudi cenejše destinacije v Franciji in Egiptu,"" doda.",0
"Sem prvi in edini slovenski civilni strokovnjak v Afganistanu, a prepričan, da ne zadnji, je dejal Srečko Zajc, nekdanji generalni sekretar Rdečega križa. Slovenija bo okrepila posebno obliko mirovnega sodelovanja v tujini. Gre za civilne strokovnjake, kot je Srečko Zajc, nekdanji generalni sekretar Rdečega križa, ki dela na misiji v Afganistanu. Obmejna preventiva? Civilni funkcionalni strokovnjaki smo usposobljeni, da razumemo tako vojaško kot civilno okolje. Delujem pod italijanskim poveljstvom, kjer so me glede na to, da sem najstarejši in imam pestre življenjske izkušnje, izbrali za svetovalca na področjih, kot sta sodelovanje s civilno družbo in univerzo. Kakšno je sodelovanje Slovenca z Afganistanci? Sporazumevamo se v angleščini prek tolmačev. Za vsako informacijo je treba preveriti, ali sta obe strani sporočilo enako razumeli. Sicer pa Afganistanci presenečajo – na sestanek pridejo vedno, dogovorjenega se držijo. Po čem vas poznajo? Na nacionalni televiziji v Heratu smo s sredstvi Republike Slovenije zgradili studio. Za 1300 dolarjev je to eden od najsodobnejših studiev. Ob odprtju je bil neposredni prenos in naslednji dan so se mi Afganistanci v naši bazi zahvaljevali. Slovenija je s tem stopila v srca Herata. Kako komunicirate z družino? Skype je rešitelj družinskih odnosov, to tehnologijo bodo morali začeti uporabljati za povezovanje drugih ustanov. Vsake toliko izvedemo videokonferenco z deklico, ki se v Italiji zdravi zaradi nenavadne oblike raka, in njeno družino, ki so nomadi in gojijo drobnico. Sodobno tehnologijo uporabljamo tudi v take namene.",1
"Črnomaljski policisti so v bližnjem vinorodnem okolišu v sredo obravnavali primer, v katerem sta moški in ženska po sporu drugega moškega napadla s sekirico in desko. V Krškem pa so pridržali 46-letnega osumljenca nasilja v družini, ki se je med vožnjo v avtu z ženo sprl, ko je ta izstopila, pa še zapeljal na pločnik in jo z avtom zbil. Kot so sporočili s Policijske uprave (PU) Novo mesto, so črnomaljski policisti ugotovili, da sta po sporu v vinorodnem okolišu osumljenca napadla oškodovanca, pri čemer ga je moški z manjšo sekiro poškodoval po glavi, njegova pomočnica pa ga je hkrati udarjala z desko. Po tem dogodku so policisti s pomočjo opisa osumljencev in njunega vozila oba nasilneža izsledili in prijeli, moškega pa pridržali. Danes ga bodo odvedli k preiskovalnemu sodniku, za kaznivo dejanja nasilništva pa mu grozi zapor do treh let. Sicer so osumljenega moškega iz naselja v okolici Metlike policisti že večkrat obravnavali zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete. Kot še sporočajo z novomeške PU, so povoženo žensko po navedenem četrtkovem sporu družinskega para iz naselja v okolici Krškega odpeljali v bolnišnico, 46-letnega osumljenca, ki ga bodo ovadili zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, pa so pridržali.",0
"Če denar še ni nakazan, potem so odprte še vse možnosti V tem tednu so javnost razburjali visoki regresi, ki so jih ali pa jih še nameravajo izplačati družbe v državni lasti, zlasti tiste, ki jih s proračunskim denarjem rešujemo davkoplačevalci. Družbe so razkrile, da so za regrese porabile več milijonov evrov, ne glede na to, ali so poslovale dobro ali slabo. Zato so se ob tem postavila vprašanja tudi o družbeni odgovornosti vodstev, ki vodijo te družbe. V Adrii regres na ravni minimalne plače Višina regresa je določena s kolektivno pogodbo, a dejansko izplačilo je stvar dogovora med socialnimi partnerji v družbi, je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj. To kaže primer Adrie Airways, ki ima že nekaj let težave, zato bodo zaposleni tudi letos dobili regres v višini minimalne plače, pravi Maks Tajnikar V Adrii v vseh letih, kolikor poznam podatke, izplačujejo regres na ravni minimalnih plač in tudi letos bo tako. Mislim, da so sindikati v Adrii to do zdaj sprejemali in da bo tako tudi letos. Pahor So stvari, ki niso stvar zakonov, temveč morale Do regresa je upravičen sleherni zaposleni, a pri določanju njegove višine moramo biti previdni, še dodaja Tajnikar, še posebej če družba prejema državno pomoč ali je kako drugače odvisna od davkoplačevalskega denarja. Zato so odločitve vodstev o visokih regresih v družbah z izgubami, še zlasti če so te odvisne tudi od proračunskih sredstev, ne samo neupravičene in nespodobne, ampak tudi družbeno neodgovorne, je pred dnevi opozoril predsednik vlade Borut Pahor Zakon je treba spoštovati, če ne, greš v kazenski postopek. So pa tudi stvari, ki niso stvar zakonov in prava, temveč poslovne morale. In tam se začne tisto, čemur pravimo družbena odgovornost, je dejal Pahor. Kovač Uprave bi morale tvegati tudi tožbe Temu pritrjuje tudi ekonomist Bogomir Kovač Ta t. i. družbena neodgovornost je v tem, da nekdo drug, se pravi davkoplačevalci, plačujejo za neko podjetje oz. zaposlene. ki so posredno sicer spoštovali kolektivno pogodbo, vendar je ta neprimerna glede na recesijo oz. položaj podjetja. V vsakem primeru bi uprave morale doseči kompromis s sindikati in znižati regrese oz. tvegati tožbe. Če denar še ni nakazan, potem so odprte še vse možnosti, če pa je ta že na računih, je stvar dosti bolj komplicirana, je sklenil Kovač.",0
"Ljubljana - V torek je Komisija za preprečevanje korupcije predstavila spletno aplikacijo Supervizor, ki je namenjena javnemu pregledu proračunskih izdatkov. Predstavitev je v Sloveniji dvignila veliko prahu in povzročila izjemno pozitiven odziv širše javnosti. Spodbudne kritike pa niso omejene zgolj na domači prostor. Proaktivni pristop k preprečevanju korupcije so pohvalili tudi hrvaški mediji, opazili pa so ga celo v ZDA.""Bravo za naše sosede"": Hrvaški mediji navdušeni nad slovensko aplikacijo SupervizorSupervizor pohvalili tudi v ZDA: Takšne aplikacije bi potrebovali v vseh državah A Slovenija še zdaleč ni edina, ki si zaradi naraščajoče korupcije želi povečati transparentnost poslovanja javnih organov. Prav tako pa ni edina, ki se je reševanja problema lotila na tak način.Brazilski spletni portal obratuje že od leta 2004, vsebuje pa informacije o finančni strukturi največjih brazilskih projektov v novejšem obdobju – svetovnega prvenstva v nogometu 2014 in poletnih olimpijskih iger 2016. Samo v okviru svetovnega prvenstva bo Brazilija v športno, prometno in turistično infrastrukturo investirala preko 20 milijard brazilskih realov (skoraj 9 milijard evrov), visoki zneski pa bodo potrebni tudi za posodobitev infrastrukture Ria de Janeira, gostitelja olimpijade. Poleg trenutno najbolj aktualnih podatkov pa so brazilskim državljanom na spletu dostopni tudi podatki o ostalih državnih izdatkih, in sicer v roku 24 ur od opravljene transakcije. Pravočasna objava podatkov in učinkovit nadzor sta še posebno pomembna ukrepa v državah, kot je Brazilija, ki se ukvarja z visokimi stopnjami korupcije.Prizadevanje za transparentnost se širi po svetu Navdušenje nad projekti, ki povečujejo transparentnost delovanja javne uprave, pa je mogoče opaziti tudi drugod po svetu. Tako je Kenija prejšnji mesec postala prva država podsaharske Afrike s spletnim portalom, ki vsebuje različne vladne podatke. Medtem so v Indiji vzpostavili ambiciozen program zagotavljanja storitev javne uprave v odmaknjenih predelih s pomočjo mobilnih telefonov, prav tako pa načrtujejo tudi uvedbo elektronske javne uprave. V Veliki Britaniji je prejšnji mesec premier David Cameron javnim agencijam naložil javno objavo podatkov s širokega področja javne sfere, kot so rezultati izobraževalnih programov, podatki o učinkovitosti zdravstvenih ustanov in tudi vsi javni izdatki nad zneskom 500 funtov (570 evrov). S podobno spletno stranjo, USAspending, se ponašajo tudi ZDA, ki bodo obenem skupaj z Brazilijo ustanovile Partnerstvo za odprto vlado. Iniciativa, ki jo bo na naslednjem srečanju Združenih narodov predstavil ameriški predsednik Barack Obama, bo namenjena spodbujanju velikega nabora inovativnih dejavnosti pri zagotavljanju transparentnega delovanja državnih vlad. Partnerstvu se že sedaj pridružujejo države, kot so Velika Britanija, Norveška, Mehika, Južnoafriška republika in Filipini, nedvomno pa bodo sledile še številne druge.",1
"Ljubljana - Celjski kriminalisti so proti odgovorni osebi podjetja s sedežem v Celju vložili kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivih dejanj poslovne goljufije, je sporočila tiskovna predstavnica Policijske uprave v Celju Milena Trbulin. Po neuradnih podatkih je bila kazenska ovadba vložena na celjsko okrožno tožilstvo proti Lidiji Žagar, nekdanji direktorici Gradisa Celje, potem ko je podjetje marca končalo v stečaju. Po naših informacijah je Žagarjeva osumljena, da je kot odgovorna oseba Gradisa Celje konec leta 2007 z mariborskim podjetjem Tibar sklenila pogodbo za izvedbo gradbenih del na projektu Planet Tuš v Kranju v skupni vrednosti 19 milijonov evrov. Pred tem pa je podjetje Engrotuš sklenilo pogodbo s Tibarjem kot investitorjem gradbenega posla. Po pojasnilih Trbulinove je bila pogodba (med Gradisom Celje in Tibarjem, op. p.) ekonomsko neupravičena in že v samem začetku ni pokrivala stroškov gradnje. Kljub temu so bile v prvi polovici 2008 s podizvajalci sklenjene pogodbe, ki so bile vredne več kot 22 milijonov evrov. Na ta način naj bi bila podizvajalcem povzročena škoda v višini 3,5 milijona evrov. V kazenski ovadbi kriminalisti Žagarjevi očitajo, da je podizvajalcem lažno prikazovala, da bodo naročena in opravljena dela v celoti plačana, prikrivala in lažno prikazovala finančno stanje družbe, v zavarovanje plačil izdajala menice, ki niso bile unovčljive, lažno grajala izvedena dela, čeprav so bila z gradbenim nadzorom potrjena kot kakovostno izvedena, neupravičeno uveljavljala pogodbene kazni in povrnitev neobstoječe gospodarske škode ter zamolčala sklenitev pogodbe s Tibarjem, ki je bila ekonomsko neupravičena.Začetek zapletov konec 2008 Gradnja Kranjskega Planeta Tuš se je začela zapletati konec leta 2008, ker Engrotuš od Tibarja ni želel odkupiti objekta. V Engrotušu so nam pred časom pojasnili, da so bili primorani prekiniti pogodbo, ker Tibar tudi po podaljšanju rokov ni izpolnil vseh obveznosti. V začetku leta 2009 pa so postajali vse glasnejši podizvajalci Gradisa Celje, ki so gradili Kranjski Planet Tuš. Eden od njih nam je tedaj pojasnil, naj bi Tibar Gradisu Celje nakazal 18 milijonov evrov. Hkrati naj bi Gradis Celje s cesijsko pogodbo na Tibar prenesel za pet milijonov evrov obveznosti, kar pomeni, da je celjski gradbinec od Tibarja dejansko prejel 23 milijonov evrov. Žagarjeva je očitke iz kazenske ovadbe včeraj zavrnila in krivdo prevalila na Tibar: ""To podjetje je tri leta pripravljalo naložbo v Kranju, kar pomeni, da je imelo dovolj časa, da projektov ni pripravilo v svojo škodo, ampak v škodo Gradisa Celje. S tremi začasnimi odredbami, ki smo jih predlagali, nam je sodišče pritrdilo, da obstajajo terjatve Gradisa Celje do Tibarja. Z eno začasno odredbo smo zablokirali tudi del kupnine, ki jo je Tibar prejel od NLB Leasinga, ki je financiral gradnjo Planeta Tuša. Kasneje je Tibar ta sredstva skupaj z banko deblokiral, denar pa je izginil neznano kam,"" razlaga Žagarjeva. Dodaja, da je Gradis Celje lani spomladi proti Tibarju in proti njegovemu direktorju Rudolfu Golobu vložil kazensko ovadbo, vendar se glede nje ni zgodilo še nič. Predstavnik podizvajalcev, ki so gradili Planet Tuš Marko Femc iz podjetja Plan-net pravi, da je zadovoljen, da so tudi kriminalisti ugotovili, da je zadeva zrela za kazenski pregon. Približno deset podizvajalcev Gradisa Celje, ki so gradili Planet Tuš, je namreč zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije proti Žagarjevi vložilo kazenske ovadbe lani maja. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Potem ko je lastnik Prve TV, švedska skupina MTG, na začetku januarja napovedal ukinitev TV3, se je danes tudi uradno začela likvidacija družbe. Ukinitev TV3 je predvidena za konec marca. Likvidacija je od danes vpisana v sodni register, za likvidacijskega upravitelja pa je imenovan generalni direktor družne Gregor Memedović, poročajo Finance. ""TV3 bo delovala le še do konca marca,"" je četrtega januarja za Žurnal24 potrdil Memedović. Razlog za ukinitev TV: monopolizacija in nekonkurenčnost na slovenskem medijskem trgu ter neodzivnost državnih organov. V Pro Plusu so bili takrat nad tem presenečeni. Zaradi ukinitve televizije je odpovedano snemanje tudi vseh napovedanih novih oddaj na TV3. Brez dela pa bo ostalo 39 redno zaposlenih in nekaj več kot 20 honorarno zaposlenih sodelavcev, so takrat povedali na TV3. Več preberite v tej povezavi.",0
"Hauc pričakuje izboljšanje stanja Skupina NKBM je v prvi polovici letošnjega leta zaradi slabitev in rezervacij imela kar 62,7 milijona evrov čiste izgube. Sama banka ima 44,2 milijona evrov izgube. V drugi največji državni banki poudarjajo, da so bili rezultati skupine, ki ob Novi kreditni banki Maribor združuje še 11 odvisnih družb v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Avstriji ter pridruženo družbo, pod vplivom nadaljnjega slabšanja kreditnega portfelja. Raven rezervacij in oslabitev v prvi polovici leta 2013 je bila za 17,2 odstotka višja od primerljivega obdobja lani. Obseg neto posojil nebančnega sektorja je predvsem zaradi nižjih bruto posojil, manjšega povpraševanja in oblikovanja dodatnih oslabitev v prvih šestih mesecih 2013 upadel za pet odstotkov, na dobrih 3,2 milijarde evrov. V banki poudarjajo, da kljub težavnim ekonomskim razmeram v Sloveniji in svetu poslujejo stabilno in varno. Hauc pričakuje izboljšanje stanja Predsednik uprave NKBM-ja Aleš Hauc zagotavlja, da dejavno ukrepajo, da bi izboljšali gibanje poslovanja. Banka in hčerinske družbe so pripravile program prestrukturiranja, ki je še v presoji pri Evropski komisiji, ob programu za pripravo prenosa slabih terjatev na DUTB pa tudi z lastnimi strokovnimi službami intenzivno upravljajo slabe terjatve. Poteka tudi projekt za izboljšanje kapitalske ustreznosti skupine. Uresničujemo postopke reorganizacije in preoblikovanja skupine in banke v učinkovitejši finančni sistem ter program racionalizacije stroškov. Kombinacija omenjenih ukrepov bo utrdila finančno moč in poslovno uspešnost celotne skupine. Za končni uspeh bo potrebno obsežno delo, ki pa bo, glede na naravo potrebnih sprememb, pokazalo vse rezultate šele v prihodnjem obdobju, je dodal. Banko pregledujejo Sicer pa so se nadzorniki seznanili tudi s stanjem pregledov, ki potekajo v banki. Kot je znano, je Banka Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za finance naročila pregled kakovosti sredstev na ravni bančnega sistema in izvedbo t. i. stresnih testov za deset bank v Sloveniji. Izvedbo stresnega testa v NKBM opravlja družba Oliver Wyman, pregled kakovosti sredstev pa Ernst&Young. Izidi naj bi bili znani predvidoma do konca leta.",0
"Avstralski letalski prevoznik Qantas je postal tretja družba, ki se lahko povali z največjim potniškim letalom Airbus A380. Kriza v industriji jih ne skrbi, zato nestrpno pričakujejo še 19 orjakov. V svoji floti imajo letalo Airbus A380 Singapore Airlines, Emirates Airlines in po novem tudi Qantas. Po Singapore Airlines in Emirates Airlines je avstralska letalska družba Qantas postala tretji letalski prevoznik na svetu, ki se v svoji floti lahko pohvali z največjim potniškim letalom Airbus A380. Predsednik družbe Geoff Dixon je v francoskem mestu Toulouse pričakal predajo novega revolucionarnega letala , ki ima 525 sedežev, ob prerazporeditvi pa lahko prepelje tudi do 850 potnikov. Družba Qantas bo za večje udobje potnikov število sedežev sicer zmanjšala na 450. Od 450 sedežev jih bo za ekonomski razred namenjenih 332. Na letalu A380 je 525 sedežev, za Qantas pa so pri Airbusu razporeditev nekoliko predelali za večje ugodje potnikov. Čeprav podražitve nafte in finančne krize močno vplivajo na letalsko industrijo, pa v družbi Qantas niso zaskrbljeni in nestrpno pričakujejo še ostalih 19 naročenih letal. Premišljujejo pa celo o možnosti, da bi naročili še več Airbusovih največjih potniških letal, in celo o tem, da bi floto okrepili tudi z nekaj srednje velikimi letali nove generacije A350. Kot pojasnjujejo, v zadnjih štirih tednih niso zaznali zmanjšanja števila potnikov.",1
"Radeče papir. Čakajo na odobritev kredita iz Nove KBM. Posla naj bi imeli dovolj za obratovanje. “Ob morebitnem črnem scenariju bi lahko brez dela ostalo 370 ljudi. Tako bi imela naša občina kar 30-odstotno brezposelnost in bi to postal tudi nacionalni problem,” svari Matjaž Han, župan Radeč. Današnji dan je odločilen za usodo tovarne Radeče papir. Spopadajo se s hudimi likvidnostnimi težavami. Nadaljnja usoda podjetja je odvisna od kreditnega odbora Nove KBM, ali jim bo odobrila šestmilijonsko dolgoročno posojilo. Lastnik podjetja Peter Tevž je optimističen, saj poudarja, da imajo dela in naročil dovolj. Sicer so morali zaradi likvidnostnih težav v podjetju že septembra ustaviti en papirni stroj, v ponedeljek ponoči pa še enega. Že razmišljajo o pomoči O morebitni novi socialni katastrofi so spregovorili tudi občinski svetniki na izredni seji. Kot je poudaril župan, so optimistični in verjamejo, da se bo podjetju uspelo izkopati. “Če pa se zgodi najhujše, bomo kot občina delavcem pomagali po najboljših močeh,” je dodal Han.",0
"Finančni ministri so se dogovorili, da mora Evropska unija glede finančne krize delovati usklajeno, čeprav lahko posamezne države odziv na krizo prilagodijo.",1
"Ovčje meso. Dolgo časa je veljalo za hrano revežev, zdaj postaja vse bolj priljubljeno Prodaja. “Logično je, da se poraba mesa drobnice počasi povečuje in da smo s pol kile na prebivalca v 20 letih prišli na nekaj čez kilo. Imamo pa še vedno najnižjo porabo v EU,” pravi Marjana Cvirn iz Zveze društev rejcev drobnice Slovenije. Po podatkih republiškega statističnega urada se je količina ovčjega mesa v predelovalnih obratih marca povečala za 46 odstotkov glede na isto obdobje lani. Meso drobnice, predvsem jagnjetina, je po njenih besedah v skladu s smernicami zdrave in naravno pridelane hrane. “Gre za ekstenzivno rejo, kar pomeni, da se živali prosto pasejo,” pojasnjuje. Gostilne in revije Poraba mesa drobnice se je po besedah Cvirnove zelo zmanjšala po drugi svetovni vojni, saj je imelo pridih “hrane za reveže”. Nekateri pa imajo pred tem mesom neutemeljene predsodke še danes, češ da ima specifičen vonj. V 90. letih prejšnjega stoletja je k oživljanju ovčereje veliko pripomogel Franc Zagožen, ki je javnosti sicer bolj poznan kot politik. “V zadnjem času k popularizaciji jagnjetine veliko pripomorejo tudi napredni gostinci in številni recepti, ki so objavljeni v revijah,” pripoveduje sogovornica. Tradicionalna dejavnost Reja drobnice je tradicionalna kmetijska dejavnost in je ena do okolja najbolj prijaznih oblik živinoreje. V Sloveniji imamo tudi pet avtohtonih pasem, in sicer jezersko-solčavsko ovco in beloKranjsko pramenko (mesni pasmi), istrijanko in bovško ovco (mlečni pasmi) ter drežniško kozo.",1
"Na odstop celotne uprave Mercatorja so se odzvali mali delničarji, ki potezo vodstva obžalujejo. Zaskrbljen je tudi minister Žerjav. Skupščina je razrešila dosedanje nadzornike in imenovala nove. Med njimi najdemo tudi Mateja Lahovnika. Žiga Debeljak Včeraj popoldne je celotna uprava Mercatorja odstopila zaradi vzajemnega nezaupanja z večjimi lastniki. Predsednik uprave Žiga Debeljak je pojasnil, da je vzrok nezaupanja predvsem različen pogled na prodajo Mercatorja njegovemu največjemu konkurentu v regiji, hrvaškemu Agrokorju. Večji lastniki pa tudi s svojimi predlogi za skupščino ne zaupajo upravi Mercatorja in nadzornemu svetu, zato uprava v takšnem položaju ne more delovati. To je oslabilo zmožnost uprave po učinkovitem vodenju poslov in urejanju odnosov s poslovnimi partnerji in drugimi deležniki. V upravi so tako ocenili, da je takšen položaj v pogojih izjemno zahtevanih gospodarskih razmer tvegan za celotno skupino Mercator. Zato je tudi ponudila odstop, s katerim želi prispevati k čimprejšnji odpravi teh tveganj. Uprava, v kateri so poleg Debeljaka še Melita Kolbezen, Vera Aljančič Falež, Stanka Čurović, Peter Zavrl in dva pomočnika, Aleš Resnik in Jože Sadar, bo v Mercatorju še do 30. septembra, če pa bodo lastniki želeli, pa lahko odidejo še prej, je dejal Debeljak. Zapisali so tudi, da bodo do izteka mandata skrbno vodili družbo in zagotavljali stabilnost poslovanja, hkrati pa bodo omogočili učinkovit prenos vodenja na novo vodstvo. Debeljak je po današnji skupščini Mercatorja dejal, da uprava družbe svoje odločitve o odstopu ni želela sprejemati v času, ko je tekel postopek prodaje večinskega paketa delnic Mercatorja. S strani uprave Mercatorja je po Debeljakovih besedah odstop odgovorna poteza, saj agonija zaradi lastniške nestabilnosti, v kateri je Mercator že zadnja tri leta, kulminirala pa je v zadnjem letu, ustvarja težke pogoje dela za vsako upravo. Debeljak se je dotaknil tudi propadle postopka prodaje večinskega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Dejal je, da je že dve leti jasno, da trenutni lastniki delnice Mercatorja bodisi ne želijo imeti v lasti zaradi svojih finančnih težav bodisi ni takšne vrste investitorji, ki bi želeli imeti delnice v lasti. Po Debeljakovem prepričanju bo v prihodnje do lastniške konsolidacije Mercatorja zagotovo prišlo, obstoječa lastniška negotovost pa po njegovih besedah ni v korist podjetju. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je zaskrbljen zaradi odstopa celotne uprave Mercatorja. Kot je dejal, bi zaradi tega lahko v naslednjih korakih prišlo do sovražnega prevzema največjega slovenskega trgovca s strani hrvaškega Agrokorja. To ne bi bilo dobro, je prepričan minister. Agrokor ni strateški partner za Mercator, je poudaril. Med nadzorniki tudi Matej Lahovnik Odločitev o odstopu so sporočili dan pred napovedano skupščino, ki je potekala danes. Z današnjim dnem je tako skupščina razrešila dosedanje predstavnike kapitala v nadzornem svetu Mira Medveška, Jadranko Dakić, Roberta Šego, Stefana Vavtija in Kristjana Verbiča. Na predlog Pivovarne Laško so bili v nadzorni svet imenovani Matej Lahovnik, Marjeta Zevnik in Mirjam Hočevar, na predlog Unicredit banke Slovenije Boris Galić in Rok Rozman, na predlog NFD pa Zdenko Podlesnik. Nadzorni svet bo poleg šestih predstavnikov kapitala štel še tri predstavnike zaposlenih. Skladno z danes sprejetimi spremembami statuta, ki jih je predlagalo Laško, bo nadzorni svet po novem devetčlanski, medtem ko je do zdaj štel 12 članov šest predstavnikov kapitala in šest predstavnikov zaposlenih. Medtem ko bi po predlogu uprave bilančni dobiček za lani v višini 28,8 milijona evrov uporabili na način, da za dividende namenijo 16,9 milijona evrov oz. 4,50 evra bruto na delnico, pa so družbe iz skupine Pivovarna Laško predlagale, da se izplača dividenda v višini šest evrov bruto na delnico. Delničarji so s 97 odstotki navzočih glasov nasprotni predlog Laščanov, skladno s katerim gre 22,6 milijona evrov za izplačilo dividend, preostanek pa ostane nerazporejen, tudi podprli. Uprava in nadzorni svet sta za svoje delo v letu 2011 prejela razrešnico, pri čemer je za razrešnico nadzornikom glasovala skoraj večina navzočih delničarjev, za razrešnico upravi pa 68,6 odstotka navzočih. Uprava Mercatorja tudi ni uspela s predlogom o spremembi statuta, po kateri bi uprava s soglasjem nadzornikov dobila pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala z odobrenim kapitalom. Za izglasovanje takšnega sklepa bi bila potrebna tričetrtinska večina glasov, za pa je glasovalo le 9,3 odstotka delničarjev. Skupščina je medtem podprla predlog Unicredit banke Slovenije o imenovanju posebnega revizorja, družbe Ernst&Young, za preveritev poslov Mercatorja, povezanih z namero za prevzem Pivovarne Laško. Debeljak je sicer delničarjem priznal, da je bil zaradi pobude Unicredita po reviziji prizadet. Doslej smo vedno dokazali, da se odgovorno lotevamo poslovnih odločitev. Pričakoval bi, da bi me vodstvo banke po objavi namere osebno poklicalo, če je ocenilo, da je zadeva problematična, in takrat bi lahko preučili vse argumente delničarja, je dejal Debeljak, ki pobudo razume kot obliko pritiska, da Mercator odločitve o prevzemu Laškega ne bi sprejel. Delničarji so se seznanili tudi s poročilom uprave družbe o izvedenih aktivnostih v podporo postopku prodaje večinskega paketa družbe s strani konzorcija prodajalcev. Prodaja omenjenega paketa delnic Mercatorja je sicer padla v vodo, saj je Agrokor umaknil svojo ponudbo, ker se s prodajalci ni uspel dogovoriti ničesar. Skupščina je razrešila dosedanje nadzornike in imenovala nove. Med njimi najdemo tudi Mateja Lahovnika. Foto Damjan Žibert Mali delničarji Banke prodajajo Mercator zaradi lastne nesposobnosti Včeraj pozno zvečer so se odzvali tudi v društvu Malih delničarjev Slovenije MDS, kjer so zapisali, da to potezo obžalujejo, hkrati pa tudi razumejo, saj se zavedajo, da je težko voditi podjetje, ki se ga prodaja vsakih pet minut . Dodali so, da uprava z odstopom dokazuje, da je podjetje vodila profesionalno. V MDS ugotavljajo, da potrebnega zaupanja med bankami, ki imajo deleže v Mercatorju, ni. Hkrati pa so zapisali, da so prav banke v preteklosti zaradi dobrohotnih kreditov tajkunom pripeljale do razprodaje v Mercatorju kot tudi v Skupini Pivovarna Laško, ki je njihova ujetnica že več kot dve leti . Banke so tudi pozvali, naj začnejo aktivno upravljati naložbe, ki so jih zaplenile, in jih ne brezglavo in za vsako ceno razprodajati, saj bi lahko s tem naredili luknjo na področju prebivalstva, ki je odvisen od socialnih transferjev . Obenem so jih pozvali naj sprožijo postopke znotraj svojih vrst.",0
"Ljubljana - Mednarodna organizacija Superbrands je danes na slavnostni večerji v ljubljanskem hotelu Union predstavila izbor najmočnejših blagovnih znamk v Sloveniji v minulem letu. Naziv Superbrands Slovenija 2009 je prejelo 29 najboljših znamk, so sporočili organizatorji. Izbor je opravil več kot 60-članski strokovni svet, ki je ocenili preko 900 blagovnih znamk finalistov, ter 20.000 potrošnikov, ki so za znamke glasovali prek svetovnega spleta. Naziv Superbrands Slovenija 2009 so prejele tiste znamke, ki so najbolj uspešno previharile poslovno leto 2009. Dva najpomembnejša načina aktivnega predstavljanja naziva Superbrands javnosti sta uporaba posebnega nagradnega znaka in knjiga, v kateri so objavljeni podrobni profili posameznih znamk. Knjiga bo v tiskani obliki izšla čez 15 dni, so povedali v podjetju Superbrands Adriatic. Naziv Superbrands Slovenija 2009 so prejele znamke Baby Center, Cosmopolitan, Diners, Dormeo, Ego, Elan, Grand Hotel Union, Jogi, Kalia, Kolosej, Mercator, Mobitel, Mura, Obi, Odeja, Pekarna Pečjak, Petrol, Playboy, Riko, Siol, Steklarna Rogaška, Stihl, Story, Telekom Slovenije, Tuš mobil, Vaillant, Zelene Doline, Zepter in Zlatarna Celje.",1
"Ljubljana - Družba Instrumentation Technologies iz Solkana se ukvarja z razvojem in trženjem elektronskih instrumentov in sistemov, ki jih uporabljajo v pospeševalnikih osnovnih delcev in razvojno-raziskovalnih laboratorijih po vsem svetu. V svoji visoko specializirani tržni niši so brez konkurence v svetovnem merilu in gradijo na patentirani tehnologiji. Njihove rešitve, ki so edinstvene, omogočajo stabilizacijo žarka na tisočinko milimetra natančno. To so me novinarji že večkrat vprašali...Se sploh da preprosto razložiti? No, saj pravzaprav ni zapleteno. Pospeševalniki... Na svetu jih je trenutno okoli 15.000 najrazličnejših velikosti, njihove vrednosti so v razponu od nekaj milijonov do nekaj milijard evrov. Največji pospeševalnik osnovnih delcev CERN je postavljen v Švici, meri pa kar 27 kilometrov, medtem ko najmanjši merijo nekaj deset metrov. Instrument, ki ga izdelujemo v Solkanu, omogoča do tisočinke milimetra natančno izmero, kje se žarek, ki kroži po pospeševalniku, nahaja. In v tem ste najboljši na svetu. Uspeli pa ste še v nečem: okoli vaših projektov ste uspeli zbrati svetovno znane znanstvenike. Ja, to so strokovnjaki z najbolj eminentnih univerz in inštitutov. Okoli tega izdelka si podjetje Instrumentation Technologies trudi v skupnost povezati najvidnejše svetovne strokovnjake in gradimo ""skupnost Libera"". Letos smo tako že tretjič zapored izpeljali delavnico Libera in v Solkan je prišlo 30 znanstvenikov iz najuglednejših znanstvenoraziskovalnih inštitutov sveta. Saj, če lahko dodam, uspeh podjetja pripisujem na eni strani odlični ekipi, na drugi pa tudi temu, da smo znali motivirati znanstvenike z vsega sveta z različnih področij, da se povezujejo. Če primerjam z glasbo: poskušamo dobiti najboljše glasbenike, moja naloga pa je, da je orkester dobro uigran. Trenutno nam to kar dobro uspeva. Prepričan sem, da je prav naše podjetje najbolj rodovitno gojišče za razvijanje podjetniških idej. Omenili ste glasbo - malo je manjkalo, pa bi šla vaša kariera v povsem drugo smer. Res sem nekoliko okleval. Celo vpisal sem se na akademijo za glasbo in uspešno študiral klavir, vendar sem po dveh letih spoznal, da je moje mesto drugje. Ni mi bilo žal, sem pa ravnal po nasvetu moje učiteljice v srednji glasbeni šoli - rekla mi je, naj se odločim za eno stvar in se ji posvetim v celoti. Preden ste v Solkanu ustanovili podjetje, ste kot univerzitetni inženir elektrotehnike svoje znanje nadgrajeval v znanstvenoraziskovalnih inštitutih v Evropi in ZDA. Kljub temu ste se vrnili... Ko smo sešteli pluse in minuse, bi pravzaprav morali ostati v Združenih državah Amerike. Pa me je oziroma nas je vse skupaj vleklo nazaj. Leta 1998 smo se vrnili, takrat sem ustanovil podjetje in ni mi žal, da smo se takrat tako odločili. Nikakor ne. Seveda pa vseh uspehov ne bi bilo, če ne bi imel podpore doma, pri svoji družini, zato se ji zahvaljujem, prav tako vsem sodelavcem, ki verjamejo v mojo vizijo.",1
"Pivka - Uprava pivškega Javora si želi lastniške konsolidacije. ""O spremembah lastništva ne moremo odločati, vendar so sedanji lastniki izrazili interes, da izstopijo iz lastništva. Želimo koncentrirano lastništvo in aktivne lastnike, ki se spoznajo na naš posel,"" je dejal Peter Tomšič, predsednik uprave. Vendar meni, da se upravi ni treba ukvarjati z iskanjem novih lastnikov, saj Javor posluje dovolj transparentno. Tomšič je dodal, da je v slovenski lesarski panogi kar nekaj podjetij, ki bi lahko bila zanimiva kot lastnik Javorja. V nedavnem poskusu prevzema s strani družbe Batagel & Co. je imel pomisleke prav zato, ker ne gre za podjetje iz lesarske panoge. Javor je sicer lani dosegel 3,4-odstotno rast prihodkov iz poslovanja, donos iz poslovanja se je povečal za deset odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa za 11 odstotkov. ""Ves dobiček je bil 888.000 evrov. 51,5 milijona evrov prometa nas uvršča v vrh lesne industrije v Sloveniji. Zaradi dobrega poslovanja smo dvakrat povišali plače, skupno za osem odstotkov,"" je povedal Tomšič. Javor zapušča trge splošnih izdelkov, ki se merijo v tonah in kubičnih metrih in se usmerja v tržne niše, kjer lahko ponudi kakovostne rešitve in unikatne izdelke z višjo dodano vrednostjo. Najbolj so zadovoljni s poslovanjem družbe Stroji. Po njihovih izdelkih je tako veliko povpraševanje, da bodo poleg sedanje hale marca začeli graditi še eno, v kateri naj bi proizvodnja stekla septembra. Najslabše gre enoti Pohištvo, vendar delovna mesta po Tomšičevih besedah niso ogrožena, saj bi višek delavcev lahko zaposlili v drugih, donosnejših programih. sergeja.sirca@dnevnik.si",1
"V Črni gori bombni napad na časopisno hišo. V črnogorski prestolnici Podgorica je pri zgradbi časnika Vijesti v četrtek pozno zvečer eksplodirala bomba in povzročila precejšnjo gmotno škodo, poškodovanih pa ni bilo. Za zdaj neznanega storilca, ki je nastavil bombo, so v svoj objektiv ujele varnostne kamere. Novinarji brez poškodb Posnetki varnostnih kamer so pokazali, da je napadalec bombo podtaknil pod okno pisarne v pritličju, v kateri je urednik Vijesti Mihailo Jovović v času eksplozije še vedno delal. V redakciji je bilo poleg urednika okrog 15 sodelavcev. Vsi so eksplozijo prestali brez poškodb, je pa bomba povzročila precejšnjo gmotno škodo. Že večkrat tarča napadov Časnik Vijesti je bil v preteklosti že večkrat tarča napadov. Novembra so neznanci redakcijo časnika obmetavali s kamenjem, poleti je bil izveden bombni napad na hišo sodelavca časnika, vozila Vijesti pa so že večkrat doleteli požigi. Direktor Vijesti Željko Ivanović je menil, da bombni napad teroristično dejanje in pričakovan epilog večletne negativne kampanje, ki da jo proti temu mediju vodi črnogorski premier Milo Đukanović. Kritični do vlade ""Gre za poskus uboja glavnega in odgovornega urednika Vijesti Mihaila Jovovića, ker je bila bomba postavljena pod okno njegove pisarne. To je krona politike črnogorske vlade in premierja Đukanovića do Vijesti,"" je povedal Ivanović. Vijesti so sicer precej kritične do trenutne vlade.",0
"Ljubljana - Upniki Merfina, prek katerega so Merkurjevi menedžerji na čelu z Binetom Kordežem izpeljali največji slovenski menedžerski prevzem, bodo na poplačilo terjatev predvidoma čakali do sredine leta 2014. Takrat naj bi namreč stečajni upravitelj Matjaž Nanut dokončno razdelil stečajno maso, od katere pa je dejansko ostal le manjši paket delnic Merkurja, ki so zastavljene za zavarovanje posojil. Čeprav je terjatve prijavilo le 22 upnikov Merfina, je Nanut sodišče že zaprosil za enomesečno podaljšanje roka za preizkus terjatev, saj naj bi bile te obsežne in vsebinsko zahtevne. Upniki terjajo od Merfina skupno okoli 470 milijonov evrov, glavnino od tega družba HTC Dva, ki jo je Kordež uporabil za obvodno financiranje menedžerskega prevzema. Med večjimi upniki Merfina so še Merkur, Hypo banka, Iskratel, Skupina Viator&Vektor, Sava, Alpos, G Skupina, novogoriška družba Projekt in družba H&R menedžerjev Hidrie, ki pa bodo po dostopnih podatkih dobili poplačanih manj kot dva odstotka terjatev. Na drugi strani bodo stroški stečajnega postopka predvidoma znašali slabih 70.000 evrov, le nekoliko več pa nagrade stečajnemu upravitelju, ki za unovčenje stečajne mase oziroma za prodajo Merkurjevih delnic pričakuje 50.000 evrov nadomestila.",0
"Poslovni angeli se lahko v letošnjem letu pohvalijo z novim skladom, ki so ga ustvarili skupaj z državo. V skladu je več milijonov evrov, namenjenih za projekte v naslednjih petih letih. Klub Poslovnih angelov Slovenije je svoja vrata podjetnikom odprl pred tremi leti. Ideja poslovnih angelov ni slovenska, saj se je razvila pred več kot 50 leti v Ameriki. Začelo se je s financiranjem Broadwaya in drugih predstav, kmalu pa so se prispevki bogatih Američanov vključili tudi v dobre poslovne ideje, kjer so videli možnost za rast. V letih se je poslovanje angelov močno razvilo in pred dobrimi tremi leti so tudi v Sloveniji ustanovili klub Poslovnih angelov Slovenije. Vodja kluba slovenskih angelov Blaž Kos poudarja, da angeli ne nudimo pomoči, nismo dobrodelna organizacija, temveč gre za koncept, kjer poslovni angeli vstopijo v podjetje takrat, ko običajno banke še nočejo. V takšnem obdobju je vstop namreč najbolj tvegan in 9 od 10 takšnih podjetij v prvih nekaj letih propade. Tudi polovica podjetij, v katera vlagajo poslovni angeli propade. Podjetje Sosed d.o.o. je prav tako del angelskega projekta in njihovo sodelovanje se je začelo v ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju. Nina Breznik iz podjetja Sosed pojasnjuje, da se je zgodila ljubezen na prvi pogled. Za sodelovanje so se v ljubljanskem podjetju odločili, ker so potrebovali mentorje, uveljavljene podjetnike in strokovnjake, poleg tega pa ima podjetje velike apetite in smo vedeli, da za uresničevanje našega načrta potrebujemo tako finančni kot tudi socialni kapital. Angeli posredujejo med podjetjem, ki ga izberejo in z investitorji postanejo manjšinski lastniki 25 do 49 odstotkov.S podjetjem nato sodelujejo ne le kot denarni vlagatelji, temveč tudi kot svetovalci, partnerji. Skratka podjetju pomagajo rasti s svojim znanjem in izkušnjami. V Sloveniji ima klub več kot 30 uglednih članov, poslovnežev in investitorjev. Izbira podjetij, v katera se vključijo, pa poteka s prijavo ideje, pri kateri angeli podjetniku pomagajo narediti predstavitev in dober poslovni načrt, nato pa ga na eni izmed prireditev predstavijo potencialnim investitorjem. Na leto pregledajo več kot 100 podjetij, nato pa jih 15 20 predstavijo investitorjem, od tega pa le eno ali dve podjetji izberejo in vložijo sredstva in znanje. Postopek traja približno pol leta, saj tako angeli kot neposredni investitorji želijo dobro spoznati podjetje in podjetnika, ki predstavlja svojo idejo. Bistvo vložka angelov je rast podjetja. Po kakšnem ključu pa izbirajo nove kandidate? Imamo mrežo kontaktov, ki jih preko predavanj in dogodkov spoznamo, jim razložimo in preučimo, tako da imajo jasno sliko, v kakšno sodelovanje gredo. Za izbiro kandidatov so ključni elementi kompetentnost tima, ali poznajo panogo, imajo dobro idejo in dober poslovni načrt, iščejo ambicije in kot pravi Kos tisto iskro v očeh . Ključen pogoj za izbiro je, da imajo podjetniki hrbtenico, zadnja najpomembnejša stvar pa je kemija med investitorjem in podjetnikom. Investitorji običajno v podjetniku vidijo sebe, podjetnik pa v njih mentorja. Poslovni angeli pripravljajo šolanja za podjetnike, kjer potem izbirajo tudi kandidate za nadaljno sodelovanje. Udeležba na seminarjih sicer ni pogoj za pristop k projektu, v preteklosti pa se je že izkazalo, da so le ti zelo koristni, tudi za tiste, ki potem niso izbrani za projekt. Vodja slovenskih angelov vabi vse podjetnike, ki imajo dobre ideje, naj se obrnejo na njih in skupaj se bodo lotili poslovnih načrtov, ki jih nato predstavljajo investitorjem. V enem izmed projektov slovenskih angelov, podjetju Sosed, pravijo, da posebnih obveznosti do investitorjev nimajo. Redna mesečna poročila, odkrit odnos, naša glavna obveznost, predvsem moralna, je, da nam in njim zaslužimo denar in da se skozi podjetniško avanturo imamo fajn, še dodaja Breznikova. Naše sodelovanje je odlično, angeli nam pomagajo in nas vzpodbujajo. Prepričani pa smo, da bo tako tudi v prihodnosti. Kot že omenjeno, riziko za investitorje seveda je in tega se zavedajo že pred vstopom v podjetja. Je pa v zadnjem času v Evropi trend bolj sigurne oblike vstopa, ko več investitorjev vstopi v več projektov na enkrat. Ne smeš imeti vseh jajc v eni košari, dodaja Kos in tako se riziko porazdeli med investitorje, zaradi vstopa v več podjetij pa je možnost za uspeh toliko večja. Vas zanima kateri znani obrazi se skrivajo za poslovnimi angeli? Preberite TUKAJ! Investitorji podjetju ne pomagajo le z denarjem, temveč tudi z znanjem in izkušnjami.",1
"Križišča Gregorčičeve in Igriške ulice, Kongresnega trga in Wolfove ulice ter Vegove ulice in Trga francoske revolucije so med najnevarnejšimi v Evropi Prehodi za pešce v Ljubljani so med najnevarnejšimi v Evropi, ugotavlja Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) v raziskavi, predstavljeni v Bruslju. Med desetimi najnevarnejšimi evropskimi zebrami so kar tri ljubljanske: na križišču Gregorčičeve in Igriške ulice, Kongresnega trga in Wolfove ulice ter Vegove ulice in Trga francoske revolucije. Najbolje se je odrezala Bratislava Vsako leto v prometnih nesrečah po Evropi življenje izgubi več kot osem tisoč pešcev, skoraj četrtina na prehodih za pešce, opozarja FIA in poziva k osnovnim skupnim standardom na evropskih prehodih za pešce. Tokrat je slabo oceno dobilo še več evropskih zeber kot lani, ko je bilo izvedeno prvo takšno preverjanje. Ocenjenih je bilo 310 prehodov za pešce v 31 evropskih mestih. Najbolje so se odrezali Bratislava, Rotterdam in Strasbourg. Slovaška prestolnica se ponaša z najvarnejšim prehodom za pešce, Rotterdam je mesto z največ pozitivno ocenjenimi zebrami, Strasbourg pa ima največ zelo varnih prehodov za pešce. Najnevarnejši prehod za pešce je v Milanu Na lestvici zelo slabo, slabo, sprejemljivo, dobro in zelo dobro je 60 odstotkov vseh preverjenih prehodov za pešce dobilo oceni dobro ali zelo dobro, 53 zeber pa je na izpitu pogrnilo. Najnevarnejši prehod za pešce je v Milanu, edino mesto s prav nobeno pozitivno ocenjeno zebro pa je Neapelj. Med najboljšimi desetimi so poleg prehodov za pešce v Bratislavi in Strasbourgu še zebre v Londonu, Münchnu, na Dunaju in v Dubrovniku. Med desetimi najslabšimi pa so poleg zeber v Milanu in Neaplju še prehodi za pešce v Budimpešti, Berlinu, Rimu in Dubrovniku ter največ - trije v Ljubljani. Slabo ocenjeno križišče Prešernove in Šubičeve V slovenski prestolnici je bilo sicer ocenjenih deset prehodov za pešce. Poleg omenjenih treh še križišče Prešernove ceste in Šubičeve ulice, ki je bilo prav tako ocenjeno s slabo, Aškerčeve in Prešernove ceste ter Novega trga in Gosposke ulice, ki sta dobila oceno sprejemljivo, ter Tivolske in Tržaške ceste, Slovenske in Rimske ceste, Zoisove ceste in Krakovskega nasipa ter Šubičeve in Trga republike, ki so ocenjeni z dobro. Ocenjevalci so ceste prečkali v Barceloni, Beogradu, Berlinu, Bratislavi, Bruslju, Bukarešti, Budimpešti, Koebenhavnu, Dubrovniku, Frankfurtu, Ženevi, Helsinkih, Carigradu, Linzu, Ljubljani, Londonu, Luxembourgu, Madridu, Milanu, Münchnu, Neaplju, Oslu, Parizu, Pragi, Rimu, Rotterdamu, Sevilji, Stockholmu, Strasbourgu, na Dunaju in v Zagrebu. Ocenjevanje evropskih prehodov za pešce so izvajali od junija do septembra letos. Podrobnejši rezultati preverjanja, tudi poseben dosje o Ljubljani, so na voljo na spletni strani www.eurotestmobility.com.",0
"Dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) je Simobilu pod vodstvom Dejana Turka v drugem četrtletju porasel za 19,8 odstotka na 14,4 milijona evrov. Drugi največji slovenski mobilni operater Simobil, ki ga vodi Dejan Turk, je v drugem četrtletju ustvaril 9,2 milijona evrov dobička pred obrestmi in davki (EBIT), kar je za 56,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se povečali za 5,2 odstotka na 49,8 milijona evrov. Simobil, ki je del skupine Telekom Austria, je na konkurenčnem trgu uspel povečati povprečni prihodek na uporabnika (ARPU) za 6,1 odstotka, je razvidno iz četrtletnega poročila, ki ga je danes objavil Telekom Austria. Število uporabnikov večje za 2,1 odstotka Dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA), ki velja za pomemben kazalnik uspešnosti poslovanja v telekomunikacijski panogi, je porasel za 19,8 odstotka na 14,4 milijona evrov. Simobil je število uporabnikov mobilne telefonije v drugem četrtletju glede na enako obdobje lani povečal za 2,1 odstotka na 646.000. S tem je na slovenskem trgu zasedel 29,9-odstotni delež.",1
"NSi predlaga spremembo zakonodaje, po kateri bi občine takoj po ocenitvi škode prejele 30 odstotkov finančnih sredstev za sanacijo najbolj prizadetih zgradb. NSi vladi predlaga spremembo zakonodaje, in sicer bi občine morale po mnenju stranke takoj po ocenitvi škode prejeti vsaj 30 odstotkov finančnih sredstev za sanacijo tiste infrastrukture, ki je bila najbolj prizadeta. Tako bi občine lahko takoj začele sanacijo najbolj prizadetih zgradb, so sporočili iz stranke. Predsednica NSi Ljudmila Novak je danes obiskala po sobotnem neurju prizadeta območja v Občini Kungota, kjer se je srečala z županom občine Igorjem Stropnikom, podžupanom Edvardom Urbanclom in nekaterimi v neurju prizadetimi občani. Novakova je med obiskom tudi izročila finančno pomoč družini, ki jo je sobotno neurje najbolj prizadelo.",1
"Hekerji so v zadnjih dneh dvakrat onemogočili dostop do strani hrvaškega predsednika Hekerji skupine Anonymous so v zadnjih dneh dvakrat onemogočili dostop do spletne strani hrvaškega predsednika Iva Josipovića, piše Vecernji.hr. Prvič je bila stran nedostopna v četrtek, drugič pa še včeraj. Vzrok je v podpori, ki jo je Josipović kot prvi hrvaški državnik izrekel sporazumu za boj proti piratstvu Acta. Prosto nalaganje podatkov z interneta je primerjal z jemanjem hrane s trgovskih polic brez plačila. ""Pridete v samopostrežno trgovino, vzamete nekaj proizvodov in rečete: Tole bom vzel, moja človekova pravica je, da se nahranim,"" je dejal. Na muhi tudi hrvaški 'Sazas' Tako kot slovenskega, so hekerji napadli tudi hrvaško združenje ZOMP , ki ščiti avtorske pravice glasbenikov. ""Intelektualno lastnino umetnikov, znanstvenikov,... moramo zaščititi, saj jim s tem omogočimo obstoj. Internet mora ostati svobodna platforma za komunikacijo ter nadaljnji razvoj kreativnosti, gospodarstva, demokracije in izmenjave mnenj. Piratstvo, posebno v komercialne namene, pa je potrebno onemogočiti, da zaščitimo kreativnost in pospešimo razvoj gospodarstva,"" je v izjavi zapisal Josipović. S tem je izzval jezo državljanov, ki mu na facebook profilu množično izražajo svoja mnenja. Nekateri mu že napovedujejo odvzem glasu na naslednjih predsedniških volitvah. Hekerji tudi nad stran Interpola Hekerska skupina Anonymous se je po včerajšnjem napadu na spletno stran Cie spravila še nad spletno stran Interpola in ameriškega urada za popis prebivalstva (U.S. Census Bureau), poroča New York Observer. Obe strani sicer trenutno delujeta.",0
"Preiskave NLB-jeve preteklosti Guverner centralne banke Boštjan Jazbec je v odgovoru Vinku Gorenaku potrdil, da so predstavnikom NLB-ja pojasnili, da s posredovanjem podatkov v policijskih preiskavah ne kršijo tajnosti. Jazbec je v odgovoru Gorenaku - ta je na ministra Uroša Čuferja naslovil poslansko vprašanje - pojasnil, da je NLB Banko Slovenije pred časom seznanil s pomisleki njenih strokovnih služb glede posredovanja podatkov policiji zaradi določb zakona o bančništvu. Preberite si tudi NLB ne da kreditnih map, Gorenaka zanima, kaj bo storil Čufer Pristojni iz centralne banke so se na to temo nato s predstavniki NLB-ja tudi sešli in jim pojasnili, da v primerih, ko pristojni organi od njih zahtevajo podatke na podlagi drugih zakonov, NLB s posredovanjem podatkov ne krši zakona o bančništvu. Še zlasti pa mora banka v primerih, ko sama podaja kazenske ovadbe, priložiti vse ustrezne dokaze. Kmalu zatem so se sestali tudi s predstavniki policije in specializiranega državnega tožilstva, kjer so tudi njim pojasnili svoje razumevanje v zvezi s problematiko posredovanja zaupnih podatkov. Jazbec je ob tem dodal, da tudi zadnja dopolnitev zakona o bančništvu, ki jasneje določa izjeme pri dolžnosti varovanja zaupnih podatkov, če banka posreduje podatke pristojnim organom zaradi suma kaznivega dejanja, potrjuje njihova stališča, ki so jih posredovali tako NLB-ju kot tudi pristojnim organom. Omenjena dopolnitev prav tako za štirikrat podaljšuje zastaralni rok glede kazenske in odškodninske odgovornosti, povezane z opravljanjem funkcije člana uprave ali nadzornega sveta. Osem nevsebinskih ovadb Svet Banke Slovenije je danes namreč obravnaval odgovor guvernerja Boštjana Jazbeca na petkov poziv poslanca SDS-a Vinka Gorenaka, naj zaradi onemogočanja učinkovitega preiskovanja sumov kaznivih dejanj v zvezi s slabimi posojili ukrepa zoper NLB. Gorenak je Jazbeca v petek pozval, naj v okviru svojih zakonskih pristojnosti ukrene vse potrebno, da bo vodstvo NLB-ja odpravilo vse ovire ter policiji in tožilstvu nemudoma omogočilo takojšen dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za učinkovito delo na področju preiskovanja sumov kaznivih dejanj, povezanih s slabimi krediti. Po Gorenakovih podatkih je banka do zdaj podala osem ovadb, ki so bile praviloma neprimerne za nadaljevanje preiskovanja, saj iz njih ni mogoče razbrati niti storilcev niti višine materialne škode, ki naj bi jo banka utrpela. Prav tako NLB ovadbam praviloma ne prilaga nobenega listinskega dokazila, listin pa ne izroča niti na poziv tožilstva ali policije. Banka NLB d. d. vztrajno zavrača zahteve po izročitvi kreditnih map in spremljajoče dokumentacije. Pri tem zastopa stališče, da bi z izročitvijo listin tožilstvu ali policiji brez odredbe sodišča prekršila določbe Zakona o bančništvu, ki urejajo zaupnost podatkov, čeprav je seznanjena, da njenega razumevanja zakonskega besedila ne delijo niti policija, niti tožilstvo, niti sodišče, niti Pravni oddelek Banke Slovenije . NLB diametralno nasprotno Konstruktivno sodelujemo Že v petek so se na Gorenakov zapis odzvali tudi v NLB-ju in odločno zanikali očitke o nesodelovanju. Poudarjamo, da je prav ugotavljanje odgovornosti ena od ključnih sestavin temeljite preobrazbe banke, ki je v teku, so zapisali. V banki so zagotovili, da poteka celovit in sistemski pregled nekaj več kot 100 primerov izpostavljenosti, ki so razlog za okoli 70 odstotkov vseh izgub v zadnjih letih. Letos je bilo zaznanih več kot 30 primerov, nekateri so že končani in predani pristojnim organom. Z organi preiskovanja in pregona v državi redno in konstruktivno sodelujemo, dosledno skladno z zakonodajo in ob upoštevanju bančne tajnosti, so še poudarili.",0
"Trgovina z ljudmi. Tudi v kmetijstvu, tekstilni industriji in gradbeništvu. Številke. Po podatkih Mednarodne organizacije dela je na svetu 21 milijonov žrtev prisilnega dela, je ob včerajšnjem evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudi opozorila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström. “Kriza nedvomno vpliva na porast trgovine z ljudmi,” ocenjuje nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Sandi Čurin. Po njegovi oceni obstaja resna nevarnost, da postane trgovina z ljudmi celo strukturna komponenta nekaterih gospodarskih panog, kot so kmetijstvo, tekstilna industrija in gradbeništvo. Novi načini izkoriščanja “Po našem mnenju trgovina z ljudmi ni v upadu, temveč si trgovci z ljudmi izmišljujejo vedno nove načine izkoriščanja žrtev,” pravi vodja društva Ključ Katjuša Popović. Trgovina z ljudmi je po njenih besedah ena od najbolj dobičkonosnih dejavnosti organiziranega kriminala. Po izračunih Mednarodne organizacije dela znaša letni dobiček, povezan s trgovino z ljudmi, več kot 23 milijard evrov. Po mnenju Čurina je trgovina z ljudmi neizbežno dejstvo, ki se glede na potrebe družbenega povpraševanja pa tudi dejavnike krize, migracijske tokove, nestrpnost in kršenje človekovih pravic samo še stopnjuje. “Trgovina z ljudmi je vse bolj kompleksna, prepletena v pore legalnega ter tako težko prepoznavna in dokazljiva,” pojasnjuje. Še pred osmimi leti so bile žrtve večinoma brez legalnega statusa in del številnih legalnih pribežnikov. “Današnje so žrtve trgovanja v Sloveniji v glavnem ljudje z urejenim statusom delovnih dovoljenj in tudi bivanja,” dodaja.",0
"Britanska centralna banka rešuje Northern Rock Tuje borze so pričakovanju torkovega zasedanja Feda zadnje dni pridobivale. Dow Jones je imel celo najboljši teden v zadnjih petih mesecih. Vrednost najpomembnejšega delniškega indeksa se je po petkovem 0,13-odstotnem porastu ustavila pri 13.442 točkah, kar je 2,5 odstotka nad vrednostjo z začetka tedna. Še zdaleč to ne pomeni, da se je borzno nebo zjasnilo. Kreditna kriza še naprej vpliva na trg. V petek je investicijska hiša Merrill Lynch opozorila, da bo imela zaradi nepremičninske krize in s tem povezanih težav na trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil manjši dobiček v tretjem četrtletju. BoE rešuje Northern Rock Še večje težave ima britanska hipotekarna banka Northern Rock, ki je za pomoč prosila Bank of England in dobila rešilne milijone. Delnice so padle za 31 odstotkov. Gre za največji enodnevni padec teh delnic, odkar so bile pred desetimi leti sprejete v elitni londonski indeks FTSE 100. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.507 točk je v petek zaradi slabe predstave finančnih delnic izgubil 1,1 odstotka, kar je bil njegov prvi padec po treh dneh rasti. Na tedenski je pridobil 0,8 odstotka. Naftni rekord, šibek dolar Ameriška centralna banka Fed bo v torek po štirih letih skoraj zanesljivo prvič znižala obresti, morda ne za klasičnih 0,25 odstotne točke, ampak za 50 bazičnih točk. V novem tednu bodo v ospredju tudi objavljeni rezultati finančnih institucij v tretjem četrtletju, ko bo dokončno postalo jasno, kakšno škodo je naredila kreditna kriza. Teden je bil še v znamenju nafte, ki je prvič presegla 80 dolarjev za sod, in šibkega dolarja. Ker naj bi obresti v ZDA padale, v Evropi pa kvečjemu rasle, je bilo treba za evro odšteti tudi 1,393 dolarja. Zlato se je utrdilo nad mejo 700 dolarjev za unčo.",0
"Maribor - Delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki zaradi manjkajočih treh plač že več kot mesec dni stavkajo, še vedno niso dočakali denarja. Kot je danes za STA povedal vodja sindikata v podjetju Mladen Kutnjak, jim je direktor Samo Majcenovič znova obljubil plačilo vsaj majskih plač do srede, a temu vse manj verjamejo. ""Vse je po starem. Z direktorjem se dnevno srečujemo in ves čas prelaga obljube o izplačilu naših plač. Majske plače naj bi tako dobili v sredo, a nam bodo še vedno ostali dolžni junijske in julijske, kmalu pa bo tu tudi avgust,"" je povedal Kutnjak in dodal, da vsakodnevnim obljubam ne verjamejo več, zato delajo na tem, da bi preko jamstvenega sklada sami vložili zahtevo za stečaj, saj je potrebna dokumentacija že skoraj zbrana. V primeru plačila je okoli 270 zaposlenih v omenjenem mariborskem gradbincu, ki trenutno stavkajo doma, sicer takoj pripravljenih začeti z delom, a je vprašanje, koliko ga po nekaterih izgubljenih poslih, medtem ko kakšnih novih trenutno ni na voljo, v zadnjem času sploh še imajo. Nad dogajanjem v Konstruktorju je zgrožena sekretarka za gradbeništvo v podravskem območnem odboru ZSSS Breda Črnčec, ki meni da Majcenovičevim obljubam ne gre več verjeti, saj so bile te doslej ena sama velika laž. ""Kot kaže, ni nikomur v naši državi več mar za pravice delavcev in Slovenci vedno bolj vidno postajamo narod hlapcev. Večina delavcev ne vidi več svetlobe na koncu predora, saj nimajo niti za golo preživetje, pred vrati pa je tudi šola,"" je dejala Črnčecova. Po njenem mnenju se je doslej že izkazalo, da so prisilne poravnave večinoma neučinkovite in neuspešne in da se z njimi samo podaljšuje agonija delavcev, na koncu pa podjetja pristanejo v stečaju. Lastniki kapitala si ob tem zgolj kupujejo čas in pospravljajo na varno, kar se pospraviti še da, je ostra Breda Črnčec, ki je prepričana, da se delavske pravice vse bolj kršijo, za kršitve pa očitno nihče ne odgovarja, kar dokazuje, da Slovenija ni več ne pravna in ne socialna država.",0
"220 evrov za vinjeto Večina obrtnikov pri svojem delu uporablja kombije, zato Obrtna zbornica Slovenije ostro nasprotuje uvedbi novih vinjet zanje. Nobenih obremenitev več, ponavljajo poziv vladi. Obrtniki in mali podjetniki so že zdaj močno obremenjeni s številnimi visokimi davki in prispevki. Podražitev vinjet za kombije tako za nas pomeni še en finančni udarec vlade, so v sporočilu za javnost zapisali na OZS-ju. Po novi vladni uredbi bo namreč za vozila, ki so nad prvo osjo višja od 130 centimetrov ter s prikolico ali brez nje niso težja od treh ton in pol, treba kupiti novo vinjeto za 220 evrov. Mednje po presoji OZS-ja poleg kombijev spadajo tudi visoka terenska vozila in družinski enoprostorci. Podražitev bo ena izmed točk dnevnega reda sestanka s predsednico vlade in z ministri, ki ga obrtniki, kmetje in podjetniki pričakuje še ta teden. Nobenih obremenitev več, pa že zdaj sporočajo vladi.",0
"Višjega DDV za časopise in frizerje ne bo, izpad prihodkov, na katere so računali, pa bodo poskušali nadomestiti z drugimi ukrepi, je sporočil finančni minister Šušteršič. Med predlogi so dvig trošarin na naftne derivate, tobak, alkohol, sladke pijače in elektriko. Selektivnega zvišanja DDV ne bo, zdaj se je ministrstvo osredotočilo na trošarine. Predstavniki koalicijskih poslanskih skupin so se na usklajevanju z ministrom za finance Janezom Šušteršičem dogovorili za umik predloga novele zakona o davku na dodano vrednost DDV iz parlamentarnega postopka. Po predlogu bi se izbrano blago in storitve izvzelo iz obdavčitve z znižano stopnjo DDV in obdavčilo z 20 odstotki. Šušteršič je povedal, da so po njegovem mnenju na usklajevanju sprejeli nekaj pametnih odločitev. Dejal je, da so ugotovili, da nima smisla na dveh ali treh področjih višati DDV. Od selektivnega zvišanja DDV na splošno 20-odstotno stopnjo si je vlada obetala približno 70 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov. Zdaj bodo skušali ta izpad prihodkov nadomestiti. Po Šušteršičevih besedah je prva rešitev dvig trošarin na naftne derivate. Če dvignejo trošarine za cent, to letno nanese 20 milijonov evrov, pravi Šušteršič. Povedal je, da bodo pri bencinu verjetno izkoristili kakšen padec cene in takrat uvedli za odstotek višjo trošarino. Prav tako bi lahko dvignili trošarine za elektriko, in sicer bi tako bile položnice v povprečju višje za en evro na mesec. S tem bi po Šušteršičevih besedah dobili še 16 milijonov evrov. Po njegovih besedah je najbolj smiselno dvigniti trošarine za elektriko z novim letom. Pregledali pa so tudi možnost dodatnega dviga trošarin pri alkoholu in tobaku. Podražili ju bodo najverjetneje sredi naslednjega leta. Govorili so tudi o davku na nezdravo hrano in pijačo. Ministrstvo za zdravje se je strinjalo z obdavčitvijo nezdrave sladke pijače. Ocenili so, da bi z obdavčitvijo nezdrave pijače dobili 10 milijonov evrov na leto. Dodatno obremenjevanje nezdrave prehrane pa v tem trenutku ne bi bilo smiselno. Težko je namreč definirati, kaj je resnično zdravo, je povedal Šušteršič. Janez Šušteršič, minister za finance Foto Damjan Žibert To nam omogoča, da ukrep, ki je bil v davčnem paketu najbolj sporen in z vidika gospodarstva morda najbolj problematičen, torej izvzetje določenega blaga in storitev iz znižane stopnje DDV, nadomestimo z omenjenimi ukrepi, ne da bi morali predlagati kakšne nove sistemske obdavčitve, je povzel Šušterič. Brez tega ne bo mogoče znižati primanjkljaja, je ob tem odgovoril na pozive iz gospodarstva, naj vlada ne zvišuje davčnih obremenitev. Hkrati je poudaril, da vlada v času, ko se napoveduje še dodatno krčenje BDP, ne razmišlja o morebitni uvedbi kriznih davkov ali o splošnem dvigu stopnje DDV, slednje si je prihranila kot rezervo za leto 2014. Glede letošnjega proračuna je povedal, da rebalans ne bo potreben. Odhodkov ne bo več od dovoljenih z rebalansom, saj bo mogoče vse potrebne izdatke zagotoviti z dodatnimi prerazporeditvami, medtem ko bodo prihodki morda za 20 do 30 milijonov evrov nižji od načrtovanih, kar pa je v okviru dovoljenega odstopanja. Evropska komisija ocenila, da je naš napor pri zmanjševanju primanjkljaja zadovoljiv Cilj, da proračunski primanjkljaj ostane na ravni treh odstotkov BDP, bomo izpolnili, je zagotovil Šušteršič. O javnofinančnem primanjkljaju se je v četrtek pogovarjal tudi s predstavniki Evropske komisije, kjer imajo nekaj višje ocene o primanjkljaju kot v Sloveniji, a te temeljijo na nekaj slabših napovedih in ne upoštevajo načrtovanega zmanjševanja mase plač v javnem sektorju, je pojasnil. Evropska komisija je ocenila, da je naš napor pri zmanjševanju primanjkljaja, zadovoljiv, je zatrdil. To po njegovih besedah pomeni, da je ta vlada v dveh letih storila tisto, kar je prejšnja vlada obljubila, da bo naredila v štirih letih. GZS Višje davščine so nevarne! Gospodarska zbornica Slovenije je pozdravila umik predloga o selektivnem dvigu DDV, so pa opozorili, da so višje davščine nevarne. Nasprotujejo tako višjim trošarinam pri vseh energentih kot tudi višjim okoljskim davščinam. Recesija, v kateri je slovensko gospodarstvo, ne dovoljuje nikakršnega zviševanja davščin in davkov več. Za poslovanje številnih podjetij je to lahko nevarno, pravijo na GZS.",0
"Ljubljana - Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) in Gorenjska banka sta v petek družbi Steklarna Rogaška blokirali tri transakcijske račune, je razvidno iz javno dostopnih podatkov. Kaj je razlog za blokado računov, nam v Steklarni Rogaška do zaključka redakcije včeraj niso pojasnili. V letošnjem letu pa je imela Steklarna Rogaška skoraj 200 dni blokiran račun, odprt pri Novi Ljubljanski banki. Kako so poslovali v prvih enajstih mesecih, kakšne posledice ima na njihovo poslovanje globalna finančna kriza in kako se bodo spopadli s težavami, v Steklarni Rogaška niso pojasnili. Prav tako niso odgovorili na vprašanje, ali v bližnji prihodnosti načrtujejo odpuščanja. V zadnjih dveh letih je Steklarno Rogaška zapustilo 300 delavcev, tako da zdaj zaposluje približno 980 delavcev. Očitno so likvidnostne težave v Steklarni Rogaška predvideli že pred nekaj meseci. Iz letnega poročila za leto 2007 je namreč razvidno, da uprava družbe pod vodstvom Davorja Šenije poslovanje kljub visoko izkazanemu dobičku ne ocenjuje kot preveč uspešno. Doseženi dobiček je bil predvsem posledica realiziranih odpisov finančnih obveznosti do bank in odpravka slabitev nepremičnega premoženja družbe. V lanskem letu je skupina Steklarna Rogaška ustvarila 24,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za dobra dva milijona manj kot leto pred tem. Medtem ko je leta 2006 znašala konsolidirana izguba 2,65 milijona evrov, je skupina Steklarna Rogaška v lanskem letu ustvarila 8,43 milijona evrov dobička. Ob tem je precej skrb zbujajoča zadolženost. Skupina Steklarna Rogaška je imela lani kar 96 odstotkov dolžniškega kapitala. Lastnik Steklarne Rogaške je Julius Fond, v katerem imata lastniške deleže Zvon Ena Holding in Leo Ivanjko. V Zvonu Ena Holdingu kriznih razmer v Steklarni Rogaška včeraj niso komentirali.",0
"Delovna mesta. Perspektiva v informatiki, zdravstvenem varstvu in raziskavah. Kariera. Evropska komisija želi v Evropski uniji z novimi ukrepi do leta 2020 zagotoviti 75-odstotno zaposlitev ljudi, starih od 20 do 64 let. Danes je zaposlenih 69 odstotkov ljudi v tej skupini. Poudarjajo, da delovna mesta so, ob tem pa navajajo oceno, da naj bi leta 2015 v Evropski uniji primanjkovalo “2,7 milijona usposobljenih delavcev v informatiki, zdravstvenem varstvu in raziskavah”. Delovnih mest vse manj “Delež zaposlenih se mora povečati, da bi nadomestili naraščajoče število upokojitev v naslednjih nekaj letih in številna izgubljena delovna mesta zaradi posledic krize,” sporočajo iz Evropske komisije. Delež delovno aktivnih ljudi se bo začel zmanjševati že leta 2012. Birokratske ovire Zmanjšanje stroškov dela, ki ne spadajo v plačo, odprava pravnih ovir za zaposlovanje in odpuščanje delavcev ter za ustanavljanje novih podjetij in lažjo pridobitev statusa samozaposlene osebe – vse to so ukrepi, ki jih bo Evropska komisija predlagala, da bi se odprla nova delovna mesta. Izpostavljajo še spremembe, ki bodo vodile k zaposlovanju: prožne pogodbe za nedoločen čas, usklajevanje znanj s potrebami trga dela (prek spletne zbirke bo denimo mogoče preveriti, katera znanja je smiselno pridobiti za lažjo zaposlitev), izboljšanje enakosti pri delu in delovnih razmer.",0
"Gasilci imeli polne roke dela. Včeraj zvečer v požaru uničena stanovanjska hiša in pol gospodarskega poslopja v naselju Dolge Njive. V Termah Čatež pa je zgorel del skladišča in trgovine. V naselju Dolge Njive je zagorelo včeraj zvečer okoli 20.30. Ogenj je uničil enostanovanjsko hišo in pol gospodarskega poslopja. ''Ko smo prišli na kraj intervencije, je bil požar že v ostrešju, hiša je bila že v celoti v ognju. Zavarovali smo sosednje objekte. Rešili smo pol gospodarskega poslopja, hiša pa je na žalost popolnoma zgorela. Domačini so že sami rešili živino iz hleva, tako da v objektih ni bilo nobenega,'' nam je povedal vodja intervencije Jure Trlep iz PGD Gorenja vas. Fotografije gašenja si oglejte v zavihku galerija. Pogorela stanovanjska hiša je bila starejša, vzrok požara še ni natančno znan, najverjetneje pa je bila kriva električna napeljava. Kolikšna je gmotna škoda, še ugotavljajo. Hitro posredovanje gasilcev v Termah Pristojne službe prav tako še vedno ugotavljajo vzrok in škodo požara, ki je izbruhnil v Termah Čatež. Zgorel je del skladišča in trgovine. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev, ki so požar pogasili, odstranili goreče predmete in zavarovali okolico, se ogenj ni razširil. Požar v eni od manjših trgovin z darili je opazila policijska patrulja. Pred prihodom gasilcev so skušali požar omejiti, da se ne bi razširil še na druge okoliške lokale, uporabili so dva gasilna aparata iz službenega vozila, kakor tudi dva gasilna aparata iz Term.",0
"Državni statistični urad je potrdil oceno o javnofinančnem primanjkljaju države v letu 2012. Znašal je 1,354 milijarde evrov oz. 3,8 odstotka BDP. V letu 2013 pa naj bi primanjkljaj po napovedih znašal 1,999 milijarde evrov, kar predstavlja 5,7 odstotka BDP. Slovenija bo po napovedih letos zabeležila 1,999 milijarde evrov primanjkljaja. Napoved za leto 2013 je Slovenija skupaj s poročilom o presežnem primanjkljaju in dolgu države za obdobje 2009 2012 konec septembra posredovala Evropski komisiji. Pri pripravi poročila so sodelovali ministrstvo za finance, Banka Slovenije in Statistični urad RS. Javnofinančni primanjkljaj zvišuje dokapitalizacija bank, je na novinarski konferenci pred tremi tedni pojasnil Andrej Flajs z državnega statističnega urada. Država je do konca junija za dokapitalizacijo bank dala 441 milijonov evrov, primanjkljaja pa se je v šestih mesecih nabralo za 1,2 milijarde evrov. Tretje četrtletje bo bolj ugodno, je menil Flajs. V napoved o primanjkljaju do konca leta je vključena tudi dokapitalizacija bank v vrednosti 620 milijonov evrov, brez nje bi primanjkljaj letos znašal štiri odstotke BDP. Bruto konsolidirani dolg države je konce lanskega leta znašal 19,204 milijarde evrov oz. 54,4 odstotka BDP. Do konca letošnjega decembra se bo povečal na 22,044 milijarde evrov, to je 63,1 odstotka BDP.",0
"Finančna kriza potisnila avtomobilske velikane pred bankrot Ameriška avtomobilska družba Chrysler, ki se le s težavo prebija skozi finančno krizo, je napovedala ustavitev proizvodnje v vseh svojih 30 tovarnah za en mesec. Pri Chryslerju morajo namreč močno zategniti pas, medtem ko čakajo na ameriško vlado, da najde način, kako pomagati avtomobilski industriji.14 milijard dolarjev vreden sveženj pomoči je prejšnji teden v senatu propadel, s tem pa so narasli strahovi pred zmanjšanjem delovnih mest in morebitnim propadom celotne industrije. Chrysler mora proizvodnjo zmanjšati tudi zaradi vse nižjega povpraševanja v tem kritičnem času. Trgovci z avtomobili ne morejo prodati vozil niti ljudem, ki si to želijo, saj ti ne morejo dobiti posojil za nakup. Chrysler pušča odprto celo možnost, da bi tovarne ostale zaprte dlje kot mesec dni. Okrnjena tudi proizvodnja Forda in GM-ja Ob tem je tudi Ford naznanil, da namerava podaljšati običajni dvotedenski božični dopust v desetih svojih ameriških tovarnah za dodaten teden dni. Prejšnji teden pa je General Motors naznanil, da zapira 30 odstotkov svoje severnoameriške proizvodnje. Chrysler, Ford in GM so svarili, da obstaja resna nevarnost, da na milijone delavcev ostane brez službe, če vlada ne sprejme svežnja posojil za podporo industriji.",0
"Po zadnji različici naj bi trasa Južnega toka potekala tudi prek Kranjske Gore. Tamkajšnji župan meni, da je umestitev plinovoda v ozko dolino praktično nemogoča, plinovod naj bi ""poleg tega prebivalstvu prinesel le težave in nikakršnih koristi"" Medtem ko sta Slovenija in Rusija danes dokončno potrdili investicijo v slovenski del plinovoda Južni tok, v Kranjski Gori opozarjajo na nesprejemljivost zadnje neuradne različice predvidene trase so opozorili na Kranjskogorski občini, kjer nasprotujejo poteku skozi ozko in okoljevarstveno zaščiteno Zgornjesavsko dolino. Dodajmo, da trasa, po kateri bo plinovod potekal, še ni dokončna. Prvi pogovori z urbanisti Po pojasnilih Kranjskogorskega župana Jureta Žerjava so v Kranjski Gori že večkrat slišali, da naj bi plinovod po najnovejši različici Slovenijo namesto v Šempetru zapustil v Ratečah, kar pomeni, da naj bi v Ljubljani namesto proti Primorski zavil proti Gorenjski. Konec oktobra so občino prvič obiskali predstavniki Ljubljanskega urbanističnega zavoda in neuradno predstavili, kako naj bi bila trasa umeščena v prostor občine Kranjska Gora. 'V ozki dolini je umestitev plinovoda praktično nemogoča' Župana predlagana različica trase ni prepričala. ""Moje osebno mnenje je, da je v tako ozki alpski dolini, kot je Zgornjesavska dolina, umestitev plinovoda v prostor zelo težka, praktično nemogoča. Nenazadnje več kot polovica občine leži v Triglavskem narodnem parku, zavarovanem območju Natura 2000 ali naravnem rezervatu Zelenci. Trasa bi zato marsikje posegala na zavarovana območja,"" je opozoril Žerjav. Župan predlaga prvotno traso Prepričan je, da podpisani mednarodni sporazumi, kot je Alpska konvencija, zavezujejo občino ter državo k varovanju narave. Zato je po njegovem mnenju takšna umestitev plinovoda, ki naj bi poleg tega prebivalstvu prinesel le težave in nikakršnih koristi, nesprejemljiva. ""V izogib temu, da bi pri tako pomemben projektu nastale zamude, predlagam, da bi se upoštevala trasa, ki je bila prvotno začrtana in se v Ljubljani obrne proti Primorski,"" je izpostavil župan. S predlogom za potek plinovoda skozi Kranjskogorsko občino je Žerjav seznanil tudi občinske svetnike, ki so se strinjali z njim, da je umestitev plinovoda v njihovo okolje nesprejemljiva. Žerjav je tako stališče izpostavil tudi v pismih pristojnim ministrstvom. Ker se nobeno ministrstvo ni odzvalo, pa bo danes pismo naslovil tudi na vlado, predvsem v upanju, da bi dolino ohranili, tako kot je in je ne bi obremenjevali z dodatnimi infrastrukturnimi posegi.",0
"Zaradi vse silovitejših letalskih napadov Nata libijski voditelj razmišlja, da bi zapustil prestolnico Tripoli Libijski voditelj Moamer Gadafi (na sliki) po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal razmišlja o tem, da bi spričo vse silovitejših letalskih napadov zveze Nato v Libiji zapustil prestolnico Tripoli. Libijski uporniki pa so medtem nakazali, da bi lahko pristali na to, da Gadafi ostane v državi, če se odpove oblasti. Ameriški obveščevalni podatki kažejo, da se Gadafi ""ne čuti več varnega"" v Tripoliju, je povedal neimenovani ameriški predstavnik za nacionalno varnost. Ameriški viri ob tem sicer menijo, da Gadafi, ki naj bi imel številna varna skrivališča v in izven Tripolija, ne bo izpolnil glavne zahteve libijskih upornikov in zapustil države. Libijski uporniki računajo na pomoč Zahoda Predstavnik libijskih upornikov je dejal, da so uporniki posredno v stiku z Gadafijevim režimom in bi bili pripravljeni dovoliti Gadafiju, da ostane v Libiji, vendar pa morajo on in njegova družina privoliti v odpoved oblasti. ""Naši pogoji ostajajo isti. Ne pride v poštev, da bi Gadafi ali člani njegove družine sodelovali v prihodnji vladi. Z njimi se pogovarjamo o mehanizmih za Gadafijev odhod,"" je pojasnil. Uporniki so znova pozvali Zahod, naj jim priskrbi orožje, urjenje in komunikacijske sisteme, s katerimi bi lahko porazili Gadafija.",0
"Ko staro železje in kosovni odpad samevata na vašem dvorišču, vam lahko na pomoč priskočijo ljudje, ki poskrbijo, da s prodajo odpadnega materiala evri pristanejo v njihovih žepih, odpadki pa končajo na primernih odlagališčih. Odpadek je lahko tudi prihodek! Nedolgo nazaj je krožilo veliko zgodb o izginotju in odtujitvi različnih vrst odpadkov. Tako ni bilo nič čudnega, če je izginil bakreni ali bronasti spomenik, ki se je pozneje na odlagališče vrnil v obliki delov za prodajo. Pogosto so bili odtujeni tudi predmeti iz aluminija, bakra, medenine ali drugih barvnih kovin in železa. Pogoste so bile tatvine električnih vodov, cistern, kovinskih konstrukcij, večjih izdelkov iz kovinskih zlitin ter zloglasnih bakrenih žlebov in strešnih kritin, bilo pa je tudi več vlomov v skladišča podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo kovin. Poštene zbiralce se tako pogosto spravlja v slabo luč in tako se včasih zgodi, da zaradi predhodnih ropov in vlomov ljudje zapirajo vrata zbiralcem, čeprav imajo pred dvoriščem pripravljen odpadni material za odvoz. O izginotju in tovrstnih krajah se sedaj bolj malo govori, zato smo se na Cekinu odločili, da preverimo, kakšne zaslužke sploh ponuja prodaja odpadnega materiala. Kako torej zmanjšati število nepridipravov in povečati privlačnost zbiranja odpadnega materiala ter tako skrbeti za večjo ekološko ozaveščenost? Se je možno zavarovati proti tovrstnim krajam? Kliknite tukaj!",1
"Washington - Svetovna banka je v torek sporočila, da so višje cene hrane od junija 2010 do januarja letos v državah v razvoju v revščino pahnile dodatnih 44 milijonov ljudi. Predsednik banke Robert Zoellick je opozoril, da so se cene hrane povzpele na nevarno raven. Po njegovem mnenju lahko to dodatno zaplete že tako negotov položaj na Bližnjem vzhodu in v srednji Aziji, kjer lahko višje cene hrane povzročijo nove proteste oziroma imajo druge družbene ali politične posledice. Cene hrane po svetu bodo tudi na dnevnem redu dvodnevnega ministrskega zasedanja držav skupine G20, ki se začenja danes v Parizu. Zoellick je mednarodno skupnost pozval, naj si ne zatiska oči pred problemom in naj ustrezno ukrepa, da se cene ne bodo zvišale še bolj. Indeks cen hrane Svetovne banke je od oktobra lani do januarja letos poskočil za 15 točk in je le za tri točke pod zadnjim vrhom, doseženem na višku svetovne gospodarske krize leta 2008. Med vzroki za višje cene hrane so katastrofalne suše in neurja ter drugi ekstremni vremenski pojavi v zadnjem letu dni. Visoke cene hrane sicer še niso prizadele vseh svetovnih regij. Podsaharska Afrika se zaenkrat dobro drži, ker je bila zadnja letina obilna. Edino Burundi in Kamerun se soočata s 40-odstotnim povečanjem cen fižola. Več težav je na Bližnjem vzhodu, v Aziji, delih Latinske Amerike, vzhodni Evropi in srednji Aziji.",0
"Lani so banke v Sloveniji ustvarile 356 milijonov evrov izgube po davkih. Že leta 2010 so banke končale s slabimi 56 milijoni evrov izgube. Na to je močno vplivalo zaostrovanje gospodarskih razmer v realnem sektorju. V Banki Slovenije napovedujejo, da se bodo ob zaostrenih gospodarskih razmerah tudi v prihodnje negativni procesi v gospodarstvu odražali v poslovanju bank. Zaostrovanje gospodarskih razmer v realnem sektorju se je decembra lani močno odrazilo v bilancah bank, so na današnji seji soglašali člani sveta Banke Slovenije. Kot so pojasnili, so banke namreč močno zmanjšale stanja posojil nefinančnim družbam, hkrati pa povečale stroške oslabitev in rezervacij. Banke v Sloveniji so tako v letu 2011 ustvarile 356 milijonov evrov izgube po davkih, potem ko so že leto 2010 končale s slabimi 56 milijoni evrov izgube. Hkrati se je bilančna vsota bank zmanjšala za 1,5 milijarde evrov, ugotavljajo analitiki Banke Slovenije. K preobratu trendov bi lahko pripomogli dokapitalizacija bank, konsolidacija bančnega sistema in pospešeno finančno ter poslovno prestrukturiranje podjetij. Foto Thinkstock Zmanjšanje posojil podjetjem je deloma povezano s prestrukturiranjem naložb, predvsem pa odraža negativna gibanja povpraševanja po posojilih in odplačevanje obveznosti do tujine. Negativno na kreditno aktivnost že dlje časa vplivajo zniževanje bonitetnih ocen in višji stroški financiranja, slabšanje makroekonomskih razmer in položaja nekaterih panog, visoka zadolženost podjetij, plačilna nesposobnost ter zmanjševanje vrednosti in likvidnosti premoženja, ki je primerno za zavarovanje posojil. Decembra so banke za 314 milijonov evrov povečale stroške oslabitev in rezervacij, tako da so ti v letu 2011 znašali skoraj 1,1 milijarde evrov oz. 35,4 odstotka več kot leta 2010. Predvsem zaradi tega se je izguba bančnega sistema po obdavčitvi v celotnem lanskem letu po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povečala na 356 milijonov evrov. Kreditno tveganje, merjeno z deležem razvrščenih terjatev bank, ki jih komitenti poravnavajo z zamudami, daljšimi od 90 dni, se je novembra lani glede na mesec prej rahlo znižalo, a se kljub temu ohranja na razmeroma visoki ravni. Pogoji financiranja bank v tujini so se lani poslabšali tako glede obsega kot glede ročnosti novih posojil. Razdolževanje pri tujih bankah so deloma nadomeščale z viri Evrosistema, ki po ocenah Banke Slovenije ostaja zanesljiv in razmeroma ugoden vir financiranja tudi v prihodnje. Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v mednarodnem in domačem okolju se bodo negativni procesi v gospodarstvu tudi letos odražali v poslovanju bank, še napoveduje centralna banka in kot glavni izziv slovenskih bank izpostavlja čim bolj učinkovito upravljanje s portfeljem slabih naložb ter njegovo zmanjšanje ob hkratnem zadovoljevanju povpraševanja po kreditih. K preobratu trendov bi lahko pripomogli dokapitalizacija bank, konsolidacija bančnega sistema in pospešeno finančno ter poslovno prestrukturiranje podjetij. Slabe gospodarske napovedi tudi za naprej V Banki Slovenije svarijo, da slabše makroekonomske okoliščine od ocenjenih pri pripravi zadnjega proračuna zahtevajo prilagoditev odhodkov razpoložljivim virom. Foto Thinkstock Na seji sveta centralne banke so analizirali tudi zadnje ekonomske kazalce, ki kažejo na krčenje gospodarske aktivnosti v evrskem območju, hkrati pa se poslabšujejo obeti za gospodarsko rast v letu 2012. V primerjavi s poslabševanjem zaupanja na mednarodnih trgih so gibanja v slovenski industriji nekoliko ugodnejša, obenem pa se nadaljuje zmanjševanje aktivnosti v dejavnostih, ki so pretežno vezane na domači trg. Številni anketni kazalniki kažejo na nadaljevanje krize v gradbeništvu, zmanjšujejo pa se tudi realni prihodki v trgovini na drobno, brez motornih vozil in goriv. Ob upadanju zaupanja v dejavnostih, vezanih na domači trg, se povečuje tudi tveganje za nadaljnje poslabševanje razmer na trgu dela. Lani je proračunski primanjkljaj po prvih podatkih dosegel 4,3 odstotka BDP, letos naj bi se znižal na 3,6 odstotka BDP. Z zakonom o dodatnih interventnih ukrepih se ohranjajo plače, pokojnine in transferji posameznikom in gospodinjstvom v prvem polletju v nespremenjeni višini. Slabše makroekonomske okoliščine od ocenjenih pri pripravi zadnjega proračuna zahtevajo prilagoditev odhodkov razpoložljivim virom, svarijo v centralni banki. Čeprav bosta nizka gospodarska aktivnost in padec povpraševanja letos potiskala inflacijo pod dva odstotka, pa se po teh ocenah kaže vedno večja potreba po zajezitvi pritiskov za dviganje cen na lokalni ravni, predvsem na področju javnih storitev.",0
"Povečalo se je tudi število samozaposlenih Stopnja registrirane brezposelnosti se je januarja v primerjavi z mesecem prej zvišala za pol odstotka in je znašala 12,3 odstotka. Vzroke gre iskati v stečajih gradbenih podjetij. Število zaposlenih oseb se je znižalo za okrog 3.200, na 727.343, in sicer predvsem zaradi stečajev podjetij v gradbeništvu, saj se je število zaposlenih oseb v tej dejavnosti znižalo za okrog 1.400, navaja statistični urad. Stopnja registrirane brezposelnosti je pri moških januarja tako znašala 12 odstotkov decembra 11,4 odstotka, pri ženskah pa 12,7 odstotka decembra 12,4 odstotka. Januarja se je glede na mesec prej sicer zvišalo število samozaposlenih oseb, predvsem kmetov. Mejo 20-odstotne stopnje registrirane brezposelnosti so znova prestopili v pomurski statistični regiji, najnižjo pa imajo v gorenjski, obalno-kraški, goriški in osrednjeslovenski statistični regiji. V kar 15 slovenskih občinah je bila ta stopnja najmanj 20-odstotna, je še razvidno iz končnih podatkov statističnega urada.",0
"Prva izplačila nadomestil brezposelnim novembra Stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević delavcem znova vroča odpovedi pogodb o zaposlitvi. Odpoved naj bi prejelo še 942 zaposlenih v matični družbi. Kot je znano, je prve odpovedi pogodbe o zaposlitvi v torek prejelo 588 zaposlenih v hčerinski družbi Mura - Ženska oblačila v stečaju. Sledilo naj bi jim še 522 po pošti posredovanih odpovedi zaposlenim v družbi Mura - Moška oblačila. Kot povedano, danes poteka razdeljevanje odpovedi v matični družbi - najprej v Murski Soboti, nato še v Ljutomeru. Prva izplačila nadomestil novembra Odpuščeni poleg odločb dobivajo še mape z informacijami o tem, kako in kdaj se lahko prijavijo na zavod za zaposlovanje. Zavod jih bo lahko v evidenco brezposelnih vpisal po preteku 15-dnevnega odpovednega roka, odločbe o denarnem nadomestilu za brezposelnost pa naj bi bile nato izdane v osmih dneh. Prva nadomestila za čas brezposelnosti za oktober bi lahko Murini delavci dobili 13. ali najpozneje 20. novembra. V vmesnem času lahko za izredno socialno pomoč zaprosijo prek centrov za socialno delo. Vodstvo Mure je uvedbo stečajnega postopka predlagalo tudi za invalidsko podjetje Muralist, v katerem je zaposlenih 583 delavcev, k čemur je soglasje morala dati, in ga tudi je dala, tudi vlada. Poslovanje nadaljujejo v petih drugih hčerinskih družbah Mure, to so Mura - EHM, M-Energetika, Mura in partnerji, Mura - Unikat in M-AIKS. V Muri - EHM izvajanje oktobrskih dejavnosti utrjuje zaupanje poslovnih partnerjev in kupcev blagovne znamke Mura, so sporočili. V družbi izvajajo vse ukrepe, ki bodo podjetju omogočili nemoteno poslovanje, posebno pozornost pri tem posvečajo poslovnim partnerjem in kupcem blagovne znamke Mura. Sočasno izvajajo prodajne dejavnosti za novo kolekcijo plaščev jesen-zima 2009/10, kar vključuje tudi stilsko svetovanje in odprtje večje prodajalne v Ljubljani ter ustvarjanje novih konceptov za žensko in moško kolekcijo oblačil jesen-zima 2010/11.",0
"Vlada je razrešila generalnega direktorja Carinske uprave Franca Koširja, cariniki pa bodo kljub delnemu soglasju v ponedeljek stavkali. Ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za finance sta sporočili, da so na torkovih pogajanjih s predstavniki Sindikatov carinikov Slovenije dosegli soglasje v dveh od treh odprtih točk. Soglasje so dosegli glede rešitve vprašanja zmanjševanja števila zaposlenih in preobremenjenosti zaposlenih ter reorganizacije Carinske uprave RS. Glede tretje točke, plačnega sistema, pa na ministrstvu za javno upravo in finančnem ministrstvu menijo, da bo večina delavcev carine v novem plačnem sistemu imela večjo plačo, saj bodo napredovali v višji plačni razred. So na torkovih pogajanjih res dosegli soglasje? Odprava plačnih nesorazmerij Temeljni cilj uveljavitve novega plačnega sistema v javnem sektorju je odprava plačnih nesorazmerij in ne splošen dvig plač, kar pomeni, da se osnovna plača za nekatera delovna mesta lahko zviša, za nekatera ostane enaka, za druga pa se lahko tudi zniža, piše na spletni strani ministrstva za javno upravo. Vendar pa na ministrstvu opozarjajo, da nov plačni zakon vključuje posebno varovalko, zaradi katere ob uveljavitvi novega plačnega sistema nihče od zaposlenih javnih uslužbencev ne bo imel nižje plače. Pogajanja torej tečejo o uvrstitvah delovnih mest v plačne razrede in ne o uvrstitvah konkretnih javnih uslužbencev v te razrede. Kljub vsemu cariniki vztrajajo pri stavki. Stavka bo potekala v generalnem carinskem uradu, v vseh carinskih uradih in njihovih organizacijskih enotah.Cariniki so zgroženi tudi nad zadnjim vladnim predlogom, po katerem naj bi se plače znižale. Zaposlenim s sedmo stopnjo izobrazbe v carinski službi bi se plača znižala za približno 250 evrov. Nov plačni zakon določa, da se višina posameznih dodatkov določi v kolektivni pogodbi za javni sektor, ki je bila tako s strani sindikalne kot vladne strani že parafirana. Pogajanje o dodatkih v panožnih kolektivnih pogodbah glede na zakonski okvir torej ni možno. Z ministrstev so sporočili, da sindikat carinikov zaenkrat še ni sprožil zahteve po odpiranju že parafirane kolektivne pogodbe za javni sektor. Je pa vladna stran že prej ponudila precej višje dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času nedelje, prazniki, nočno delo, pripravljenost za delo. Osnova za delo carinikov med stavko bo 56. člen zakona o carinski službi, ki določa delo carinikov med stavko Uveljavitev načina napredovanja v višje nazive je odvisno od samega pogajalskega procesa, ki še vedno poteka. Predlog načina napredovanja, ki ga zagovarja sindikat carinikov, bi po izračunih vladne strani pomenil dodatnih 30 milijonov evrov proračunskih sredstev letno, kar pa bi lahko pomembno poseglo v stabilnost javnih financ. Z ministrstev so zato sporočili, da ta predlog, v tej fazi pogajalskega procesa, za vladno stran torej ni sprejemljiv. Cariniki bodo stavkali Sekretar Sindikata carinikov Slovenije Dušan Miščević je za 24ur.com potrdil, da se stavka carinikov začne opolnoči, v noči z nedelje na ponedeljek. Miščević je dejal, da so se s predstavniki vlade sestali v torek, vendar pogovor ni obrodil konkretnih rezultatov. Dodal je, da bo osnova za delo carinikov med stavko 56. člen zakona o carinski službi, ki določa delo carinikov medstavko. Vlada je na današnji dopisni seji na predlog ministra za finance Andreja Bajuka razrešila generalnega direktorja Carinske uprave RS Franca Koširja in na njegovo mesto imenovala Rajka Skubica. Minister za javno upravo Gregor Virant je že pred časom napovedal, da se vlada na grožnje ne bo odzvala in popustila. Minister opozarja, da so cariniki v okviru pogajanj že dobili en plačni razred. Carinik je uvrščen v 19. plačni razred, vlada je predlagala 21. plačni razred, ki je bil sprejet tudi s strani sindikata javnega sektorja. Sedaj zahtevajo več in na to ne bomo pristali, je že večkrat dejal Virant. Tiskovni predstavnik ministrstva za javno upravo Miran Koren je za 24ur.com dejal, da ločenih pogajanj ne bo. Ponovil je, da vlada ne more pristati na izsiljevanja. Miščević je dejal, da ministrstvo zmanjšuje število zaposlenih v javni upravi, pozablja pa na posledice takih ukrepov. Dejstvo je, da je carinikov premalo, starostna meja pa se vztrajno viša, navaja Miščević. Povprečna starost zaposlenih je 45 let. Če bo Hrvaška vstopila v EU, recimo čez tri leta, bo povprečna starost carinikov okoli 50 let, je zaključil Miščević. Stavka tudi leto dni Miščević je dejal, da so člani Sindikata carinikov Slovenije enotni in podpirajo stavko. Stavkali bodo dokler se pogajanja ne začnejo, dodaja. Kar se tiče nas, stavka lahko traja tudi leto dni, je zaključil Miščević.",0
"Nedavna mednarodna borza dela v Banja Luki je bila uspešna, v Slovenijo pa naj bi na delo prišlo več kot dvesto novih delavcev Iz Slovenije se je nedavne mednarodne borze dela v Banja Luki udeležilo 17 delodajalcev (štiri so zaradi omejenega števila mest morali zavrniti), ki so skupaj povpraševali po 306 delavcih. Za 19 delavcev pa so oddali ponudbe tudi namesto tistih delodajalcev, ki se borze niso mogli udeležiti. Iskali so predvsem gradbince, metalurge, gostince in medicinske sestre ter strežnice. ""Po oceni delodajalcev je bila večina razgovorov zelo uspešnih,"" je po zaključku borze dela povedal Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, ki ocenjuje, da bodo na novo zaposlili med 200 in 240 potrebnih delavcev. ""Ponudba je bila sicer relativno ustrezna, vendar je bila povprečna starost delavcev, ki so iskali delo, nekoliko visoka, nekaterim je tudi primanjkovalo izkušenj,"" je še dodal. Naslednja borza dela bo v Zenici Vsi delodajalci, ki se tokratne borze dela niso udeležili, imajo priložnost za to že v drugi polovici aprila. Takrat bo borza dela potekala v Zenici, kmalu zatem pa tudi v Doboju. Natančnih datumov na Združenju delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije še nimajo, lahko pa se vsi, ki jih to zanima, za več informacij pisno preko elektronske pošte obrnejo na združenje, na Igorja Antauerja. Ocena udeležencev Kako so zadovoljni z udeležbo na borzi dela in koliko novih delavcev bodo lahko zaposlili, smo vprašali tudi nekatere delodajalce. Vlado Aleksovski, koroški samostojni podjetnik: ""Zame je bila borza učinkovite, saj smo se tudi dobro pripravili na to. Še vedno je namreč prisotno neko nezaupanje med delavci, ker so mogoče v preteklosti imeli slabe izkušnje, da je kdo pobral njihove podatke, nato pa iz tega ni bilo nič. Pričakoval sem sicer večjo udeležbo, ampak kljub temu imam sedem ali osem resnih kandidatov. Iskali pa smo dvajset kovinarjev in elektrikarjev."" Ivan Trop, direktor Piramide Impex iz Nove Gorice: ""Glede na odziv ljudi, interes in organizacijo je bila za nas udeležba na tej borzi dela uspešna. Poleg iskanja 50 medicinskih sester in strežnic ter gostincev, je bil naš namen tokratnega obiska predvsem organizirati sistem, ki bi nam v prihodnje olajšal iskanje ustreznih kadrov. Zato smo se povezali s tamkajšnjimi agencijami za zaposlovanje, ki bi predhodno izvedle grobo selekcijo kandidatov in organizirala dodatna izobraževanja. V prihodnje bomo namreč potrebovali veliko tovrstnega kadra, saj se pospešeno gradijo centri za starejše, potrebnega kadra pa primanjkuje.",1
"Društvu Mozaik je uspelo, kar državi ne gre najbolje. S pomočjo evropskega denarja so ustanovili invalidsko podjetje, ekološko-socialno kmetijo in zaposlili več kot 60 najtežje zaposljivih ljudi. Njihov moto izkoristi lokalne danosti in iz tega ustvari nekaj novega.",1
"Nikoli nisem slišal, da moramo priznati neodvisnost Kosova, preden bomo vstopili v EU, je med obiskom Rusije dejal novi srbski predsednik Tomislav Nikolić Novoizvoljeni srbski predsednik Tomislav Nikolić je danes v Moskvi dejal, da Srbija nima namena priznati neodvisnosti Kosova. ""Tega ne moremo storiti, tudi če bi morali zaradi tega prekiniti pogajanja z EU,"" je izjavil Nikolić na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom . ""Nikoli nisem slišal, da moramo priznati neodvisnost Kosova, preden bomo vstopili v EU,"" je dejal presenetljivi zmagovalec nedavnih predsedniških volitev v Srbiji. Obenem je izključil možnost ponovnega izbruha sovražnosti, saj da ""smo imeli dovolj vojn"". Nikolić prejel podporo Putina glede Kosova Putin je Nikoliću obljubil nadaljnjo podporo Srbiji glede Kosova. Poleg tega je Srbiji obljubil posojilo za infrastrukturne projekte v višini več kot 800 milijonov dolarjev. Nikolić, ki se je Moskvi udeležil kongresa vladajoče stranke Enotna Rusija, je še poudaril, da njegov cilj ostajajo pogajanja z EU o članstvu, hkrati pa ohranjanje tesnih odnosov z Rusijo. ""Srbija je na poti v EU, vendar bo to dolga pot,"" je dejal Nikolić, ki bo 12. junija na prvi uradni obisk v tujino po prisegi odpotoval v Bruselj.",1
"Tožba zaradi zlorabe prevladujočega položaja Družba Amis toži Telekom Slovenije za 56,8 milijona evrov odškodnine zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja in kršitev odločb Apeka. Na spletni strani Ljubljanske borze je Telekom objavil tožbo Amisa, v kateri zahteva odškodnino zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja ter kršitev odločb Agencije za pošto in elektronske komunikacije Apek na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa, na trgu razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke, na trgu optičnih povezav ipd. Telekom bo na tožbo odgovoril v zakonskem roku, a meni, da je neutemeljena, saj, kot pravijo v Telekomu, v celoti spoštujejo veljavno zakonodajo in odločbe, ki jih je izdal Apek, in poslujejo v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.",0
"Milijoni v obnove. Obnovili staro stavbo onkologije, v kateri ni pacientov, za klime v UKC pa denarja ni. Negospodarno. “Vodstvo onkološkega inštituta (OI) je dalo obnoviti celotno stavbo B, v kateri ni niti enega bolnika več. Škandal pa je, ker to počnejo z denarjem, ki ga prihranijo pri bioloških zdravilih,” nas je opozoril vir, ki ni želel biti imenovan. Da je bila stavba B res temeljito obnovljena in da v njej res ni več bolnikov, so nam potrdili tudi na OI, ki ga vodi Anica Žličar. V obnovo 1,4 milijona Biološka zdravila Pretakanje denarja. Ministrstvo za zdravje je z analizo že za leto 2008 ugotovilo, da se je okoli šest milijonov evrov dodatnega denarja za biološka zdravila “porabilo za druge namene”. Podatke smo v Žurnalu24 razkrili julija lani. Naši viri trdijo, da se pri bioloških zdravilih še vedno varčuje. Privarčevana sredstva pa gredo v za ta čas neprimerne gradbene projekte. Seznam obnovitvenih del na stavbi B je precej dolg. V njej so na primer v času krize in vedno novih rebalansov zdravstvene blagajne rušili stene in tlake, odstranili vrata in podboje, demontirali staro dvigalo in namestili novo, stekleno, ter obnovili vhodna in zadnja vrata, postavili montažne predelne stene ... Račun je na koncu znesel 1,4 milijona evrov. Žličarjeva torej obnavlja stavbo, v kateri ni pacientov, v sosednji stavbi, to je v glavni stavbi univerzitetnega kliničnega centra (UKC), pa tamkajšnji šef Simon Vrhunec že tri leta išče milijon evrov za sistem hlajenja za bolniške sobe. Kaj si mislita o tem, smo povprašali tudi šefa zdravstvene blagajne in ministra za zdravje. Odgovora pričakujemo danes.",0
"Šoštanj - Nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Uroš Rotnik in nekdanji vodja projekta Teš 6 Bojan Brešar sta pred mesecem zoper revizijsko hišo PricewaterhouseCoopers (PWC) vložila tožbo, s katero zahtevata odškodnino za domnevno povzročeno nematerialno škodo, ki sta jo utrpela zaradi dejanja te revizijske hiše, je danes za STA povedal Rotnik. Po Rotnikovih pojasnilih se je v javnosti s sklicevanjem na PWC kot visoko strokovno usposobljene, nepristranske in uglede mednarodne revizijske družbe ustvaril vtis in mnenje, da je bilo v času, ko sta z Brešarjem delala na projektu šestega bloka, pri njem storjena vrsta nepravilnosti in da obstaja celo sum storitve kaznivih dejanj. O tožbi zoper PWC danes sicer poročata časnika Delo in Finance. Kot je dejal Rotnik, je bila z izdelanim revizijskim poročilom prizadeta njegova in Brešarjeva osebnostna pravica do dobrega imena in časti. Po njegovih ocenah je poročilo PWC sestavljeno nestrokovno, malomarno, pristransko in neobjektivno. Navaja tudi, da je poročilo sestavljeno v nasprotju s kodeksom poklicne etike tožene stranke in da revizijska hiša pri izdelavi poročila ni ravnala s poklicno skrbnostjo. Po njegovih besedah je revizijo naročilo ministrstvo za gospodarstvo, saj je kot takratni direktor Teša odklonil, da bi sodeloval z dobavitelji, ki jih je predlagalo ministrstvo oz. Holding Slovenskih elektrarn (HSE). ""Vse informacije PWC so podajali HSE in zdajšnji direktor Teša Simon Tot, mene pa nihče ni nič vprašal. Tudi revizijskega poročila nisem prejel oz. sem ga po določenem času dobil v poštni nabiralnik,"" je dejal Rotnik. Po njegovi oceni izdelano revizijsko poročilo vsebuje cel kup neresnic in izmišljotin, še posebej pa izpostavlja gradnjo nove upravne stavbe, za katero naj bi po mnenju revizije izvajalca del imenoval tudi za nadzornika del. Kot je še pojasnil Rotnik, skupaj z Brešarjem zahtevata 300.000 evrov odškodnine.Stojijo za svojim delom Iz revizijske hiše PWC so za STA sporočili, da v družbi stojijo za svojim delom. ""Ne strinjamo se s trditvami in bomo odločno branili svoje stališče. Zaradi omejitev glede zaupnosti naših strank ne bi bilo primerno, da bi javno razpravljali o podrobnostih našega dela, zato ne dajemo nadaljnjih komentarjev,"" so še navedli v PWC.",0
"Admiral Markets zelo ceni zvestobo svojih strank in s ponosom naznanja nov program bonus na polog, ki bo nagradil vaše FOREX trgovalne aktivnosti z bonusi na pologe in raznimi darili! Z višjim pologom kot boste trgovali, višji bonus in vrednejša darila boste prejeli! Kampanja je namenjena tako za nove kot tudi za obstoječe stranke, ki bodo prejele bonuse za pologe na pravi trgovalni račun. Novim strankam pa zraven bonusa pripada tudi darilo. Spodnja tabela prikazuje višino bonusa, ki pripada udeležencu kampanje, glede na višino pologa. Višina bonusa narašča z višino pologa, vrednost darila pa prav tako. Višji kot je polog, večji bonus pripada udeležencu. Če ste nova stranka Admiral Markets, kliknite tukaj, da prejmete bonus na polog in zelo uporabna darila za FOREX trgovanje! V kolikor že imate odprt trgovalni račun pri Admiral Markets, bi radi nagradili vaše bodoče pologe z našimi bonusi. Kliknite tukaj, da si omogočite koriščenje bonusov! Admiral Markets vedno išče dodatne načine, da vam pomaga doseči vaše cilje, zato bi radi z vami delili dodatna finančna sredstva! Več podrobnosti o kampanji si lahko preberete tukaj. Želimo vam uspešno trgovanje! Admiral Markets - Vaš partner na Forex trgu! Organ za finančni nadzor je Agencija za trg vrednostnih papirjev. Investitorje opozarjamo, da so valutni posli in posli z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti visoko tvegani posli, ki lahko prinesejo dobiček kot tudi izgubo, zato svetujemo previdnost pri trgovanju, v primeru, da se odločite za investicijo, poiščite vse ustrezne informacije ter se seznanite se z vsemi vrstami tveganj.",1
"Zunanji minister Samuel Žbogar je danes v Bruslju prvič uradno potrdil, da kandidira za vodjo urada EU na Kosovu. Minister meni, da lahko s svojimi diplomatskimi in političnimi izkušnjami pomembno prispeva k delovanju EU na Kosovu. Odločitev o tem, kdo bo novi predstavnik unije na Kosovu, pričakuje do konca januarja prihodnje leto. Če bo dialog Prištine in Beograda danes uspešen, Srbija decembra lahko dobi status kandidatke za članstvo v EU, je danes v Bruslju povedal zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Samuel Žbogar. ""Lahko potrdim, da kandidiram, da sem se prijavil za razpis za vodjo urada, kot tudi za posebnega predstavnika EU na Kosovu,"" je povedal Žbogar ob prihodu na mednarodno konferenco o Balkanu v Bruslju. Na vprašanje, ali pričakuje, da bo tudi izbran, je dejal, da postopki tečejo in da bo o tem najprej odločala strokovna misija, nato pa visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton, ki bo imela zadnjo besedo. Minister meni, da je dober kandidat. ""Mislim, da lahko s svojim profilom, diplomatskim in političnim, pomembno prispevam k temu, kar mora EU v tem trenutku početi na Kosovu,"" je dejal. Poleg tega je prepričan, da bi bilo njegovo imenovanje priznanje Sloveniji za vse, kar počne na Zahodnem Balkanu. ""Pa tudi sam bi videl v tem velik izziv in priznanje,"" je še dodal. Kdaj bo Ashtonova sprejela odločitev, je po njegovih besedah za zdaj nemogoče natančno napovedati. A sedanjemu začasnemu posebnemu predstavniku EU na Kosovu, Italijanu Fernandu Gentiliniju, so mandat podaljšali do konca januarja, tako da novo imenovanje pričakuje v tem času.",1
"Rudd Šlo je za preizkus kitajskega pravnega sistema Kitajske oblasti so štiri uslužbence angleško-avstralskega rudarskega velikana Rio Tinto obsodile na do 14 let zapora zaradi podkupovanja in zlorabe podatkov. Po tridnevnem sodnem procesu je sodišče v Šanghaju nekdanjega vodjo šanghajske podružnice multinacionalke Rio Tinto in avstralskega državljana Sterna Huja obsodili na deset let zapora. Tri preostale uslužbence Ria Tinta v šanghajski podružnici, Vang Jonga, Ge Minkianga in Liu Caikuija, so obsodili na 14, osem in sedem let zapora. Sumljivo pridobivanje pomembnih informacij Vse štiri uslužbence so aretirali lani poleti, saj so bili osumljeni industrijskega vohunjenja. Preiskava je pokazala, da so na neprimeren način pridobivali zaupne informacije od kitajskih jeklarskih in železarskih podjetij. S podkupovanjem in drugimi praksami so tako pridobivali podatke o velikosti zalog, urnikih in obsegih proizvodnje, finančnih podatkih in načrtih glede nakupov surovin. S tem je Rio Tinto pridobil prednost v pogajanjih s kitajskimi državnimi jeklarskimi podjetji o ceni železove rude, podjetja pa so morala plačevati previsoko ceno. Poslovneži se pritožujejo nad Kitajsko Avstralski premier Kevin Rudd je po koncu sojenja dejal, da je proces pomenil preizkus kitajskega pravnega sistema in izrazil zaskrbljenost nad pogoji poslovanja v tretjem največjem gospodarstvu na svetu. Po treh desetletjih, odkar se je Kitajska odprla svetu, se ameriški in evropski poslovneži na Kitajskem vse bolj pritožujejo nad zapletenimi pravili, neenako obravnavo tujih in domačih družb ter nad naraščajočim nacionalizmom.",0
"Poleg hrane, ki se je že in se bo še dražila, ter napovedanih podražitev elektrike se nam obetajo še višje cene komunalnih storitev.",0
"300 delavcev iz Prištine je razjarjenih. Slovenca naj bi jih oškodovala za več kot 600.000 evrov. Že lani sta jim obljubila delovna dovoljenja za Nemčijo, a jih še niso dobili. 300 delavcev iz Prištine je razjarjenih. Dva Slovenca naj bi jih oškodovala za več kot 600.000 evrov. Že lani sta jim obljubila delovna dovoljenja za Nemčijo, a jih še niso dobili. Ostali so brez denarja, brez viz in brez potnih listov.",0
"Potem ko so se investicijske olajšave za samostojne podjetnike zvišale že z decembra lani uveljavljeno novelo zakona o dohodnini, se zdaj zvišujejo tudi za podjetja. OZS opozarja, da je nujna tudi sprememba zakona o dohodnini, tako da bo ta investicijska olajšava veljala ne le za tiste prevoznike, ki so pravne osebe, temveč tudi za samostojne podjetnike. Z današnjo uveljavitvijo novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se investicijske olajšave zvišujejo tudi za podjetja. Spremembe se bodo uporabljale za investicije, ki so bile opravljene od 1. januarja 2008. V skladu z novelama obeh zakonov lahko pravne osebe in samostojni podjetniki že za leto 2008 uveljavljajo znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva. Pri samostojnih podjetnikih ni omejitve, za pravne osebe pa znižanje davčne osnove ne sme biti višje od 30.000 evrov in lahko sega največ do višine davčne osnove. Olajšavo lahko v celoti uveljavijo že v letu vlaganja. Zavezanci lahko zdaj investicijsko olajšavo koristijo tudi v primeru, da nimajo nobenega zaposlenega. Poleg tega lahko pravne osebe uveljavljajo investicijsko olajšavo tudi za tovornjake in avtobuse z nižjimi emisijskimi zahtevami, ob čemer pa na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije OZS opozarjajo, da je nujna tudi sprememba zakona o dohodnini, tako da bo ta investicijska olajšava veljala ne le za tiste prevoznike, ki so pravne osebe, temveč tudi za samostojne podjetnike.",1
"Zaradi prenove bo verjetno zaprta do konca leta. “Lekarna Mirje je zaprta že od lanskega poletja. Takrat so zapisali, da zaradi obnove, zdaj pa nihče ne ve, ali jo bodo sploh še odprli. Lekarna nam močno primanjkuje, moteče je predvsem za starejše, ki morajo po zdravila v Center ali Trnovo,” je povedal Miloš Kregar, ki živi v bližini lekarne. So jo zaprli prehitro? “Lekarna Mirje je zaradi prenove zaprta od 3. oktobra. Trenutno je projekt v fazi pridobivanja dokumentacije,” je pojasnila Klavdija Verlak iz Lekarne Ljubljana. Dokumentacijo naj bi dobili v nekaj dneh, nato sledi javno naročilo za obnovo objekta, in če se pri tem ne bo zapletlo, bodo začeli prenovo, ki bo trajala nekaj mesecev. To pomeni, da bi lahko lekarno znova odprli konec leta, čeprav Verlakova datuma ni želela napovedati. Na vprašanje, zakaj so lekarno zaprli, še preden so dobili dokumentacijo, je Verlakova odgovorila, da gre za zahteven projekt, saj je bila to stara lekarna s pohištvom muzejske vrednosti. Z lastnikom objekta, fakulteto za farmacijo, si želijo, da bi tu uredili učno lekarno.",0
Delavci mariborskega Siemensa so imeli sedmino za propadlim podjetjem. Tuji lastniki so žrtvovali več kot 300 slovenskih delavcev za ohranitev lastnih delovnih sil.,0
"Nekdanji družbeni podjetji Mura in Svea sta v velikih težavah, čeprav imata obe naročila za delo in prodajata svoje izdelke. Je morda eden od vzrokov tudi špekuliranje potencialnih vlagateljev, ki čakajo, da gresta v stečaj in bosta na voljo za majhen denar?",0
"Okrožno sodišče v Mariboru v sredo ni dalo soglasja družbi Gospodarstvo Rast za konverzijo terjatev do Zvon Dva Holdinga v lastniški delež. Tako ni pogojev za finančno sanacijo Zvon Dva Holdinga. Holding Zvon Dva je po družbi Gospodarstvo Rast že druga družba v lasti mariborske nadškofije, ki je v stečaju. Okrožno sodišče v Mariboru v sredo ni dalo soglasja družbi Gospodarstvo Rast za konverzijo terjatev do Zvon Dva Holdinga v lastniški delež. Tako ni pogojev za finančno sanacijo Zvon Dva Holdinga. Po zakonu mora sodišče v treh dneh začeti stečajni postopek. Po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju mora sodišče, če je postopek vpisa in vplačila novih delnic neuspešen, v treh delovnih dneh po prejemu poročila upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic ustaviti postopek prisilne poravnave in izdati sklep o začetku stečajnega postopka. Prisilna upraviteljica Zvon Dva Holdinga Vida Gaberc je v sredo dopolnila poročilo o vpisu in vplačilu novih delnic iz avgusta letos, v katerem ugotavlja, da je sodišče v sredo zavrnilo soglasje Gospodarstvu Rast za prenos navadnih terjatev v skupnem znesku okoli 13,78 milijona evrov ter za vpis in vplačilo novih delnic v skladu s sklepom skupščine Zvon Dva Holdinga iz julija letos. To soglasje je bilo pogoj za uspešnost postopka vpisa in vplačila novih delnic. Ker je bila konverzija neuspešna, niso zagotovili najnižjega skupnega zneska terjatev, 13,6 milijona evrov, ki bi jih morali upniki prenesti na dolžnika kot stvarni vložek, da bi bilo mogoče uresničiti finančno prestrukturiranje družbe. Zvon Dva bo po Gospodarstvu Rast, ki je zaradi neuspešne konverzije terjatev v stečaju od 24. novembra, druga povezana družba v lasti mariborske nadškofije, ki bo končala v stečaju. Pri tretji družbi, Zvon Ena Holdingu, je konverzija terjatev po sklepu sodišča sicer uspela, na sodišču pa poteka postopek v zvezi z ugovorom Nove Ljubljanske banke NLB zoper vodenje postopka prisilne poravnave te družbe. Naslednji narok za obravnavo ugovora bo 9. januarja.",0
"Proč bodo zlili za 30 milijonov dolarjev vin Avstralski pridelovalec vina bo v ZDA zlil proč kar milijon steklenic vin, vrednih 30 milijonov dolarjev. Razlog? Znebiti se želi starih zalog vina. Kot so sporočili iz podjetja Treasury Wine Estates, želijo počistiti prevelike in stare zaloge v ZDA, kjer so v zadnjih letih prodali manj vina, kot so načrtovali. Ob tem dodajajo, da ne bodo zlili proč najboljših vin, temveč se bodo znebili cenejših znamk vin, ki imajo tudi krajšo življenjsko dobo. Nekatera vina v številnih steklenicah so se v času, ko so na policah na prodajo čakala nekaj mesecev, nekatera pa celo nekaj let, že pokvarila. Ostajamo predani cilju, da svojim zvestim kupcem ponujamo le najbolje, kar nas je tudi privedlo do odločitve, da bomo uničili stare izdelke oziroma izdelke s pretečenim rokom uporabe, je dejal prvi mož avstralskega podjetja Dan Dearie. Omenjeno podjetje je lani zabeležilo prihodke v vrednosti 1,47 milijarde ameriških dolarjev, poroča CNN, pri čemer je bilo poslovanje v ZDA pod pričakovanji. Po pisanju Wall Street Journala so se proizvajalci cenejših vin po vsem svetu v zadnjih letih znašli v težavah, saj potrošnja ni tako velika, kot so pričakovali. Na drugi strani pa podjetja beležijo dobro prodajo vin srednjega in višjega cenovnega razreda. Tu gre pridelovalcem na roko tudi dejstvo, da je proizvodnja teh vin količinsko omejena, kar ima ugoden vpliv na njihovo ceno.",0
"Minister Šušteršič vztraja in vsak dan na novo spreminja predlog zakona o holdingu. Po neuradnih informacijah obstaja možnost, da slabih terjatev bank vendarle ne bi prenesli na novi holding, ampak na sklad po vzoru nemškega, na nekakšno slabo banko. Čeprav je odbor za finance o holdingu razpravljal še krepko čez polnoč, je finančni minister Janez Šušteršič danes zjutraj že sedel za mizo s predstavniki sindikatov in upokojencev in jim postregel že z novimi predlogi, in to kljub temu, da je odbor le nekaj ur pred tem dopolnil kar 37 od 41 členov zakona. Čisto konkretno nismo dobili nič, bilo je nekaj idej, je sestanek opisal Branimir Štrukelj iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije SVIZ. Drago Ščernjavič iz Sindikata državnih organov pa je dodal, da so vsi členi pri zakonu odprti in se lahko pričakuje, da bo vlada prišla na sejo Ekonomsko-socialnega sveta s kakšnimi dodatnimi rešitvami. Obstaja možnost, da bi slabe terjatve bank preneslina sklad po vzoru nemškega, na nekakšno slabo banko. Kar pa ni dopustno, opozarjajo sindikalisti, ki želijo predloge videti še danes, da se nanje tudi pripravijo. Z njimi se tokrat strinja tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Hitenje po njegovem tokrat res ni na mestu. Zdi se nam smiselno, da se slabe terjatve, če se bodo izvzele iz bančnih bilanc, upravljajo posebej, je dejal. In točno to je po neuradnih informacijah najnovejša ideja, ki zori na ministrstvu za finance. Menda so se ogreli za nemško rešitev iz leta 2008. Ta je sledeča slaba posojilo so prenesli na sklad, s katerim upravlja posebna agencija, ki je pripeta neposredno k nemški centralni banki. In ključno, sklad ni pravna oseba, poleg tega zanj ne velja ne prevzemna ne konkurenčna ne stečajna zakonodaja. Kar je nujno tudi pri nas, pravijo poznavalci, sicer se nam bo kmalu zgodilo, da bo moral holding objaviti prevzemno ponudbo za Mercator ali pa bo zaradi hkratnega lastništva Telekoma in T-2 kršil zakon o varstvu konkurence. In tako naprej, možnih zapletov je nešteto. Tu je razum zapustil to državo in je našel azil nekje drugje. Vsekakor pri nas nima več domovinske pravice, pravi Štrukelj. Zato že zdaj grozijo z referendumom.",0
"Wall Street Journal je kot zgled poslovne voditeljice prihodnosti izpostavil tudi Mihelo Hladin. Gre za hčer nekdanje ministrice Zofije Mazej Kukovič, ki se na Kitajskem ukvarja z zelenimi tehnologijami. Mihela Hladin Evropska izdaja ameriškega časnika Wall Street Journal je na svoji spletni strani kar nekaj prostora namenila slovenski podjetnici Miheli Hladin, ki deluje na Kitajskem. Zgodbo o Slovenki, ki na Kitajskem vodi podjetje Greenovate, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem in zelenimi tehnologijami, so označili za izjemno . Gre sicer za hčer nekdanje ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič. Hladinova je leta 2007 ustanovila Greenovate, ki v poslovanje kitajskih podjetij in družbene prakse uvaja trajnostne koncepte. V zadnjem času pa se ukvarja s preusmerjanjem pozornosti pri proizvodih, narejenih na Kitajskem, v bolj zelene. Tako naj bi se skozi platformo MaGIC vzpostavila znamka Made GREEN in China Narejeno ZELENO na Kitajskem namesto tradicionalne Made in China Narejeno na Kitajskem.",1
"Na svetu praktično ni nikogar, ki ne bi poznal nemške znamke Mercedes-Benz, so pa na žalost še ljudje, ki ne poznajo Slovenije. In nemški koncern zdaj pomaga tudi naši državi svojega novega konjička svetu namreč predstavlja prav pri nas. Podjetje Daimler si je za predstavitev novega mercedesa A izbralo Slovenijo. Izbirali so med več državami sveta, a prav Slovenija je dobila mesto za premiero novega najmanjšega mercedesa. Predstavitve za tuje novinarje teh bo več kot 700 iz več kot 30 držav bodo potekale vse do 15. julija, poleg novega modela nemškega vozila pa novinarji spoznavajo tudi Slovenijo. Nekaj dobička si iz naslova predstavitve novega avtomobila lahko obeta tudi Slovenija. Po ocenah naj bi račun, ki ga bodo izstavila slovenska podjetja, znašal med tremi in petimi milijoni evrov. Direktor komunikacij pri Daimlerju Christoph Horn je v teh dneh tudi v Sloveniji. Povedal je, da so za Slovenijo veljala enaka izborna pravila kot za druge države. Iskali so državo, v kateri je mogoča optimalna vožnja, sam pa pravi, da je v Sloveniji naštel celo manj lukenj kot v Nemčiji. Potrebovali so tudi dobre letalske povezave in zanimivo pokrajino. Poudaril je, da veliko tujih novinarjev, ki so jih povabili, še ni bilo v Sloveniji in jo bodo v teh dneh odkrivali. Na koncu pa je zaključil, da jih veliko piše tudi o potovanjih, zato meni, da bo imel ta dogodek dober stranski učinek tudi za Slovenijo.",1
"Ameriška banka Citigroup se je dogovorila za zunajsodno poravnavo s skupino vlagateljev. Ti so jo tožili, ker naj bi jih banka v letih pred izbruhom finančne krize zavajala glede dejanske izpostavljenosti hipotekarnim posojilom in drugim tveganim finančnim produktom. Odvetniki, ki so zastopali tožnike, poudarjajo, da je banka dejansko kakovost finančnih produktov v svoji lasti predstavljala napačno. Resnica je prišla na dan šele novembra 2008, ko je banka prejela obsežno državno pomoč. V Citigroup sicer kljub poravnavi krivdo zanikajo in poudarjajo, da se želijo z dogovorom zgolj izogniti negotovosti, bremenu in stroškom nadaljevanja postopka. Veselimo se, da bomo to pustili za sabo, so še sporočili. Avgusta lani je banka že sklenila poravnavo v višini 590 milijonov dolarjev zaradi prikrivanja slabega premoženja v času pred izbruhom finančne krize. Tokratni dogovor mora sicer potrditi še pristojno sodišče. Citigroup je ena od bank, ki jo je kriza prizadela najmočneje. ZDA so jo pred propadom rešile s finančno injekcijo v višini 45 milijard dolarjev, banka pa se je močno zanašala tudi na druge podporne programe Federal Reserve Fed. Denar je z obrestmi že povrnila.",0
"Honorarci. Plačujejo, a imajo redko koristi. Zaradi prispevka v višini 8,85 odstotka bruto honorarja, ki ga morajo delodajalci od novega leta plačevati za delavce na avtorskih in podjemnih pogodbah, bo marsikdo prejemal nižji honorar ali pa bil primoran urediti status samostojnega podjetnika. Ni pa jasno, kaj naj bi delavci z njim pridobili. Izplačila bi bila nizka Na ministrstvu za delo so pojasnili le, da so takšni delavci s tem prispevkom zavarovani “za primer invalidnosti in smrti, ki sta posledici poškodbe pri delu ali poklicne bolezni”. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pravijo, da se je prispevek za nekatere primere zavarovancev že plačeval, le da je zdaj višji. “Do primerov, ko bi kdo uveljavljal pravice iz tega zavarovanja, je prihajalo le redko,” razlagajo. Ob smrti študentov so družinske pokojnine redke, saj ti po navadi nimajo otrok. “Tudi če bi jih dobili, bi bili zneski izjemno nizki,” še pravijo. Za študente, ki delajo na napotnico, se tega prispevka sicer ne plačuje. Potrebno bo dokazovanje Če bodo želeli honorarci uveljavljati pravico iz tega prispevka, bodo morali kot del obvezne medicinske dokumentacije priložiti izjavo o nastanku poškodbe oziroma nesreče na delovnem mestu. Postopek bo lahko sprožil zavarovanec ali zdravnik. Kaj dajo zavarovalnice Čeprav vplačevanje tega prispevka s ponudbami komercialnih zavarovalnic ni povsem primerljivo, smo poskušali narediti informativno projekcijo. Če honorarni sodelavec prejme 1.000 evrov neto mesečnega dohodka, bo za nov prispevek delodajalec zanj plačal 114 evrov. Za 114 evrov na mesec pa posamezniku v Zavarovalnici Triglav, če sklene nezgodno zavarovanje za vsaj eno leto, v primeru nezgodne smrti izplačajo 215 tisoč evrov, v primeru invalidnosti pa 430 tisoč evrov. To zavarovanje pokriva tudi prehodno nesposobnost za delo, nastanitev v bolnišnici in zdravljenje. Poklicne bolezni niso vključene. Na Zavarovalnici Vzajemna za mesečno premijo 23 evrov za smrt izplačajo 20, za invalidnost pa 40 tisoč evrov. Če je zavarovanec moški, star 30 let in nekadilec, bi Zavarovalnica Maribor pri zavarovalni dobi petih let in mesečni premiji 114 evrov ob smrti izplačala dobra 2,2 milijona evrov.",0
"Večina delnic v prvi kotaciji se je pocenila, nekatere močno. Indeks SBI TOP je tako utrpel padec v višini dobrega odstotka Stanje ob 13:00 Glavnina delnic v prvi kotaciji se je danes pocenila, pod izhodiščem jih je pristalo šest, Luka Koper je ostala na izhodišču, Intereuropa pa se je podražila. Indeks SBI TOP je tako vnovič upadel, zdrsnil je za 1,15 odstotka, dnevni promet pa je bil skromen in je znašal 628 tisoč evrov. Z 270 tisočaki je bila prva Krka, malo manj kot sto tisočakov so navrgle obveznice SOS2E, 65 oziroma 53 tisoč pa Mercator in Petrol. Največji zdrs prve kotacije je utrpel Telekom, upadel je za skoraj dva odstotka in pol, tri delnice pa so izgubile 1,6 odstotka: NKBM, Mercator in Gorenje. Cena Krke se je znižala za 0,84 odstotka na 60,48 evra - posli med trgovanjem so bili sklenjeni med 60,2 in 61,1 evra. Desetinko odstotka je izgubil Petrol. Cena Intereurope je porasla za 1,7 odstotka, odstotek in pol je pridobil Triglav. Tudi Sava Re se je zvišala, in sicer za desetinko odstotka, dobre tri odstotke je pridobil Aerodrom. To je bila tudi najvišja rast dneva, več kot tretjino vrednosti pa je izgubil Sivent. Stanje ob 12:00 Uro pred koncem je na domači borzi prisotne nekaj več zelene barve, vendar pa indeks SBI TOP ostaja negativen. Izgubil je 0,8 odstotka, največji padec je sicer utrpel Telekom. Posredniki danes veliko dela nimajo, prometa je za manj kot pol milijona evrov. Na vrhu z 230 tisočaki je Krka, 38 oziroma 31 tisoč evrov sta dodala Mercator in Petrol. Na dnu prve kotacije je zdaj Telekom, pocenil se je za dva odstotka in pol, ob dva odstotka je Gorenje. NKBM vztraja pri malenkost nad desetimi evri, to je glede na včeraj padec za odstotek in pol. Malo manj je izgubila Krka. Posli s farmacevtom se sklepajo po 60,25 evra, kar je padec za 1,2 odstotka, na izhodišču je Luka Koper. Rahlo pozitiven je Mercator, pridobil je 0,06 odstotka, cena Petrola pa je porasla za dve desetinki odstotka. Odstotek v plusu je Intereuropa. V borzni kotaciji je rahlo negativna Sava re, odstotek in pol v plusu je Triglav. Podražil se je tudi Aerodrom, in sicer za 3,9 odstotka. Stanje ob 11:00 Rdeče številke še naprej prevladujejo na ljubljanski borzi, indeks SBI TOP je približno 0,8 odstotka pod gladino. V prvi kotaciji je stanje nespremenjeno, tri delnice so na izhodišču, štiri pod vodo, z eno se še ni trgovalo. Dnevni promet znaša 316 tisočakov, s 183 tisoč evri je prva Krka. Ta se je pocenila za 1,2 odstotka na 60,24 evra, kar je blizu dnevnega minimuma, najvišja cena danes je sicer dosegla 61 evrov. Za pol odstotka je upadel Mercator, odstotek in pol je izgubila NKBM, za malo več kot dva odstotka je padlo Gorenje. Poslov z Intereuropo še ni. Na izhodišču so še naprej Luka Koper, Petrol in Telekom, ob 1,9 odstotka je Sava Re. V plus se je premaknil Triglav, poletel je za 0,9 odstotka, rast Aerodroma pa ostaja pri skoraj štirih odstotkih.",0
"Koper, Podgorica - Intereuropa je včeraj uradno sporočila, da so v Črni gori podpisali pogodbo z večinskimi lastniki črnogorske družbe Zetatrans o kapitalskem prevzemu tega podjetja. Povsem skrivnostni pa so bili glede cene in tudi glede tega, s kom so podpisali pogodbo o prevzemu, kar zagotovo meče dodatno senco na posel, za katerega poznavalci trga dvomijo, ali je poslovno upravičen. V Intereuropi so potrdili le, da so prevzeli le večinski del podjetja. Po naših neuradnih podatkih naj bi za dvanajst milijonov evrov kupili okoli 65 odstotkov Zetatransa, ki je v Črni gori zaradi domnevnih nezakonitih poslov tudi tarča kriminalistične preiskave. ""Zetatrans AD je vodilno špeditersko podjetje v Črni gori z razvejano mrežo desetih poslovnih enot in logistično infrastrukturo na vsem ozemlju Črne gore. Podjetje zaposluje 181 delavcev in bo v letu 2007 doseglo več kot sedem milijonov evrov prihodkov,"" svoj nakup opravičujejo v Intereuropi, ki jo vodi Andrej Lovšin. Ta je že večkrat poudaril, da si želi, da bi Intereuropa postala največji ponudnik logističnih storitev v jugovzhodni Evropi, podpis te pogodbe pa naj bi bil dodaten korak k temu. Črnogorski trg ima po njegovem mnenju velik potencial, čeprav je blagovni pretok blaga tam za zdaj zelo skromen. To je konec leta 2005 za Dnevnik ugotavljal tudi nekdanji predsednik uprave Intereurope Jože Krajnc, ki je takrat kot nesmiselne zanikal prve namige, da bi Intereuropa prevzela Zetatrans. Ob tem ni zanemarljivo, da je Zetatrans med dogovarjanjem z Intereuropo prodal kar nekaj nepremičnin. Pogovarjal se je tudi z drugimi kupci, na črnogorski borzi pa so umetno dvigovali ceno delnice tega črnogorskega špediterja.",0
"Proti koncu trgovanja je v ZDA zmanjkalo kupcev, zato so indeksi v zadnji uri in pol zdrsnili za en odstotek Stanje na koncu trgovanja Delnice, ki so se včeraj podražile so se danes pocenile. Cisco je zdrsnil za 4,55 odstotka, Intel za 2,55 odstotka, American Express pa za 2,95 odstotka. Podražile so se le delnice Alcoe, ki so pridobile 2,75 odstotka. Število novih zahtevkov za nadomestilo za čas brezposelnosti se je zmanjšalo za vsega nekaj tisoč. Ameriške vlagatelje zato skrbi brezposelnost, za katero kaže, da bo še dolgo časa v bližini desetih odstotkov. Ameriške delnice kotirajo na tečajih v katere je vračunano gospodarsko okrevanje in so kot takšne zelo občutljive na slabe novice in negativne komentarje. Dow Jones - 1,05 % Nasdaq - 1,25 % S&P 500 - 1,2 % Stanje ob 20:30 Dow Jones -0,11 odstotka Nasdaq -0,38 odstotka S&P 500 -0,22 odstotka Stanje ob 16:00 Število tekočih zahtevkov za nadomestilo za čas brezposelnosti v ZDA je bilo spet večje od napovedi analitikov. Tokrat jih je bilo 444 tisoč, kar je bilo štiri tisoč več od napovedi in štiri tisoč manj kot v predhodnem tednu. Bilo jih je dovolj, da je ameriške vlagatelje podatek spravil v slabo voljo. Število tekočih zahtevkov se je povišalo za 12 tisoč na 4,627 milijona. Dow Jones - 0,2 % Nasdaq - 0,05 % S&P 500 - 0,2 %",0
"Ko točno veš, za kaj zapravljajo denar ... Aplikacija podjetja Toshl, ki spremlja porabo osebnih sredstev in si jo je naložilo že več kot 600 tisoč uporabnikov, je Maticu Bitencu in njegovim kolegom odprla vrata Silicijeve doline. Toshl, Kranjsko startup podjetje, je dokaz, da je mogoče s pravim poslovnim modelom in z odlično ekipo uspeti na zahtevnem trgu. Toshl je bil izbran v podjetniški pospeševalnik 500 Startup, kjer se lahko v Silicijevi dolini v ZDA, ki je sinonim za uspešna visokotehnološka podjetja, učijo od najboljših in dobivajo dragocene izkušnje, posledica pa bo pospešena rast uporabnikov. Toshl Inc. ima tako svoj sedež v Silicijevi dolini, vendar bodo razvoj obdržali v Sloveniji. Pogovarjali smo se s soustanoviteljem podjetja Maticem Bitencem. Z aplikacijo, ki spremlja porabo osebnih sredstev, ste prepričali Dave McClura, podjetnika in angela, ki vas je povabil v Silicijevo dolino v svoj inkubator 500 Startups . Kaj to pomeni za vas in za vaše podjetje? Udeležba v 500 Startups v Silicijevi dolini prinese s seboj določen ugled, ki nam pomaga odpirati vrata, iskati poslovne partnerje in vlagatelje. Obenem je odlična priložnost za izobraževanje, deljenje znanja z drugimi podjetji v inkubatorju kot tudi z mentorji z odmevnih podjetij, ki nas redno obiskujejo. Vsa izkušnja skupaj nam pomaga pospešiti razvoj, na novo razmišljati o distribuciji na internetu in ponovno dvomiti o nekaterih predpostavkah, ki neizogibno nastanejo ob daljšem razvoju proizvoda. Kako se je začela zgodba podjetja Toshl? Začeli smo v podjetju 3fs ThirdFrameStudios, kjer se je Toshl začel kot eden izmed projektov. Hoteli smo zapisovati svoje stroške in ugotovili, da kljub precejšnjemu številu aplikacij ni nobene, ki bi ustrezala našim potrebam in zahtevam po kakovostni uporabniški izkušnji. Zato smo začeli eksperimentirati in postopoma razvijati projekt do te mere, da zdaj lahko nadaljuje svojo samostojno pot. Koliko uporabnikov je že naložilo vašo aplikacijo na pametni telefon? Toshl Finance je naložilo že več kot 600 tisoč uporabnikov in rast se pospešuje. Navdušeni smo tudi nad raznolikostjo naših uporabnikov, saj Toshl uporabljajo skorajda povsod po svetu. Kje vse uporabniki v tem trenutku vpisujejo v Toshl, lahko v živo spremljate na http //toshl.com/live Osnovna aplikacija je brezplačna, dopolnjena pa stane za eno kavo, kot ste se izrazili. Kakšni so odzivi? Odzivi so dobri, z vsako novo različico imamo večji delež uporabnikov, ki so pripravljeni plačati za uporabo. Imamo t. i. freemium poslovni model, kjer je aplikacija z večino funkcionalnosti na voljo brezplačno, za bolj napredne funkcije pa se uporabniki naročijo na mesečno ali letno naročnino. Ta znaša evro in pol mesečno ali 15 evrov letno. Glede na to, koliko uporabniki prihranijo, je ta znesek lahko kaj hitro zanemarljiv. Kako v praksi poteka spremljanje sredstev? Je treba vsak nakup vnesti v telefon? Ob nakupu vzameš telefon v roko, vpišeš številko, pritisneš na gumb z oznako stroška in že je shranjen. Strošek ali prihodek je samodejno dodan tudi na spletni strani toshl.com, kjer si lahko ogledate tudi številne prikaze vašega finančnega stanja. Trenutno je vnašanje res ročno, vendar smo to poenostavili in pospešili do največje možne mere. Delamo tudi že avtomatizacijo, tako da bodo lahko samodejno zabeleženi vsi vaši stroški in prihodki s kreditnih kartic oziroma bančnega računa. Menite, da lahko s spremljanjem svojih nakupov privarčujemo nekaj denarja? Absolutno, se že s samim vnašanjem in spremljanjem ljudje bolj ozavestijo, za kaj zapravljajo denar. Veliko drobnih stroškov na koncu predstavlja kar konkretne vsote in že sama primerjava stroškov med sabo nas pripravi do malo večje racionalnosti. Dodatno si lahko pomagate z budžeti, ki vam pomagajo opozarjati na splošno porabo, da lažje privarčujete kak evro vsak mesec. Dobivamo veliko zgodb zadovoljnih uporabnikov, ki so poleg boljšega nadzora nad porabo denarja celo prenehali kaditi, ker so se zavedeli, koliko porabijo za cigarete. Vendar bistvo Toshla ni zgolj v samoomejevanju. Končni cilj je poznavanje svojih financ, tako da si zaradi tega manj v skrbeh in si lahko tudi kakšno stvar več privoščiš brez slabe vesti. Je to aplikacija, ki je v gospodarski krizi še bolj zaželena? Bodo ljudje postali previdnejši pri svojih izdatkih? Težje gospodarske razmere vsekakor marsikoga spodbudijo, da je previdnejši pri svojih izdatkih in takrat nekoliko bolj omeji porabo. Kot rečeno, pa je naš cilj sprotno spremljanje osebnih financ, da smo s tem znanjem lahko mirnejši in lažje načrtujemo. To pa je pomembno tako v časih izobilja in krize, da se lahko uspešno prilagajamo, gradimo prihranke in nas tovrstne krize nato ne morejo vreči iz tira. Kaj si o tej aplikaciji mislijo Američani, kjer potrošnik prispeva 70 odstotkov bruto domačega proizvoda in kjer je skoraj zapovedano čim večje trošenje? Američani predstavljajo približno petino naših uporabnikov, tako da tudi njim takšno spremljanje porabe vsekakor ni tuje. Tukaj je potrošnja res glavno gonilo, toda tudi pri nas v tem neizpolnjujočem materializmu žal ne zaostajamo mnogo. Predvsem so Američani vajeni nekaterih podobnih storitev, kjer je že mogoča povezava z bančnimi računi, vendar jih mislimo z našimi rešitvami nadgraditi. Razvijate morda že kakšno novo aplikacijo? Idej je vedno polno, predvsem pa nameravamo to idejo pripeljati na naslednjo raven s pomočjo orodij, ki jih razvijamo in ne bodo namenjene zgolj potrošnikom, čeprav jim bodo končno najbolj koristila. Kakšne so vaše nakupovalne navade? Uživate v šopingu? Ste v ZDA veliko v trgovinah? Nisem človek, ki bi hodil na velike nakupovalne pohode. Predvsem uživam v nakupovanju v smislu raziskovanja in odkrivanja novega. Zatorej najraje kupujem hrano v dobro založenih in rahlo nenavadnih trgovinah ali tržnicah v tujih državah. Pa digitalne dobrine, kot npr. knjige, ki mi prinašajo nove informacije in načine razmišljanja. Težko bi govoril za celo ekipo, vendar se mi zdi, da nobeden od nas ni kakšen hud nakupovalni zasvojenec v klasičnem smislu. So debate o javni prodaji Facebooka in njegovem neuspešnem debiju na borzi prišle tudi v vaš inkubator? Kakšno je prevladujoče mnenje? Neposrednega učinka na inkubator ni bilo, izvzemši kakšno debato več na to temo. V soseski bodo šle cene nepremičnin nekoliko navzgor zaradi kupa novih milijonarjev, srednjeročno bo nekaj novih angelskih investitorjev pripravljenih vlagati v startup podjetja. V padcu delnic Facebooka uživam predvsem zato, ker je Facebooku uspelo optimizirati ceno tako, da so oni pobrali čim več z mize, bankirji, ki so organizirali IPO, pa čim manj. Vsekakor pa si želim, da Facebook dolgoročno prosperira in obdrži svojo vrednost, saj si nihče izmed nas ne želi zmanjšane dejavnosti vlagateljev zaradi strahu glede splošne klime. Za konec še nekaj šale ste aplikacijo, ki spremlja porabo sredstev, ponudili tudi slovenski vladi, ki zdaj gleda na vsak evro? Hehe, marsikatera vlada bi potrebovala svojo različico Toshla. Včasih hudomušno razmišljam o makroekonomski različici Toshla. Ta bi bila vsekakor zabaven izziv. Z veseljem bi razvili tudi kaj za vlade, pa niti slučajno nimamo želodca za stvari, kot so javni razpisi in podkupovanje raznih strankarskih veljakov, da na tovrstnih razpisih uspeš. To ni naša igra. Še najraje bi vladi poslali kakšen priboljšek izpod rok Johna Maynarda Keynesa, preden gospodarstvu dokončno zapove anoreksijo kot strategijo za rast.",1
"Portal web-center.si je z lažnim vzdevkom poskušal ugotoviti, kaj se dejansko dogaja na raznih klepetalnicah po spletu. Ugotovili so, da pasti prežijo na vsakem koraku. Štirinajstletnico je 35-letnik nagovarjal, naj mu pošlje svojo sliko. ""Za tarčo smo si izbrali popularno slovensko klepetalnico, chat386.com. Komunikacijo z udeleženci smo opravljali pod vzdevkom 'nina14'. Že takoj po samem vstopu na klepetalnico, so uporabniki poskusili vzpostaviti stik z osebo 'nina14'. Bili so različnih starosti – od 18 pa tja do 50 let,"" so zapisali na portalu web-center.si <nina14> kolk si pa star? <vezan35nm> 35 <nina14> nice <vezan35nm> si že komu dr****? <nina14> hm a te moti kr mam samo 14 let? :P <vezan35nm> ne <vezan35nm> jaz bi te nežno počasi <nina14> a bi bil res nežen? <vezan35nm> maš kako slikco <nina14> ne bi rada svojih slikc pošiljala ... Komunikacija trajala nekaj dni Komunikacija z udeleženci na klepetalnici je trajala nekaj dni. Ugotovili so, da največ uporabnikov zanima tako imenovani ""rajc"", gledanje preko kamere, komunikacija preko nameščenih programov Skype, spolni odnos, kontakt v živo ... Na portalu so objavili tudi pogovor med osebama ""nina14"" in ""vezan35nm"", kjer se lahko jasno razbere, da 35-letnik mladoletnico nagovarja k spolnim odnosom, čeprav ima ta le 14 let. Ker primer, ki so ga izpostavili, ni osamljen, starše in skrbnike otrok opozarjajo, naj pazijo na svoje otroke. Svetujejo jim, da jim omejijo dostop do nevarne spletne vsebine s pomočjo programov, ki so namenjeni za to. Previdno na spletu Na varno uporabo spleta opozarja tudi Center za varnejši internet SAFE-SI, kjer si lahko preberete informacije in nasvete, kako varno in odgovorno uporabljati splet in ostale nove tehnologije. Mi smo jih za vas izbrali le nekaj: 1. Premisli, kakšne fotografije in podatke o sebi objavljaš na spletu! Na spletu objavljaj le tisto, za kar ti je RES vseeno, če vidi kdorkoli! 2. Zaščiti svoj blog, spletno stran, galerijo slik z geslom, ustvari si zasebni profil v spletnih skupnostih ali pri igranju iger. 3. Pazi na svoje geslo za dostop do elektronske pošte, MSN-ja ali spletnih skupnosti – naj bo to skrivnost, ki je ne zaupaš niti najboljšemu prijatelju! 4. Če objavljaš fotografije ali posnetke drugih, jih obvezno vprašaj za dovoljenje! 5. Če pri uporabi spleta naletiš na težave, lahko pokličeš NASVET ZA NET na brezplačno telefonsko številko 080 80 22, kjer ti bodo svetovali, kako rešiti problem.",0
"Mali delničarji so pozdravili srečanje z vodstvom banke Predsednik uprave NKBM-ja Aleš Hauc je delničarjem sporočil, da so že vložili tožbe zoper odgovorne za preteklo poslovanje banke. Hauc je napovedal nove odškodninske in kazenske tožbe še v tem mesecu. Predstavniki druge največje državne banke so se manj kot teden dni pred napovedano skupščino banke srečali s 30 malimi delničarji in njihovim zastopnikom ter jim predstavili poslovanje banke in skupine v prvem četrtletju, govorili pa so tudi o stanju in prihodnosti banke. Hauc je delničarjem zagotovil, da vsi postopki v zvezi s kazensko in odškodninsko odgovornostjo zaposlenih v banki tečejo. Uprava bo skupaj z nadzorniki storila vse, da zavaruje koristi banke in delničarjev, je dejal. Zagotovo si bomo prizadevali, da se za stvari, ki v preteklosti niso bile pravilne, sprožijo ustrezni pravni postopki. Forenzično poročilo je že zaključeno, skupaj z mnenjem odvetniških hiš o identifikaciji oseb ter morebitni kazenski in odškodninski odgovornosti, tako da banka zdaj pričenja z drugo fazo oziroma vlaganjem ustreznih pravnih ukrepov, je na tiskovni konferenci povedal Hauc. Glede prihodnosti banke je Hauc poudaril, da si želi stabilnega lastništva ter lastnikov, ki bodo podpirali nadaljnji razvoj banke. Hauc NKBM bo učinkovitejši V letu dni zdajšnja uprava ni mogla storiti čudeža, je dejal, so pa v tem času sprejeli že več kot tisoč poslovnih odločitev, tako na področju čiščenja kreditnega portfelja, racionalizacije stroškov kot tudi reorganizacije banke, s čimer bo banka postala tudi učinkovitejša. Morebiten strah malih delničarjev, da bi bili ti izrinjeni iz lastništva, Hauc označuje za povsem neutemeljenega, saj bi po zakonodaji moral za kaj takega obstajati zelo velik večinski lastnik, ki mora objaviti prevzemno ponudbo. Ta trenutek ne vidimo možnosti, da bi do tega prišlo. Kaj bo pa v prihodnosti in ali se bo morda pojavil strateški partner, ki bi banko morda želel kupiti, je pa nato njegova stvar, kako se bo zgodilo naprej. Praksa kaže, da lahko večji delničarji z malimi zelo udobno živijo v sožitju tudi naprej, je dejal Hauc. Ta trenutek nimajo namena prodajati ničesar, je Hauc dejal glede morebitnih načrtov banke o nadaljnji prodaji družb iz finančne skupine v tujini. Bodo pa ustrezno preoblikovali lizinške dejavnosti, je dejal Hauc, ki prav tako ni izdal zneska slabe aktive, ki naj bi bila prenesena na slabo banko, saj se trenutno še usklajujejo z Družbo za upravljanje terjatev bank. Izrinjenje malih delničarjev zaradi napovedane dokapitalizacije? Predstavnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristijan Verbič je pohvalil odločitev največje delniške družbe, da se pred pomembnimi odločitvami sreča z njimi. Opozoril je na možnost, da se ob napovedani dokapitalizaciji zgodi izrinjenje malih delničarjev, in to po ceni, ki je več kot tridesetkrat nižja od tiste ob javni prodaji pred dobrimi petimi leti in na katero se je odzvalo več kot 100.000 delničarjev. To upravičeno lahko predstavlja revolt in ogorčenost, zato je pri nadaljnjih postopkih potrebno ustrezno informiranje in komuniciranje z delničarji, pa tudi modrost, kako se bo scenarij po napovedani dokapitalizaciji in privatizaciji nato izpeljal, je dejal Verbič. Spomnil je, da je bil pred petimi leti zagotovljen izstop države iz lastniške strukture družbe, danes pa se je njen delež znova povečal na okoli 90 odstotkov in se bo po dokapitalizaciji najverjetneje še povečal. Verbič pa je zadovoljen z dozdajšnjimi ukrepi vodstva banke pri iskanju odškodninske in kazenske odgovornosti za preteklo poslovanje banke, saj kaže, da so rezultati forenzične preiskave vendarle obrodili sadove.",0
"Washington - Ameriško ministrstvo za delo je sporočilo, da je število novih vlog za prejemanje podpore zaradi brezposelnosti pretekli teden poraslo na 652.000, kar je za 8000 več kot teden dni prej. Skupaj podporo za brezposelnost prejema 5,56 milijona ljudi ter še manj kot 1,5 milijona iz posebnega podaljšanega programa. Brezposelni v ZDA prejemajo podporo standardnih 26 tednov, kongres pa je lani to obdobje podaljšal za 13 tednov. Število ljudi, ki prejemajo podporo za brezposelnost, je najvišje od leta 1967, ko je ministrstvo začelo obdelovati statistiko. Število novih prošenj za podporo pa narašča že deveti teden zapored. Lani istega časa je podporo za brezposelnost dobivalo 2,8 milijona ljudi. Stopnja brezposelnosti je v ZDA februarja znašala 8,1 odstotka, pričakuje pa se rast do najmanj 10 odstotkov do konca letošnjega leta. Tudi v tem tednu so podjetja najavljala ukinjanje delovnih mest. V torek je to storilo farmacevtsko podjetje Hospira, ki ukinja 1450 delovnih mest, v sredo pa največji svetovni proizvajalec preprog podjetje Shaw Industries Group, ki namerava ukiniti 600 delovnih mest. Avtomobilsko podjetje General Motors (GM) je že odpustilo 160 inženirjev, kar je začetek izvajanja načrta ukinitve 3400 delovnih mest v kategoriji tako imenovanih ""belih ovratnikov"". GM namerava letos ukiniti skupaj 47.000 delovnih mest po vsem svetu. V četrtek je tiskovna agencija AP poročala, da je ponudbo podjetja za zgodnjo upokojitev ali odhod z odkupom sprejelo 7500 delavcev v proizvodnji. GM v proizvodnji zaposluje 62.400 ljudi, ki so dobili na voljo zgodnjo upokojitev ali pa 20.000 dolarjev gotovine in 25.000 dolarjev bona za nakup avtomobila. V torek je bil zadnji rok za odločitev, čeprav pa si lahko delavci premislijo do 31. marca. Tisti, ki ponudbe ne bodo sprejeli, pa so na nek način udeleženci loterije, kar pomeni, da bodo obdržali delovno mesto, ali pa ostali brez denarja in avtomobila.",0
"Lokacija in arhitektura uvrščata poslovni objekt Imparo med najkakovostnejše poslovne zgradbe v Ljubljani Poslovna stavba Imparo je zgrajena iz sodobnih materialov ter ima vgrajene najmodernejše sisteme za ogrevanje in hlajenje. S tem zagotavlja zelo nizke stroške in fleksibilno ureditev delovnega okolja. Poleg tega ima zelo privlačno lokacijo, saj stoji v neposredni bližini ljubljanske obvoznice, od izvoza Ljubljana zahod je oddaljena manj kot tri kilometre. Kot smo v Nepremičninskem informatorju že poročali, so junija letos v industrijski coni na Viču namenu predali novo poslovno stavbo Imparo. Ta moderni objekt je tej izjemni lokaciji blizu dveh avtocestnih izvozov prinesel nove vsebine in povišal vrednost vsemu območju. Poslovno stavbo Imparo Vič sestavlja pet etaž: klet, pritličje, dve nadstropji in mansarda. Vsi prostori so naravno osvetljeni in zračeni. Nekatere poslovne enote imajo lastno ložo, ki se navezuje na čajno kuhinjo. V pritličju so skladiščno-prodajni lokali in en gostinski lokal. Klet je namenjena skoraj izključno parkiranju lastnikov poslovnih prostorov. Projektanti so v stavbi zasnovali različne površine poslovnih prostorov. Podjetjem, ki iščejo poslovne prostore, so tako na voljo od 150 do 360 kvadratnih metrov velike enote, ki jih lahko podjetja kupijo ali najamejo. Prostori imajo dnevno osvetlitev, in sicer z dveh strani, obrnjeni pa so proti vzhodu ali zahodu. Tako je celoten objekt enakomerno osvetljen, naravna svetloba pa prodre globoko v prostor. Pomembno je tudi, da lahko kupci oziroma najemniki poslovne prostore združijo ali jim spremenijo namembnost. Ekologija Energetsko učinkovita stavba V današnjem času je energetska učinkovitost eden najpomembnejših dejavnikov, na podlagi katerih se podjetja odločajo za nakup ali najem poslovnih prostorov. Fasada poslovne stavbe Imparo ima tako 19-centimetrski sloj toplotne izolacije, s čimer toplotna izolativnost dvakrat presega predpisane vrednosti. To in drugi elementi stavbo uvrščajo med nizkoenergijske. Energetsko varčno sta izvedena tudi sistema ogrevanja in hlajenja, tako da je za ogrevanje na leto potrebnih 17 kilovatnih ur toplote na kvadratni meter uporabne površine, kar je zgolj tretjina predpisane vrednosti za poslovne stavbe.",1
"Nekdanjo članico Palomine uprave Pergerjevo zaradi razžalitve toži nekdanji svetovalec Uroš Krapša. Od nje zahteva odškodnino in opravičilo. Na mariborskem okrožnem sodišču je stekel postopek v zasebni tožbi nekdanjega svetovalca in člana uprave Palome Uroša Krapše zoper zdaj že nekdanjo članico uprave Palome Matejo Perger. Očita je žaljive izjave v članku v Financah, ki je bil objavljen 16. julija lani. Pergerjeva, ki je bila v času objave članka še predsednica uprave v sladkogorski tovarni papirja, je v članku med drugim povedala, da so v Palomi že dlje časa ugotavljali, da Krapša, ki je bil v upravi zadolžen za kontroling, ne opravlja svojega dela. Najprej je nasprotoval predlogu uprave, katere član je, za investicijo v Šentilju. Sedaj pa se je lotil tudi drugih oblik osebnega okoriščanja. Zaradi tega smo zadevo predali ustreznim preiskovalnim organom, je takrat izjavila Pergerjeva. Pergerjeva najverjetneje ne namerava ostati v Palomi. Poslov še ni v celoti predala, saj morajo biti pred tem izpolnjeni določeni pogoji, kot pa je dejala sama, z načrti sedanje uprave ni kompatibilna, zato v podjetju najbrž nima kaj početi. Po mnenju Krapšovega odvetnika Borisa Milete je šlo za žalitev njegovega klienta. Njena ovadba je pozneje padla, in medtem ko je sama ostala v podjetju, je Krapša ostal brez službe, zato v zasebni tožbi od Pergerjeve zahteva 10.000 evrov odškodnine in opravičilo za izrečene besede. Pergerjeva, ki je sodišču med drugim navedla, da njena trenutna plača znaša okoli 10.000 evrov bruto oz. približno 5.200 evrov neto, je po razpravi zavrnila kakršnokoli krivdo, kar bo, če bo potrebno na sodišču tudi dokazala, saj naj bi vlagatelj tožbe v obtožnici njene izjave vzel iz konteksta. Delavci opozarjajo na nujnost dokapitalizacije Po daljšem dopustu in bolniškem stažu se je Pergerjeva vrnila v Palomo. V svetu delavcev se tega niso razveselili, saj med njimi ni več zaželena. Zoper njo, Marina, Pečeta in ostale, ki so prispevali h klavrnemu stanju, bodo zahtevali odškodninsko odgovornost. Medtem pa je Svet delavcev Palome v informatorju, ki je namenjen vsem zaposlenim, znova izpostavil napačne poteze dosedanjih uprav omenjene družbe iz Sladkega Vrha, zaradi katerih je podjetje danes na robu propada. Kot je poudaril organ, ki ga vodi Jože Korotaj, sicer tudi delavski predstavnik v nadzornem svetu, je dokapitalizacija nujna. Brez dokapitalizacije se družbi Paloma in vsem zaposlenim, našim družinskim članom in vsem tistim, ki so povezani s Palomo, kmalu in resnično obetajo zelo slabi časi, so poudarili in dodali, da ni nobenega dvoma, da je na sedanje stanje podjetja poleg nekdanje uprave pod vodstvom Matilde Strasser najbolj negativno in negospodarno s Palomo ravnala prav uprava, ki sta jo pod nadzorom Bojana Pečeta vodila Pergarjeva in Danilo Marin, veliko gospodarske škode pa je še pred tem povzročila uprava Aleša Mikelna. Sicer pa so predstavniki sveta delavcev v četrtek po telefonu govorili s prvim možem Kapitalske družbe Urošem Rožičem, ki naj bi jim ustno zagotovil, da v Palomi ne bo prišlo do črnega scenarija, enako informacijo pa naj bi jim potrdil tudi direktor Slovenske odškodninske družbe Marko Pogačnik. Kot poudarjajo, z ustnimi zagotovili doslej nimajo najboljših izkušenj, zato bodo prihodnji teden skupaj s sindikatom Paloma Pergam na novinarski konferenci javnosti sami predstavili problematiko Palome.",0
"V primeru Mercatorja bi bilo treba ukrepati prej Bavčarjevo prikrivanje nakupa družbe FB Investicije je scenarij, dokaj podoben Šrotovemu, je za MMC povedal varuh konkurence Jani Soršak. Varuh konkurence je poudaril, da je vtis, da se urad za varstvo konkurence ukvarja zgolj z Šrotom in Bavčarjem, zmoten, ampak razumljiv ob medijski pozornosti, namenjeni omenjenima gospodoma. Kaj je legalnost in kaj legitimnost v zadnjih spornih poslih ? Slišati je namreč, da se Šrotu in Bavčarju ne bo dalo nič dokazati, saj da sta ravnala v skladu z zakonodajo. Kot veste, je Urad za varstvo konkurence konec 2007 in v začetku 2008 uvedel več postopkov, kjer se pojavljajo družbe, blizu omenjenima gospodoma. Razlog za uvedbo postopkov je bil ravno verjetna kršitev določb ZPOmK zakona o preprečevanju omejevanja konkurence prej veljaven zakon. Res pa je, da UVK lahko, v kolikor ugotovi kršitev ZPOmK, izreče zgolj prekršek. Ne glede na navedeno, pa je treba dodatno opozoriti, da je namen uvedenih postopkov pred UVK-jem zlasti v ugotovitvi, ali so predmetne koncentracije skladne s pravili konkurence, in to ne glede na dejstvo, ali je kdo od udeležencev koncentracije kršil zakon. Povedano drugače, UVK bo odločil o skladnosti koncentracij s pravili konkurence v skladu z določbami ZPOmK in ZPOmK-1, ki urejajo to področje, pri čemer pa je morebiten prekrškovni postopek neodvisen od vsebinske presoje koncentracij. Kar se tiče legitimnosti, pa je moja osebna ocena, da gre pri takšnih in drugačnih lastniških prikrivanjih bolj ali manj za izogibanje dajanju javnih ponudb po zakonu o prevzemih, takšno ravnanje seveda ni zgolj nelegitimno posledica le-tega je potencialno prikrajšanje manjšinskih delničarjev ampak seveda tudi potencialno nasprotno ZPre-1 in s tem nelegalno. Ali gre pri Bavčarju, ki je skrival nakup družbe FB investicije, za podoben scenarij kot pri Šrotu? Nam na UVK-ju se zdi scenarij kar podoben. Ali bi lahko sami oziroma urad, ko ga še niste vodili vi, ukrepal prej? Moje osebno mnenje je, da bi lahko UVK vsaj v primeru prevzema Mercatorja ukrepal že prej. Verjetno bi lahko bolj agresivno preiskoval tudi lastniške povezave v Pivovarni Laško, d. d., zlasti ob dejstvu, da se je Pivovarna Laško, d. d., pojavljala v več postopkih pred UVK. Kar pa se tiče trenutno uvedenih postopkov, pa jih bomo tudi dokončali. Kdaj lahko pričakujemo rezultate vaših ukrepanj? Določeni rezultati so se očitno že pokazali, če ne drugega, je prišlo do priznanja obstoja določenih lastniških povezav, ki jih brez uvedenih postopkov na UVK-ju najverjetneje še ne bi bilo. V kolikor bi imeli na voljo večje kapacitete, bi lahko določene postopke že končali. Tako pa si moramo pomagati z zunanjimi strokovnjaki iz akademskih krogov, ki si za svoje delo vzamejo čas ... Ne glede na navedeno menimo, da bomo kar nekaj postopkov končali do konca junija 2008 oz. do srede julija tega leta. V večini primerov, ki jih preiskujete, se transakcije opravljajo prek tako imenovanih nizozemskih nabiralnikov . Ali je v Sloveniji tovrstnih družb in netransparentnih prevzemov še veliko? Kdo je kriv za to? Politika? Pomanjkljiva zakonodaja? T. i. družbe nabiralniki niso ravno neka slovenska posebnost oz. se z njimi srečujejo tudi v drugih državah EU. Pri tem po našem mnenju razlog za družbe nabiralnike ni toliko v namenu prikrivanja lastništva zaradi morebitnih postopkov UVK-ja, kot v namenu davčne optimizacije in izogibanju dajanja prevzemnih ponudb po ZPre-1. Od kod Bavčarju denar za nakup družbe FB Investicije? Koliko so mu pri tem pomagali delničarji Istrabenza? Tega seveda UVK ne ve, res pa je, da smo v določeni meri preiskali oz. še preiskujemo tudi finančne transakcije, ravno iz razloga, da morebiti ugotovimo povezavo z nekaterimi drugimi delničarji. Na splošno lahko ugotovimo, da so v preteklosti slovenske banke dajale zelo ugodne kredite za takšne ali drugačne kapitalske naložbe. Obstaja način, da se Bavčarju in Šrotu dokaže morebitne nepravilnosti? Vsekakor, postopki pred UVK so namenjeni tudi temu. Kako komentirate Istrabenzov umik iz Mercatorja in izgubo glasovalne pravice, potem ko ste sprožili postopek o usklajenem delovanju pri obvladovanju Mercatorja? Dejstvo je, da je Istrabenz prodal svoj delež v Mercatorju potem, ko je UVK uvedel postopek. Vendar velja opozoriti, da iz pogodb, ki so bile razkrite UVK-ju, izhaja, da gre zgolj za t. i. repo prodaje. Iz tega razloga UVK proti Istrabenzu, kar se Mercatorja tiče, postopka ni ustavil. Čas bo pokazal, ali bo Istrabenz dejansko izstopil iz Mercatorja, prepoved izvrševanja glasovalnih pravic brez soglasja UVK pa ostaja.",0
"Podjetja s sedežem v Rusiji najpogosteje dajejo podkupnine, da bi prišla do poslov v tujini. Najmanj so skorumpirana belgijska in kanadska podjetja. Svetovna organizacija za boj proti korupciji Transparency International je med 2700 direktorji iz 26 držav izvedla raziskavo o dajanju podkupnin za pridobivanje poslov v tujini. Na osnovi dobljenih rezultatov so 22 največjih držav razdelili na lestvico najbolj podvrženih podkupovanju pri pridobivanju poslov v tujini. Sestavili so lestvico od 1 do 10 tako imenovani Bribe Payers Index-BPI, pri čemer višja ocena pomeni manjšo korupcijo. Raziskava je zajela sedem držav EU, med njimi ni niti Slovenije niti Finske, ki sta preko finskega podjetja Patria vpleteni v domnevno sporni posel nakupa vojaških oklepnikov. Transparency International ugotavlja, da podjetja največkrat dajejo podkupnine, da bi prišla do poslov v tujini. Pri tem naj bi bila še posebej izpostavljena tržišča držav v razvoju. Očitno največ podkupnine dajejo ruska podjetja, ki so dobila daleč najnižjo oceno 5,9. Na dnu so se znašle tudi Kitajska 6,5, Mehika 6,6 in Indija 6,8. Med članicami Evropske unije je največ korupcije v Italiji, ki se je z oceno 7,4 znašla na 17. mestu. Najmanj podkupnin naj bi dajala belgijska in kanadska podjetja ocena 8,8, sledijo nizozemska in švicarska 8,7, 5. mesto pa si delijo japonska, nemška in angleška podjetja 8,6. Slovenija v raziskavo, ki je zajela 22 največjih in gospodarsko najmočnejših držav, ni bila vključena. Med članicami EU so analizirali sedem držav. Kos zaskrbljen Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je v pismu ob torkovem mednarodnem dnevu boja proti korupciji zapisal, da dogodki doma in po svetu vzbujajo vedno več dvomov in skrbi glede tega, ali in kdo se sploh še resno bori proti pojavu korupcije. Ugotavlja, da je situacija zelo slaba tako v Sloveniji kot v Evropi. Drago Kos Foto Tomaž Ungar Kos tudi izpostavlja, da je bila Konvencija OZN proti korupciji sprejeta že leta 2003, vendar se države, ki so k njej pristopile in med katerimi je od februarja letos tudi Slovenija, še ne morejo sporazumeti, ali bodo sploh vzpostavile kakšen mehanizem, ki bo nadziral njeno uresničevanje. Tudi EU, ki boj proti korupciji postavlja kot enega od najresnejših pogojev za vstop, po njegovih besedah na tem področju nima nobenih standardov in ne kaže nobene želje in ne aktivnosti, da bi se kdo v njenem imenu sploh lotil tega pojava . Od tod, dodaja Kos, izhajajo tudi vedno glasnejše ideje, da bi morali številnim komisarjem EU dodati še enega za boj proti korupciji. Bo pa za to, poudarja Kos, treba trdo delati tudi doma, začeti bo treba z odgovornim uresničevanjem štiri leta stare nacionalne protikorupcijske strategije, s krpanjem lukenj v veljavni in pripravljajoči se zakonodaji, ki omogočajo korupcijo in druge nezakonitosti, z vzpostavitvijo fleksibilnega, a učinkovitega sistema, ki bo preprečeval uveljavljanje zasebnih interesov na škodo javnega, z zaščito ljudi, ki prijavljajo korupcijo, z ureditvijo lobiranja in z učinkovitim nadzorom nad financiranjem političnih strank. Če je za uspešno borbo proti korupciji v Evropi res potreben nov evropski komisar, bo zelo hitro pokazal čas, v Sloveniji bi ta trenutek povsem zadoščalo že to, da bi se politika glede odnosa do tega in njemu podobnih pojavov začela držati svojih lastnih besed, sklene svoje pismo predsednik protikorupcijske komisije.",0
"Tečaji na pomembnejših evropskih borzah so današnje trgovanje začeli z globokim padcem. Osrednji indeksi so glede na ponedeljek nižje tudi za tri odstotke. Razlog so tudi finančne težave v Španiji. Na borzah se nadaljuje ponedeljkov negativen trend, padanje pa je po poročanju tujih tiskovnih agencij posledica skrbi glede dolžniške krize v območju evra in stabilnosti bančnega sektorja. Tečaji po svetovnih borzah se cenijo. Najbolj se danes cenijo tečaji v Parizu, kjer je indeks CAC 40 pri 3326 točkah, kar je 3,05 odstotka manj kot ob koncu trgovanja v ponedeljek. Frankfurtski indeks DAX se je doslej znižal za 2,48 odstotka in je na ravni 5662 točk, indeks FTSE 100 na borzi v Londonu pa je upadel za 2,61 odstotka, na okoli 4937 točk. Dunajski indeks ATX je pri 2324 točkah oz. 3,15 odstotka nižje kot v ponedeljek, milanski FTSE Italia All-Share se je znižal za 3,28 odstotka na raven 18.972 točk, züriški indeks SMI pa za 2,07 odstotka na okoli 6078 točk. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je pri okoli 2485 točkah, kar je 2,84 odstotka manj kot v ponedeljek. Ljubljanska borza zabeležila padec tečajev Tudi trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo s padcem. Tečaji delnic so se glede na ponedeljek v povprečju nekoliko znižali, med pomembnejšimi pa so se najbolj pocenile delnice Telekoma Slovenije, Gorenja in Krke. Indeksa SBI TOP in LJSEX sta se znižala za 0,96 oz. 0,86 odstotka. Borzni vlagatelji so opravili za slabih 1,65 milijona evrov poslov. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so sklenili za nekaj manj kot 1,1 milijona evrov poslov. Enotni tečaj teh delnic se je sicer znižal za 1,46 odstotka, na 64,15 evra. Težave v Španiji? Kot je znano, je Španska centralna banka čez vikend prevzela nadzor nad hranilnico CajaSur, ki je utrpela velike izgube, predvsem zaradi velike izpostavljenosti nepremičninskemu sektorju. Centralna banka je banko uradno prevzela zaradi velikih izgub in ker se ta ni želela združiti z drugo banko. To je bila sicer že druga španska banka, ki jo je morala država rešiti. Že včeraj je Mednarodni denarni sklad izdal ostro opozorilo Španiji. Težav je veliko od slabo urejenega trga dela, nepremičninskega balona, fiskalnega primanjkljaja do zunanje zadolženosti, slabe gospodarske rasti in nekonkurenčnosti, je Španiji očital sklad.",0
"Zaradi gospodarske krize so se kmetijski pridelki močno pocenili. Ker na trgu ni denarja, so cene pšenice, koruze, ječmena in oljne repice padle na rekordno nizko raven.",0
"Ljubljana - Več kot 17.000 malih delničarjev Aktive Naložb, nekoč ene izmed ključnih družb iz poslovnega imperija privatizacijskega mogotca Darka Horvata, bo moralo kot kaže z odpravnino zapustiti družbo in svoje lastništvo prepustiti nizozemski družbi SEI Holding. Na skupščini 16. avgusta bodo namreč delničarji odločali tudi o zahtevi SEI Holdinga, da se izključijo mali delničarji in se njihove delnice prenesejo na nizozemsko družbo, ki bo tako še pred iztekom letošnjega leta postala edina lastnica Aktive Naložb. Za delnico Aktive Naložb bodo iztisnjeni delničarji predvidoma dobili 4,06 evra bruto odpravnine oziroma skupno 6,2 milijona evrov. To odpravnino bo dejansko financirala kar Aktiva Naložbe, ki je družbam iz skupine Aktiva posodila že skoraj 200 milijonov evrov, od česar 73 milijonov evrov samo SEI Holdingu. Iz nekoč enega izmed finančno najmočnejših slovenskih holdingov je tako ostala le lupina, ki ima zgolj še vlogo ""posojilnice"" preostalim družbam iz poslovnega imperija Aktiva, ki ga trenutno v celoti obvladuje tuj kapital. Kot smo razkrili v Dnevniku, Horvata že dobro leto dni ni več med lastniki pidovskega imperija Aktiva, ki ga je s pomočjo certifikatov zgradil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Po verigi podjetij iz davčnih oaz skupino Aktivo namreč obvladujejo angleški poslovnež judovskih korenin Jacob Schimmel, družba D Latzer Limited, ki je po dostopnih podatkih v lasti odvetnika Dorona Latzerja, ter finančna družba Mirelis, ki je v večinski lasti družine Lawi. Pričakovati je, da bo SEI Holding, ko bo končno iztisnil male delničarje, Aktivo Naložbe preprosto likvidiral, s tem pa prevzel tudi njeno celotno premoženje, ki ga je bilo konec lanskega leta za 230 milijonov evrov. Tovrstno usodo je konec leta 2007 doživela tudi Aktiva Invest, ki je bila po ocenah poznavalcev razmer največji privatizacijski holding v Sloveniji. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Agencija Fitch je znižala bonitetno oceno Slovenije za eno stopnjo. Oceno AA- si je Slovenija prislužila zaradi stanja slovenskih bank in nezmožnosti države za izvajanje reform za stabilizacijo javnih financ. Težave države pri stabilizaciji javnih financ so vodile v nižjo bonitetno oceno. Potem ko je bonitetna hiša Moodys znižala bonitetno oceno Slovenske izvozne in razvojne banke SID banka ter bonitetne ocene obveznic SID banke, Nove Ljubljanske banke NLB in Abanke Vipa, je bonitetna agencija Fitch znižala bonitetno oceno Slovenije. Fitch je bonitetno oceno Slovenije znižala za eno stopnjo, in sicer na AA-. Pred tem je Fitch vztrajal pri kreditni ocena iz leta 2010, ki je bila za Slovenijo AA s pripisom, da je izgled stabilen. Kot so svojo oceno obrazložili pri Fitch, je znižanje bonitetne ocene Slovenije posledica poslabšanja finančnega položaja bančnega sektorja, kar predstavlja znatno tveganje, da ga bo vlada morala podpreti z dokapitalizacijo. Fitch je ob tem še opozoril, da bi se kreditna ocena Slovenije lahko še znižala. Znižanje ocene tudi odseva zaskrbljenost agencije nad stopnjo in povečanjem zapadlih obveznosti do slovenskih bank, ki sedaj znašajo 15 odstotkov, in pa nad nizko stopnjo kapitalskih rezerv za pokritje izgub. Fitch je ob tem spomnil, da je največja banka v državi NLB komaj opravila stresni test, ki so mu bile pred meseci podvržene nekatere evropske banke. Bonitetna ocena Slovenije se lahko še zniža, opozarjajo v agenciji Fitch. Foto Reuters Agencija ob tem ocenjuje, da bi slovenski bančni sektor potreboval 3,1 milijarde evrov dodatnega kapitala, saj naj bi se delež slabih posojil bank povečal na 18 odstotkov, slabitve pa kar za 50 odstotkov. Fitch je tudi izrazil zaskrbljenost nad neuspehom pokojninske reforme vlade na junijskem referendumu, ki pomeni nevarnost za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Proračunski primanjkljaj Slovenije je v preteklih treh letih znašal med 5 in 6 odstotkov BDP letno, javni dolg pa bo do konca tega leta najverjetneje narasel na 43 odstotkov BDP, kar je enkrat več od 22 odstotkov BDP leta 2007, še navajajo pri Fitch. Gre torej že za drugo znižanje bonitetne ocene Slovenije. Bonitetna hiša Moddy s je namreč pred znižanjem bonitetne ocene obveznic treh slovenskih bank za eno stopnjo znižala tudi bonitetno oceno Slovenije iz Aa2 na Aa3. Za znižanje ocene so se pri Moodys odločili zaradi težav v podjetniškem in finančnem sektorju v času naraščanja nezanesljivosti glede sposobnosti vlade, da ukroti rastoči dolg. Moodys je prav tako opozoril, da se lahko ocena zniža še bolj.",0
"Janet Robinson, bivša direktorica New York Timesa, je v nekaj letih podjetje skoraj uničila. Zdaj mu svetuje za skoraj 19 tisoč evrov - na uro Janet Robinson je na čelu New York Timesa prebila skoraj osem let in ga skoraj povsem uničila - zdaj mu svetuje za 19 tisoč evrov na uro. Pod pritiski nezadovoljnih delničarjev in solastnikov družbe New York Times (NYT), je direktorica najbolj uglednega dnevnega časopisa v ZDA Janet Robinson lani decembra dala odpoved in sestopila z vrha tega giganta ameriške medijske industrije po skoraj osmih letih. A tudi zdaj ji ne gre slabo, saj za svetovanje od istega podjetja prejema 25 tisoč dolarjev na uro (okoli 19 tisoč evrov). Padec prihodkov, naročnikov, naklade... Poleg suhoparnega sporočila za javnost nikoli sicer ni bilo moč slišati razlogov za odhod Robinsonove, vendar pa so analitiki brez težav pokazali na zelo slabe poslovne rezultate družbe in časopisa, piše footnoted.com. Čeprav je bila bivša direktorica zaslužna za kopico zanimivih internetnih portalov, je NYT od njenega prihoda naprej beležil strm padec prihodkov iz tiskanih oglasov, upad naročnikov in naklade, družba pa je zašla v resne dolgove. Rasli so edino prihodki iz oglaševanja na internetu. V nekaj letih NYT izgubil 80 odstotkov vrednosti Samo lani je delnica NYT izgubila 25 odstotkov vrednosti, od leta 2004 s prihodom Robinsonove pa kar 80 odstotkov. A tudi temu navkljub je dama iz podjetja odkorakala z odpravnino težko skoraj 16 milijonov evrov, od tega bo skoraj tri milijona in pol evrov prejela letos za svetovalne usluge do 15 ur mesečno. Za vsako uro svetovanja bo tako od NYT prejela okoli 19 tisoč evrov, mesečno pa 280 tisoč evrov.",0
"Čez Atlantik. Ekipa se bo januarja podala na skoraj pet tisoč kilometrov dolgo pot. “Vedno je bil priden fant, z njim nikoli ni bilo težav. Ni bil veslač, je pa res, da je bil na svoji prvi regati že pri šestih mesecih. Od podviga, ki si ga je zadal zdaj, ga nisem poskušala odvrniti, me pa seveda skrbi. Najbolj se bojim hitrih kontejnerskih ladij, ki bi jih lahko srečali na poti in se malemu čolničku pred seboj ne bi mogle izogniti,” pravi Ljuba Medak, mama 23-letnega Primorca Marina Medaka, ki se bo s tremi britanskimi pustolovci januarja z devetmetrskim čolnom na vesla odpravil čez Atlantik. “Veslali bomo brez spremstva, pot pa bo trajala predvidoma od 45 do 60 dni, odvisno od vremena. Idejo sem dobil pred tremi leti, a žal nisem našel nobenega Slovenca, da bi se mi pridružil,” razlaga mladi Pirančan. S soncem do pitne vode Po dva bosta veslala po dve uri, preostala člana ekipe pa bosta medtem počivala v eni od dveh kabin na čolnu, ki je opremljen tudi s sončnimi celicami. “Nekje imam skrit električni motor, s katerim si bomo pomagali,” se najprej pošali Medak, ko ga vprašamo, čemu so kolektorji pravzaprav namenjeni. Nato pa pojasni, da bodo s sončno energijo razsoljevali vodo, da jo bodo lahko pili, hkrati pa napajali navigacijo in komunikacijske naprave – s seboj bodo imeli namreč satelitski telefon, vsak dan pa naj bi pisali blog. Sponzor Tuš Odprava je za svojo pot zbrala 70 tisoč evrov, koliko je primaknil slovenski sponzor Tuš, pa niso razkrili. Je pa menda pri odločitvi, da bodo mlade pustolovce podprli, aktivno odločal lastnik Tuša Mirko Tuš. “To bo zelo velika in vznemirljiva avantura, velik izziv tako telesno kot duševno,” pravi eden do treh britanskih članov ekipe, 35-letni Alastair Humphreys, ki je med drugim prekolesaril pot okoli sveta ter prevozil 74 tisoč kilometrov, obiskal 60 držav in pet celin. Nedavno je pešačil po južni Indiji, pretekel šest maratonov v Sahari, prečkal Islandijo in sodeloval v polarni odpravi blizu severnega magnetnega polja. O svojih avanturah je napisal štiri knjige. “Ampak jaz sem običajen človek, poglejte me, sem povsem normalen, fizično nič posebno razvit. Zagotovo pa te ti ekstremni podvigi naredijo nekako zasvojenega in vsakič znova se sprašujem, česa vsega sem še sposoben,” razlaga Humphreys, ki “na meji” živi zadnjih deset let. Uspešnost tovrstnih odprav je sicer dvotretjinska.",1
"V Sloveniji je bilo v letošnjem četrtletju največ prostih delovnih mest v gradbeništvu. Največ prostih delovnih mest je v gradbeništvu. V Sloveniji je bilo v tretjem letošnjem četrtletju v povprečju 9531 prostih delovnih mest. Največje število prostih delovnih mest je bilo v predelovalnih dejavnostih, in sicer 2043, medtem ko je bila najvišja stopnja prostih delovnih mest, 2,3 odstotka, zabeležena v dejavnosti gradbeništva, so sporočili iz državnega statističnega urada. V tretjem četrtletju je bila stopnja prostih delovnih mest 1,2-odstotna, kar je enako kot v prejšnjem četrtletju. Najvišja stopnja prostih delovnih mest je bila zabeležena v gradbeništvu, in sicer 2,3-odstotna, vendar se je ta glede na prejšnje četrtletje v tej dejavnosti zmanjšala za 0,6 odstotne točke. V poslovnih subjektih oziroma v njihovih enotah, ki imajo več kot 10 zaposlenih oseb, je ta stopnja znašala 1,1 odstotka, kar prav tako enako kot v drugem četrtletju letošnjega leta. V nasprotju s prostimi delovnimi mesti, katerih število iz četrtletja v četrtletje niha, je pri zasedenih delovnih mestih opazen trend stalnega zviševanja števila zasedenih delovnih mest. V povprečju je bilo tako v tem četrtletju 815.675 zasedenih delovnih mest, kar je 4307 več kot v drugem četrtletju. Največji porast števila zasedenih delovnih mest je bil glede na četrtletje prej tudi tokrat zabeležen v dejavnosti gradbeništva, in sicer za 3181, to število pa je v povprečju znašalo 79.959. Padec delovnih mest v izobraževanju Padec števila zasedenih delovnih mest je v državi zabeležila dejavnost izobraževanja, in sicer za 1124 glede na predhodno četrtletje. To je povsem sezonski pojav, saj je tretje četrtletje leta čas šolskih počitnic, ko se v dejavnosti izobraževanja končajo predvsem tista delovna razmerja, ki so bila sklenjena za določen čas, so navedli v uradu. Največ prostih delovnih mest je bilo kot običajno razpisanih v predelovalnih dejavnostih, in sicer 2043. Sledila je dejavnost gradbeništvo s 1876 prostimi delovnimi mesti, vendar pa se je v tej dejavnosti glede na prejšnje četrtletje zmanjšalo število prostih delovnih mest za 392, so še sporočili iz statističnega urada.",1
"Apple ni predstavil ""nizkocenovnega"" iPhona, kar so vlagatelji sprejeli zelo slabo Torkova predstavitev novih modelov pametnih telefonov iPhone vlagateljev ni zadovoljila. Tečaj delnic Appla je zato že v torek upadel za 2,25 odstotka, včeraj pa še za skoraj 5,5 odstotkov. Novi iPhone je tržni kapitalizaciji Appla tako odpihnil že dobrih 26 milijard evrov. To le slabih deset milijard evrov manj kot je lani znašal slovenski BDP. Applove delnice so se včeraj sesedle kljub temu, da so se delnice v ZDA večinoma podražila. Indeks Dow Jones se je okrepil za 0,9 odstotka. Poceni verzije iPhona ni Vlagatelje je razočaralo tudi dejstvo, da Apple ni predstavil ""nizkocenovne"" verzije iPhona. Podjetje bo tako še naprej usmerjeno v bolj premožne sloje prebivalstva. ""To je dokazano dober poslovni model in je zanje dober. Mislim pa, da vlagatelji menijo, da Apple izgublja tržni delež in ne inovira,"" je dejal analitik za družbo IHS iSuppli, ki se ukvarja z raziskovanjem proizvajalcev komponent za Applove naprave. Razlika med novim in starim iPhonom je premajhna Vlagatelji so včeraj pokazali svoj strah, da prodaja novega iPhona ne bo šla dobro. Kot prvo je mobilni telefon premalo izboljšana verzija prejšnjega, kot drugo pa je tudi najcenejša verzija precej draga. S 549 dolarji (412 evri) bo iPhone 5C težko našel veliko kupcev v manj razvitih državah. Tam živi večina svetovnega prebivalstva, ki še nima pametnih mobilnih telefonov, a je 400 evrov zanje krepko več kot ena mesečna plača. V manj bogatih državah iPhone dražji Pravzaprav je iPhone 5C na Kitajskem dražji kot v ZDA. Kljub temu, da je na Kitajskem proizveden in so stroški prodaje, marketinga, transporta in ostalih storitev tam precej nižje kot denimo v ZDA, stane preračunano 550 evrov. V Nemčiji in Franciji bo iPhone 5C stal najmanj 599 evrov, v Veliki Britaniji 557 evrov. Po novi iPhone morate v tujino V Si.mobilu novih iPhonov še nimajo, zato tudi ni znano kolikšna bo njihova cena v Sloveniji. Za zdaj tudi ne vedo, kdaj bodo novi modeli iPhonov naprodaj v Sloveniji.",0
"Mura ne bo dobila pet milijonov evrov za nadaljevanje poslovanja, saj v Sodu menijo, da nima možnosti za uspešno poslovanje. Gospodarski minister Matej Lahovnik ni presenečen. Sod in Posebna družba za podjetniško svetovanje PDP ne bosta zagotovila sredstev za nadaljnjo poslovanje Mure. Skrbni pregled Mure je namreč pokazal, da Mura v sedanji obliki nima prave možnosti za uspešno poslovanje, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Soda Tomaž Kuntarič. Da sredstev ne bodo vložili, so se odločili tudi po pregledu zadnjega poslovnega načrta za rešitev podjetja, ki ga je na Sodu v ponedeljek predstavil prokurist podjetja Zdenko Podlesnik. Avtocesto so zgradili pol metra ožjo, nočejo spremeniti namembnosti nekaterih zemljišč za gradnjo novih podjetij, sedaj pa varčujejo celo tako, da ljudem ne bodo dali odpravnin! Anton Štihec, župan občine Murska Sobota Največje slovensko oblačilno podjetje Mura bi moralo po besedah Podlesnika najpozneje danes prejeti pet milijonov evrov, ki bi jih potrebovali za proizvodnjo v juliju in avgustu. Ta vložek je bil tudi del načrta za prestrukturiranje, ki ga je Podlesnik v ponedeljek predstavil na Sodu. Usoda podjetja je tako sedaj v roka uprave, ki pa za izjave ni dostopna, saj že cel dan zaseda. Bo šla Mura v stečaj? Direktor Soda je ob tem povedal, da stečaj ni nujno najslabša možnost za družbo, še posebej za delavce. Kot so razumeli upravo družbe, bo ta uporabila vse zakonske možnosti, da Muro reši, kar pomeni najprej prisilno poravnavo. Ta pa za delavce ni dobra, meni Kuntarič.",0
Družba Alea Iacta je vložila vlogo za pridobitev igralniške koncesije za igralni salon v bližini nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba. Ideja o postavitvi novega centra pa je sprožila val ogorčenja v novogoriškem Hitu.,0
"V primeru odkritih nepravilnosti pri poslovanju, je Kapitalska družba prepričana, da bo nadzorni svet Gorenja ustrezno ukrepal Kapitalska družba je prepričana, da bo nadzorni svet Gorenja glede navedb in domnev o nepravilnostih, ki jih je javno podal pomemben manjšinski delničar (o tem smo že pisali v članku Razkrivamo: Ultimat Philipa Sluiterja Franju Bobincu), preveril vse očitke in po potrebi ustrezno ukrepal. Foto: Irena Herak Kapitalska družba potrdila svojo pripravljenost dokapitalizacije Gorenja Kot smo že pisali v članku Dokapitalizacija v Gorenju ni uspela, povezovanje z Mehičani vliva upanje je Kapitalska družba sporočila tudi, da je bila pripravljena sodelovati v dokapitalizaciji Gorenja v primeru nezagotovitve finančnih virov s strani drugih investitorjev. To sta podprla tako nadzorni svet, kot uprava Kapitalske družbe.",1
"Ljubljana - ""Spodbudno je, da se trudijo, a prave učinke bomo še videli,"" je Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids iz Dobrovnika, ki vzgaja in prodaja orhideje, včeraj komentiral vladni predlog zakona o razvojni podpori pomurski regiji. ""Vprašanje je le, kam bo šel denar, ki ga bodo vložili sem. Določiti bi morala prednostne panoge in podpreti tiste, ki so se v njih že dokazali, ne pa ga razdeljevati vsevprek. Tudi davčna politika je le eden izmed ukrepov. Pri tem ne bi smeli pozabiti na okoljsko politiko in zmanjšanje birokracije, tudi lokalne,"" je poudaril Ferenčak in dodal, da je v Pomurju že dovolj agencij, zbornic in drugih institucij. Precej bolj skeptičen do vladnih načrtov je nekdanji minister za razvoj in ekonomist Jože P. Damijan, ki prihaja iz Lomanoš v občini Gornja Radgona. ""Ta razvojni program za Pomurje ni potreben, ker v osnovi ne ponuja nič takšnega, česar ne bi omogočala že obstoječa zakonodaja. Zakonodaja delodajalcem že zdaj za obdobje enega leta omogoča povračilo plačanih prispevkov za zaposlitev brezposelnih oseb, ki so mlajše od 26 ali starejše od 55 let. Podjetja v pomurski regiji pa lahko že nekaj let 40 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj zaradi regijske olajšave odbijejo od svoje davčne osnove,"" opozarja Damijan. Ob tem pojasnjuje, da je ""edina novost tega zakona nična stopnja davka od dohodka pravnih oseb za novoustanovljena podjetja"". Ta je po njegovem protiustavna, saj favorizira Pomurje pred drugimi regijami, ki so po njegovem prav tako upravičene do podobnih olajšav. ""S to olajšavo se povečuje možnost moralnega hazarda, saj bodo mnoga podjetja špekulirala z odprtjem fiktivnih podružnic v Pomurju ali tja preselila le delček dejavnosti, da bi tako imela davčne olajšave,"" dodaja Damijan. Podobno meni tudi Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. ""Če bodo druge regije zaradi olajšave v Prekmurju imele manj naložb, bi morala vlada vsem regijam dopustiti, da med sabo tekmujejo tudi z davčnim režimom. Če vlada res verjame, da lahko z nižjimi davčnimi stopnjami pospeši razvoj, naj davčno razbremeni celotno Slovenijo,"" meni Jaklič. ""To je le kapljica v morje, a dobrodošla kapljica,"" ocenjuje Anton Balažek, župan Lendave, ki ima v sklopu upravne enote 17,2-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti. ""Vendarle so ti ukrepi nezadostni, davčna olajšava bi morala biti bistveno širša. V Pomurju bi morali izboljšati tudi poslovno, razvojno in socialno ozračje ter tudi način komuniciranja,"" dodaja Blažek. Župan Gornje Radgone Anton Kampuš zakon ""podpira z vsemi argumenti"". Zatrdil je, da bo zakon ""uspel le, če bo za njim stala strokovno usposobljena ekipa in dober program z zadostnim številom projektov"". ""Vlada mora zagotoviti dovolj finančnih sredstev in privabiti tudi tuje vlagatelje,"" je poudaril Kampuš. ""Domači ali tuji vlagatelji? Ni važno. Naj pridejo tisti, ki bodo vlagali in v regiji ustvarjali višje prihodke ter tudi zaslužke za prebivalce,"" ga je dopolnil župan Ljutomera Franc Jurša. Njegov kolega iz Beltincev Milan Kerman opozarja, da ""bi se morala celotna vlada poglobiti v to, kaj naj naredi v regiji, ki dosega le dve tretjini slovenskega povprečja in kjer je bil še pred stečajem Mure brezposeln že vsak peti prebivalec"". ""Zavlačevanja smo imeli dovolj že pri avtocestah, kar je tudi eden razlogov, da nismo zanimivi za vlagatelje,"" meni Kerman. primoz.cirman@dnevnik.si sebastjan.morozov@dnevnik.si tomaz.modic@dnevnik.si",0
"V dopolnjenem poročilu, ki ga je HSE poslal vladi o gradnji Teš 6, piše, da bi zaustavitev projekta stala 1,91 milijarde evrov, medtem ko bi dokončanje projekta stalo le 1,2 milijarde evrov. Zaustavitev gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj Teš 6 bi stalo več kot končna cena projekta, so za 24ur.com potrdili na Holdingu slovenske elektrarne HSE. Po oceni Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD je trenutna končna cena gradnje šestega bloka 1,2 milijarde evrov, HSE pa je ocenil, da bi na osnovi podpisanih pogodb in strokovnih ocen stroški prekinitve znašali približno 1,91 milijarde evra. Gradnja Teš 6 bi bila cenejša kot zaustavitev projekta, trdijo v HSE. Od tega bi bili neposredni stroški približno 460 milijonov evrov vključujejo stroške iz naslova nerealizacije investicij, in sicer v glavno tehnološko opremo, v razžveplane naprave in v hladilni stolp. Posredni stroški, ki bi nastali s stroški postopnega zapiranja Premogovnika Velenje, zapiranja delovnih mest, plačil nadomestil za brezposelnost, obratovanja Teš na način prednostnega dispečiranja, znižanja bruto družbenega proizvoda in izpada javno-finančnih prihodkov, pa bi znašali približno 1,45 milijarde evra, so zapisali. Kot še pravijo, ocenjeni skupni strošek prekinitve izgradnje nadomestnega bloka 6 ne vključuje stroškov, ki bi se pojavili v Teš zaradi zmanjšanja rednega obratovanja in tudi ne stroškov, ki bi nastali zaradi posodobitev blokov 4 in 5. V HSE pa poudarjajo, da gre pri posrednih stroških za okvirno oceno, saj bi za izračun natančne številke potrebovali veliko več časa, kot ga je bilo na razpolago. Uroš Rotnik ostaja na svojem položaju. Foto POP TV Kot je znano, spremljajo gradnjo šestega bloka Teš številne očitane nepravilnosti, zaradi česar so nekateri zahtevali tudi odstop direktorja Teš Uroša Rotnika. Direktor HSE Borut Meh mu je med drugim očital nepravilnosti pri eskalacijski klavzuli v pogodbi z Alstomom. Po ocenah HSE bi zaustavitev gradnje Teš 6 stala za 710 milijonov evrov več kot končna ocena projekta. Sindikat in svet delavcev v skupini HSE pa sta prepričana, da je Meh tisti, ki s svojim ravnanjem povzroča škodo posameznim družbam v skupini in sta zahtevala njegov odstop z mesta prvega moža HSE. Da se je položaj pri gradnji Teš 6 bistveno spremenil, odkar je vodenje HSE, večinskega lastnika Teš, prevzel Meh, pa je prepričan tudi Janez Kopač, direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo. Teš naj bi po njegovem precej lagodno in dolgo pripravljal relativno nezahtevne projekte, slaba priprava projekta pa naj bi bila posebej očitna pri pripravi in vodenju razpisa za dobavo in montažo ključne opreme. Prvi mož HSE Meh že vse od začetka poudarja, da je naložba v Teš 6 ekonomsko, okoljsko in tehnološko upravičena, in da niso nikoli trdili, da je bil projekt idealno voden. Da projekta ni mogoče idealno voditi, je povedal tudi direktor Teša Rotnik, ki pa je poudaril, da je bil projekt voden v duhu dobrega gospodarja. Sindikat in delavci nepravilnosti očitajo Mehu. Foto POP TV Na včerajšnji seji nadzornega sveta HSE pa so se z dopolnjenim gradivom, ki ga je poslovodstvo HSE pripravilo na zahtevo vlade in se nanaša na poročilo o vodenju izgradnje Teša 6, seznanili tudi nadzorniki, ki menijo, da je bil projekt doslej voden skrbno, četudi so ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ki pa so po mnenju nadzornega sveta HSE pri vodenju tako zahtevnega projekta neizbežne.",0
"Blokirani računi družbe Gradis so postopoma privedli do odločitve, da pristojni na sodišče vložijo predlog za stečaj. V družbi pravijo, da bodo za del delavcev našli zaposlitev v okviru Skupine Primorje, ostalim pa preostane zavod. Družba Gradis je zaradi insolventnosti vložila predlog za stečaj. V družbi razlagajo, da se je Gradis zaradi gospodarske krize znašel v izjemno težkem položaju. Družba ima že dalj časa blokirane vse račune, kar ji onemogoča tekoče poslovanje, izvajanje obstoječih poslov ter pridobivanje novih, pravijo v družbi. Zaradi omenjenih težav zaposlenim niso izplačali plače za oktober, prav tako pa zaposleni niso dobili del regresa. V družbi pravijo, da bodo neporavnane obveznosti do delavcev kot prednostne terjatve poplačane pred drugimi nezavarovanimi in podrejenimi terjatvami. To seveda, če bo višina stečajne mase zadostovala za poplačilo vseh prednostnih terjatev. Obljubljajo, da se bo za del zaposlenih našla zaposlitev v okviru Skupine Primorje. Del pa bo na žalost ostal brez zaposlitve, so dodali. Ti se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje ter tako pridobili denarno nadomestilo za brezposelnost in ostale pravice, ki jim pripadajo. Zaradi tovrstnih dogodkov so sedaj še bolj pomembna prizadevanja uprave družbe Primorje, da reši edino veliko slovensko gradbeno podjetje, pravijo v Gradisu. Po podatkih Ajpesa ima sicer tudi gradbeno podjetje Primorje blokirane vse transakcijske račune.",0
"Turizem svetla točka Gorenjska peša, ugotavljajo v območni gospodarski zbornici. Zmanjšuje se delež v državnem izvozu in povečuje število brezposelnih. Direktorica Gorenjske območne enote Gospodarske zbornice Slovenije GZS Jadranka Švarc je zaskrbljena, ker je delež gorenjskega izvoza v slovenskem vse nižji. Gorenjsko gospodarstvo je v prvih devetih mesecih 2012 v primerjavi z istim obdobjem lani sicer izvozilo za 3,3 odstotka več blaga. Vendar delež gorenjskega izvoza v slovenskem strmo pada vse od leta 2004, ko je znašal 14,3 odstotka, leta 2011 pa le še 8,6 odstotka. Slabša se tudi delež Gorenjske pri uvozu, ki je padel z 12,1 odstotka v letu 2004 na 6,1 odstotka v letu 2011. Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji še vedno ostajajo Nemčija, Italija in Avstrija, je dejal Švarčeva. Vendar obeti glede treh najmočnejših partneric ostajajo skromni, močni trgovinski partnerici Gorenjske pa se k sreči še Hrvaška in Madžarska. Vse več plačilno nesposobnih Velika težava so tudi visoki dolgovi in slabo sprotno plačevanje obveznosti, narašča število stečajev. Lani so se na Gorenjskem začeli stečajni postopki v 30 podjetjih, leto pred tem pa v 24 podjetjih. Poleg tega je bilo lani izbrisanih 364 gospodarskih družb, še 587 pa v letu pred tem. Na drugi strani se ustanavljajo druge družbe. Lani jih je nastalo 580, predlani pa 423. Po podatkih Ajpesa je bilo oktobra lani največ plačilno nesposobnih pravnih oseb, in sicer 531, v decembru pa je bil največji povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, to je 72,8 milijona evrov. V posamezni mesečni pobot je bilo lani prijavljenih povprečno 65,8 milijona evrov obveznosti. Vse več brezposelnih in manj zapravljivih turistov Slabša se tudi položaj na trgu dela. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo na Gorenjskem konec decembra 8.594 brezposelnih, to je 9,1 odstotka Gorenjcev. Skrb vzbujajoče pa je, da število brezposelnih raste hitreje kot v državi. Svetla točka gorenjskega gospodarstva je turizem, kjer je obetavna rast števila tujih gostov, domačih turistov pa je glede na gospodarski položaj v državi vse manj. Vendar poraba tujih turistov bistveno zaostaja za rastjo obiska. Rast turizma gre tako predvsem na račun gostov, ki obiskujejo mesta in prenočujejo v mladinskih hotelih, gorenjska turistična središča pa ne opažajo pomembnejše rasti obiska.",0
"Poleg Slovenije bo denar moralo vračati še 21 evropskih držav. Slovenija mora v proračun EU vrniti 286.000 evrov neupravičeno porabljenih sredstev v okviru skupne kmetijske politike, je danes sporočila Evropska komisija. Skupno je sicer Bruselj od članic unije v okviru postopka potrditve obračunov zahteval vračilo 414 milijonov evrov neupravičeno porabljenih kmetijskih sredstev. Slovenija bo morala v proračun EU vrniti 98.000 evrov iz sektorja premij za živali zaradi nedoseganja najmanjše stopnje pregledov na kraju samem za ovce in zaradi neizvajanja sankcij v primeru prepoznega označevanja goveda ter 188.000 evrov iz sektorja pomoči na površino zaradi pomanjkljivosti pri izračunavanju pravic. Članice unije so odgovorne za upravljanje večine izplačil v okviru skupne kmetijske politike, ki se opravijo v glavnem prek njihovih plačilnih agencij. Pristojne so tudi za nadzor, ki na primer vključuje preverjanje zahtevkov kmetov za neposredna plačila. Če denar ni ustrezno porabljen, da hočejo nazaj Komisija, ki bdi nad pravilno porabo sredstev, vsako leto izvede več kot 100 inšpekcij, s katerimi preverja, ali sta nadzor in odziv članic na pomanjkljivosti ustrezna. Ima tudi pravico, da naknadno zahteva vračilo sredstev EU, če inšpekcije pokažejo, da članice ne zagotavljajo ustrezne porabe. Omenjen znesek bodo morale članice vrniti v proračun EU zaradi nespoštovanja pravil EU ali neustreznih postopkov nadzora nad izdatki za kmetijstvo. Nekatere zneske je komisija že izterjala, zato bo uradno neto finančni učinek današnjega sklepa približno 393 milijonov evrov. Poleg Slovenije bo denar vračalo še 21 držav Z današnjim sklepom komisija povračilo sredstev zahteva od 22 članic unije. Poleg Slovenije so to še Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Litva, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Finska, Švedska in Velika Britanija. Največ morajo vrniti Britanci - 111,7 milijona evrov.",0
"Vegrad je podizvajalcem v Celovških dvorih priznal terjatve in je pripravljen tudi plačati, a trenutno za to nimajo denarja. Da bi izvajalce poplačali s stanovanji pa bi se morala strinjati tudi NLB. Celovški dvori Predstavniki izvajalcev del v Celovških dvorih so se danes sestali s predstavniki Vegrada glede plačila za izvedena dela v Celovških dvorih, sestanka pa se je udeležil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je znano, izvajalci Vegradu nočejo dokončati del in Vegradu predati gradbene dokumentacije, dokler se ne dogovorijo glede plačila. Brez dokumentacije pa Vegrad ne more dobiti uporabnih dovoljenj. Kot je po sestanku z Vegradom dejal predstavnik izvajalcev Mirko Požar, je Vegrad dolgove priznal in delno tudi pristal na pogoje izvajalcev glede plačila dolgov, a je na sestanku manjkala NLB, ki bi tak dogovor morala potrditi. Glede tega bodo danes potekali še nekateri pogovori, tako da naj bi bile podrobnosti dogovora znane jutri dopoldne, je še dejal Požar. Direktor gradnje za trg v Vegradu Matej Košič je po sestanku dejal, da so z izvajalci sprejeli določene sklepe, ki pa jih mora potrditi še NLB. To je potrdil tudi Janković, ki je dejal, da se je sestanka udeležil zato, ker bi rad, da se projekt konča čim prej in da kupci lahko dobijo stanovanja. Glede dogovora pa je dejal, da je Vegrad izvajalcem priznal terjatve, ki pa jih sedaj ne more odplačati, ker nima denarja. Da bi se dogovor izpeljal do konca, pa je manjkal ključni partner NLB. Predstavniki NLB se sestanka niso udeležili, ker naj bi bil član uprave, ki je pristojen za to področje, na službeni poti v tujini. Sicer pa težav pri dokončanju Celovških dvorov že prej niso želeli komentirati. Člani uprave in predsednik uprave NLB Božo Jašovič v sredini Foto Blaž Garbajs NLB ima nad stanovanji hipoteke Sicer pa je NLB ključna stranka v tem postopku, ker ima na stanovanjih v Celovških dvorih zapisano hipoteko tudi na stanovanjih, ki so jih izvajalci že prejeli namesto plačila. NLB bi zato morala izvajalcem dati izbrisne pobotnice, s čimer bi hipoteko izbrisala. Banka pa ima s temi hipotekami zavarovane kredite, ki jih je dala Vegradu za izgradnjo Celovških dvorov in ki jih Vegrad sedaj ne more odplačati. Banka lahko tako stanovanja zaseže, ko Vegrad dobi uporabna dovoljenja. Vegrad izvajalcem dolguje več milijonov evrov Kot je znano, so izvajalci Vegradu predlagali, da jim dolgove odplača s stanovanji ali pa da jim plača 80 odstotkov dolga takoj, preostalih dvajset pa v naslednjih dveh letih. Za vstop v lastniško strukturo pa izvajalci v Celovških dvorih niso zainteresirani. Kot je povedal predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Mirko Požar, je v pogajanja vključenih osem ključnih izvajalcev v Celovških dvorih, ki skupaj zaposlujejo okoli 500 ljudi. Skupno pa jim Vegrad dolguje več milijonov evrov.",0
"Samopostrežni regrat. Nabiralka regrata Polona Hrvat: Vzameš vrečko in v škatlo vržeš tri evre. Ob cesti med Cerkljami in Komendo si je mogoče že dva tedna postreči z nabranim regratom. Nanj opozarja duhovit plakat, kajti nabiralka Polona Horvat je zraven le redko, namesto tega nastavi polne vrečke te okusne radičevke in lonček za denar ter stavi na poštenje kupcev. Svoj preprosti servis je poimenovala kar regromat. Stavi na poštenje “Deluje na poštenje. Vzameš vrečko in v škatlo vržeš tri evre,” med drugim piše na plakatu. “Rada nabiram regrat,” pravi Polona. Nabira ga zase in za sorodnike, pred dvema tednoma pa so nabran kup pohvalili kolesarji, ki so se jim ob pogledu nanj pocedile sline. V hipu se ji je porodila zamisel, zakaj ga ne bi tržila. “Kar lepo gre biznis, če nič drugega, je za kavo,” prizna, “ni pa, da bi obogatela.” Polone nič ne skrbi, da bi ji regrat kdo pobral. Nasprotno. “Še vsak dan sem dobila v lončku denar,” razkriva. Enkrat je bilo sicer malo manj, pa zato drugi dan več, kot je bilo vzetega regrata. “Domnevam, da je eden od kupcev doplačal tisto, kar mu je prejšnjič zmanjkalo,” se zasmeji.",1
"Zaradi ohlajanja gospodarstva evropskih držav se je slovenski izvoz v EU upočasnil, pojasnjujejo na Banki Slovenije Foto: Irena Herak Ohlajanje gospodarske aktivnosti v pomembnejših partnericah Slovenije iz Evropske unije se kaže tako v manjši rasti kot v spremenjeni regionalni sestavi izvoza in uvoza blaga v letošnjem letu. V prvem polletju se je izvoz blaga v države povezave glede na enako obdobje lani povečal za 5,1 odstotka, v države izven EU pa za 10,3 odstotka. Kot v najnovejši številki biltena navaja Banka Slovenije , se je uvoz z obeh območij v medletni primerjavi zvišal za nekaj več kot 11 odstotkov, medtem ko je lani rast uvoza blaga iz članic EU zaostajala za rastjo uvoza iz nečlanic. Primanjkljaj blagovne menjave s tujino znaša že 1,37 milijarde evrov Primanjkljaj blagovne menjave s tujino se je tako v prvih šestih mesecih povzpel na skoraj 1,37 milijarde evrov, kar je za 565 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Stopnja pokritosti uvoza z izvozom se je v medletni primerjavi znižala za štiri odstotne točke na 88,2 odstotka. Prav rast primanjkljaja v blagovni menjavi s tujino je, kot navaja bilten Banke Slovenije, bistveno prispevala k negativnim gibanjem na tekočem računu plačilne bilance. V prvih šestih mesecih se je primanjkljaj povzpel na 995 milijonov evrov, kar je dvakrat več od primanjkljaja v enakem obdobju lani. Kumulativni primanjkljaj tekočega računa v zadnjih 12 mesecih je dosegel 2,1 milijarde evrov. Njegov delež v ocenjenem bruto domačem proizvodu (BDP) znaša 6,1 odstotka BDP, ugotavlja Banka Slovenije. Ob koncu leta 2007 je dosegel 4,9 odstotka BDP, leta 2006 pa 2,8 odstotka BDP. Stanje je bolj ugodno v menjavi storitev V menjavi storitev so gibanja bolj ugodna. V prvem polletju je Slovenija izvozila za 2,3 milijarde evrov storitev, kar je 25,8-odstoten skok v medletni primerjavi, uvozila pa za nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov storitev oziroma za 14,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Presežek v menjavi storitev je v medletni primerjavi dosegel 3,8 odstotka ocenjenega BDP.",0
"New York - Druga največja ameriška banka Citigroup, ki je zaradi finančne krize prejela 45 milijard dolarjev državne pomoči, je v prvem četrtletju zabeležila dobiček v višini 1,6 milijarde dolarjev, kar je najboljši rezultat od drugega trimesečja 2007. Zaradi plačila dividend prednostnim delničarjem pa navadni delničarji ne bodo deležni dela dobička. Potem ko je odplačala dividende prednostnim delničarjem, je namreč za navadne delničarje oznanila izgubo v višini 966 milijonov dolarjev ali 18 centov na delnico. To je še vedno bolje od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali izgubo v višini 34 centov na delnico, poročajo tuje tiskovne agencije. V prvem četrtletju lanskega leta je Citigroup zabeležil izgubo v višini 5,1 milijarde evrov oz. 34 centov na delnico. ""Naši rezultati v tem četrtletju so odraz moči Citigroupa in z njimi smo zadovoljni. S 25 milijardami dolarjev prihodkov in 1,6 milijarde dolarjev čistega dobička smo imeli najboljše trimesečje od drugega četrtletja 2007,"" je povedal izvršni direktor banke Vikram Pandit. Banka je sicer v prvem četrtletju uspešno znižala stroške, ni pa ji še uspelo ustaviti nerednosti pri odplačilu stanovanjskih posojil in kreditov iz naslova kreditnih kartic. Pri posojilih je tako zabeležila izgubo v višini 7,3 milijarde dolarjev, obenem pa je za 2,7 milijarde dolarjev povečala rezervacije za kritje morebitnih izgub v prihodnosti. Vrednost delnice Citigroupa na newyorški borzi se je od začetka marca povečala skoraj za štirikrat, potem ko je postalo jasno, da banka posluje bolje od pričakovanj in da bo za 52,5 milijarde dolarjev prednostnih delnic zamenjala za navadne in tako močno povečala osnovni kapital banke.",1
"Analize na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor so pokazale, da dojenček Voice and light doll ni skladen s pravilnikom o varnosti igrač. Vsebuje večje količine ftalatov, kot je dovoljeno, in je zato nevaren za otroke. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) vam svetuje, da igračo, če jo imate doma, vrnete v trgovino, kjer ste jo kupili. Upravičeni ste do povrnitve kupnine. Dojenček je strupen. Dojenček je strupen. (Foto: ZPS) Lili se lomi Podatki Vrsta proizvoda: Igrača na vrvici Blagovna znamka: Selecta Spielzeug A.G. Naziv modela: Konjiček Lilli Številka tipa/črtna koda: 1624 / EAN 400333201624 Država porekla: Nemčija Prozvajalec: Selecta Spielzeug A.G. Nemčija Distributer za Slovenijo: Fractal, d. o. o., Ljubljana, Cesta v Mestni Log 55, 1000 Ljubljana, tel. 01 2800 600, fractal@siol.net Nevaren je tudi konjiček Lilli, ki ne ustreza varnostnim standardom, saj ni odporen na udarce, zaradi česar so ga tudi odpoklicali s trga. Določeni deli izdelka ob močnem udarcu ali padcu z višine razpadejo na manjše delce. Ker je velikost nastalih delcev lahko premajhna, obstaja nevarnost, da otrok zaužije delce in se začne dušiti. Tudi v tem primeru vam na ZPS svetujejo, da igračo vrnete v trgovino. Nevarni konjiček Lilli. Nevarni konjiček Lilli. (Foto: ZPS)",0
"Tiskovna konferenca pred 15. Poslovno konferenco Portorož »Največja težava vlade je, da ni strukturnih reform. In dokler jih ne bo, bomo životarili. Bruselj dolgoročno ne more biti zadovoljen z ukrepi, ker dobro vedo, kaj bi potrebovali,« poudarja ekonomist Egon Zakrajšek, ki predstavlja svoja stališča, ki niso povezana z ameriško centralno banko, kjer je zaposlen. »Ukrepe, ki smo jih obljubili, je treba tudi uresničiti. Treba je pokazati jasno vizijo, kako bomo reševali težave,« pa je na tiskovni konferenci pred 15. Poslovno konferenco Portorož (PKP) dejal ekonomist Mojmir Mrak. Osrednja tema 15. PKP bodo hitro rastoči trgi. »V primerjavi s tujino razmere niso tako slabe. In prav zato bomo na konferenci poskušali pokazati vizijo in sejali optimizem,« je na tiskovni konferenci dejal Peter Frankl. Strinja se, da so projekcije boljše kot pred letom dni, vendar pa tako Evropo kot ves svet čakajo še veliki izzivi. »Slovenija se je dvakrat zadolžila v zelo specifičnem položaju, predvsem maja letos. Zadolžili smo se namreč v času, ko se je zadolžilo deset afriških držav, in to prvič v zgodovini v obliki obveznic. Razmere so bile torej nenormalne, saj je bilo sredstev veliko in so vlagatelji iskali donos. Mi smo to izkoristili,« je pojasnil Mrak. »Vendar pa se položaj na tem trgu spreminja. V takšnih razmerah bodo s trga padli tisti, ki so mejni. In mi se sprehajamo po tej meji,« poudarja Mrak. Po njegovem mnenju fiskalna politika kroji naš trenutni položaj. Zakrajšek dvomi o vladni oceni prihodkov Ekonomist Egon Zakrajšek pa pravi: »V vsakem primeru je to, da se zmanjša obseg sive ekonomije, dobro. Ampak zvišanje davkov lahko v takšnih razmerah prinese prav nasprotno, še več sive ekonomije. Ocene o prihodkih so zelo optimistične, dvomim, da so na vladi znali izračunati, kakšni bodo dejansko. Smo stoodstotno na napačni strani Lafferjeve krivulje. Nepremičninski davek na trgu, ki je že tako mrtev, se bo prelil v cene in še večjo nelikvidnost. Vlada tudi ne razume, da ena poteza sproži odziv. Največja težava je, da ni strukturnih reform. In dokler jih ne bo, bomo životarili. Bruselj z ukrepi dolgoročno ne more biti zadovoljen, ker dobro vedo, kaj bi potrebovali.« Papir prenese vse »Vlada je na papirju do zdaj pokazala že veliko dobrega, večja težava se mi zdi, ali je možna izvedba ukrepov v roku,« meni Andrej Vizjak, predsednik za svetovanje v jugovzhodni Evropi pri družbi PricewaterhouseCoopers. Po njegovem mnenju težava ni v pristopu k ukrepom, ampak v njihovi uresničitvi. Razen uvedbe višjega DDV do zdaj še nismo videli opaznejših ukrepov, ki bi se začeli uresničevati, pravi. Na vprašanje, ali bodo ukrepi zadovoljili Bruselj, pa odgovarja: »Mislim, da Bruselj ni več težava, mi jim pošiljamo le papir. Težava je, kaj od tega je konkretno uresničeno.« Egon Zakrajšek, ekonomist: ""V vsakem primeru je to, da se zmanjša obseg sive ekonomije, dobro. Ampak zvišanje davkov lahko v takšnih razmerah prinese prav nasprotno, še več sive ekonomije.""",0
"Okrajno trboveljsko sodišče predlaga, naj se Jaša Drnovšek in Občina Zagorje ob Savi glede (ne)odstranitve dogovorita s pomočjo mediacije. Jaša Drnovšek v tožbi sodišču predlaga, naj razglasi sodbo, po kateri bi morala občina v 15 dneh odstraniti kip njegovega pokojnega očeta Janeza Drnovška in razveljaviti poimenovanje osrednjega mestnega parka po njem. Občina je že sprejela povabilo k mediaciji, ali ga je tudi tožnik, pa še ni znano. Občina sicer trdi, da s postavitvijo kipa ni posegla v zasebnost Janeza Drnovška kot javne osebe, ki je politično pot začel prav v Zagorju, sodišču pa predlaga, da tožbo zavrne. Proti željam svojcev Doprsni kip Janeza Drnovška so v Zagorju odkrili avgusta 2008. Svojci so bili proti od samega začetka, pozvali so k premišljeni uporabi Drnovškovega imena.",0
"Medtem ko se jugozahodni Sloveniji obeta večje število padavin, lahko na severu namerijo tudi do 70 centimetrov snega Agencija RS za okolje (Arso) za petek in soboto napoveduje možnost povišanja vodotokov in razlivanja predvsem Vipave in Idrijce. Za jugozahodno Slovenijo je namreč napovedano večje število padavin, ob tem pa se bo talila tudi snežna odeja. V severozahodni in severni Sloveniji bo lahko do sobote zvečer padlo od 40 do 70 centimetrov snega. Manj padavin kot v času božiča Na območju jugozahodne Slovenije bodo lahko močneje narasli vodotoki in dosegli velike letne pretoke, možna pa so tudi razlivanja v območju vsakoletnih poplav. Po besedah dežurnega meteorologa na agenciji Braneta Gregorčiča bo količina padavin precej manjša kot v času božiča, kljub temu pa lahko povzroča določene nevšečnosti. Na severu lahko pade do 70 centimetrov snega V severozahodni in severni Sloveniji bo meja sneženja med 800 in 1000 metri nadmorske višine. V soboto čez dan se bo meja sneženja v notranjosti spuščala in se marsikje spustila tudi do nižin. V severozahodni in severni Sloveniji bo do sobote zvečer lahko padlo od 40 do 70 centimetrov snega, zato se bo tam povečala nevarnost trganja snežnih plazov. S sedanje tretje stopnje se bo nevarnost trganja snežnih plazov zvišala na četrto. Najvišja stopnja je peta. V noči na soboto bo v Koprskem primorju povečano plimovanje morja, še opozarja agencija.",0
"Najhitrejše rastoče podjetje v letu 2008 je Instrumentation Technologies. Kipec zlate gazele je direktorju družbe podelil minister Vizjak. Zlata gazela je šla letos v roke družbi Instrumentation Technologies. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je danes v Ljubljani na sklepnem izboru za najhitrejše rastoče podjetje v letu 2008 direktorju družbe Instrumentation Technologies Roku Uršiču podelil kipec zlate gazele. Srebrna gazela je družba Monting SK in bronasta družba Mimovrste. Instrumentation Technologies deluje na področju merjenja lege elektronskih gruč v pospeševalnikih osnovnih delcev. V podjetju je 42 redno zaposlenih, v svoje vrste pa privablja ugledne strokovnjake iz Slovenije in tujine. Edinstvenost podjetja je v orientiranosti na najzahtevnejše svetove trge ” njegove stranke so najuglednejši znanstveni in raziskovalni laboratoriji od Kitajske, ZDA in Avstralije do slovite Evropske organizacije za jedrske raziskave Cern, ki jim instrumenti podjetja Instrumentation Technologies omogočajo opravljanje znanstvenih eksperimentov s prej nepredstavljivo natančnostjo. Podjetje je v sodelujočo skupnost povezalo znanstvenike vsega sveta, ki pri svojem delu uporabljajo njegove instrumente. Direktor Montinga SK, ki izdeluje in montira stroje za proizvodnjo kamene in steklene volne, Silvester Knez, je nagrado prejel iz rok francoske veleposlanice, predsedujoče članice EU, Chantal de Ghaisne de Bourmont. Direktorju Mimovrste, v katerem razvijajo spletne rešitve in opravljajo storitve e-trgovine, Jugoslavu Petkoviću, pa je nagrado podelil predsednik uprave časopisne družbe Dnevnik, ki je organizatorica izbora za slovensko gazelo, Branko Pavlin. V petih letih 9344 delovnih mest V petih letih, od leta 2002 do 2007, je 500 najbolj dinamično rastočih slovenskih podjetij ustvarilo 9344 delovnih mest. Zabeležila so za 3,65 milijarde evrov prihodkov od prodaje, ob tem pa so slovenske gazele v omenjenih letih za 5,6-krat povečale vrednost prodaje, navaja organizator izbora. Podjetje na letošnji lestvici je v povprečju zaposlovalo 34 ljudi, lani 31. Letošnje gazele so, podobno kot lani, v petih letih več kot podvojile število zaposlitev ” indeks rasti števila zaposlenih je 222, lani je bil 228. To pomeni, da je bilo od vseh delovnih mest v 500 gazelah več kot polovica oziroma 9344 ali 55 odstotkov delovnih mest ustvarjenih na novo. Kot še navaja organizator izbora, letošnje gazele presegajo lansko generacijo tudi po vrednosti kapitala in sredstev. Povprečna vrednost kapitala na lestvico uvrščenega podjetja dosega 1,6 milijona evrov lani 1,3 milijona evrov in povprečna vrednost sredstev 10,8 milijona evrov lani 7,9 milijona evrov.",1
"Preiskava. Osumljenca sta drogo v Evropsko unijo tihotapila iz Albanije. Celjski kriminalisti so v sodelovanju z generalno policijsko upravo ter kriminalisti iz Srbije in Črne gore končali večmesečno obsežno preiskavo v zvezi z neupravičeno proizvodnjo in prometom z mamili. S tem so ob okoli 900 tisoč evrov zaslužka, kolikor bi zaslužila s prodajo, spravili 36-letnega Celjana in 33-letnega Konjičana, ki sta tihotapila drogo in organizirala njen prevoz po tako imenovani balkanski ruti iz Albanije v Evropsko unijo. Doma hranil bombe Zaseženo. Med hišno preiskavo pri osumljenem 33-letniku iz Slovenskih Konjic so kriminalisti našli tri vojaške ročne bombe M75 in M52. Zoper njega je preiskovalni sodnik odredil sodno pridržanje, medtem, ko je bil Celjan po zaslišanju izpuščen na prostost. Preiskavo so začeli junija letos, osumljencem so prišli na sled s klasičnimi in prikritimi preiskovalnimi ukrepi. “Ugotovili smo, da je 25-letni Mariborčan po natančnih navodilih osumljenega Konjičana, pri katerem je bil zaposlen, 13. julija odpotoval s tovornim vozilom za prevoz živine na Madžarsko, kjer je natovoril goveda. V Albaniji jih je raztovoril, ob tem pa so mu člani kriminalne združbe iz Črne gore in Albanije natovorili 239 paketov oziroma 291 kilogramov konoplje. Mariborčana so na poti v Slovenijo aretirali na mejnem prehodu Debeli breg in ga na višjem sodišču v Podgorici obsodili na petletno zaporno kazen, a sodba še ni pravnomočna,” pravi vodja celjskih kriminalistov Jože Senica.",0
"Belvedere. Občina prek pravnomočne sodbe dosegla, da bivši najemnik odstrani propadajoči lokal. “Na Belvederu ste lahko opazili, da so začeli rušiti. To je primer našega delovanja: kljub pritiskom javnosti, da je treba objekt odstraniti, smo raje počakali, da so bili vsi sodni postopki končani, in se izognili nepotrebni odškodninski tožbi,” je dejal izolski župan Igor Kolenc. Nekdanji najemnik lokala na Belvederu nad Izolo, podjetje Hill Ham, je po pravnomočnosti sodbe o odstranitvi začasnega objekta začel rušenje. Štiri leta brez podlage Zgodba sicer sega v leto 2008, ko se je iztekla občinska pogodba s Hill Hamom in je najemnik ni pravočasno podaljšal. Kljub pozivom občine, naj ji vrne nepremičnino brez vseh začasnih objektov, je Hill Ham štiri leta brez pravne podlage zasedal občinsko zemljišče, trdijo na izolski občini. Slednja je bila zaradi tega tudi ob prihodke. Lani je lokal celo pogorel in kazil videz ob cesti od Izole proti Strunjanu. Občina bo zdaj z razpisom iskala novega najemnika, a ni pričakovati, da bo nov lokal zaživel že do začetka poletne sezone.",0
"Na Generalni policijski upravi so predstavili projekt policist Leon, ki je namenjen petošolcem, poučil pa naj jih bi o pravilnem obnašanju v prometu in o različnih nevarnostih. Projekt so prvič izvedli na Policijski upravi Slovenj Gradec, zaradi uspešnosti pa so se odločili, da ga razširijo na območje celotne države. Letos bo projekt tako zajel 20.000 petošolcev, ki se bodo s pomočjo brezplačnih delovnih zvezkov, ki so jih prejeli, učili o različnih nevarnostih in kako se lahko pred njimi zaščitijo ali se jim izognejo. Velik del programa pa zajema tudi izobraževanje o pravilnem obnašanju tako v prometu kot tudi drugje. Delovni zvezek Petošolci bodo delovni zvezek policist Leon svetuje prejeli brezplačno, razdeljen pa je na pet tematskih sklopov: promet, pirotehnika, nasilje, kriminaliteta in kolo. Celoten delovni zvezek je na voljo tudi na spletni strani policije (pdf dokument). O tem, kako pomembna je preventivna dejavnost med mladimi, kažejo tudi podatki o prometnih nesrečah, v katerih so bili udeleženi otroci. V celotnem letu je namreč na cestah umrlo že 8 otrok, skoraj 2000 pa jih je bilo poškodovanih, je povedal direktor uprave uniformirane policije Danijel Žibret. Idejni oče policista Leona Policista Leona je idejno oblikoval vodja sektorja uniformirane policije s Policijske uprave Slovenj Gradec Dušan Ferenčak. S projektom bodo najprej seznanjeni starši, pozneje pa bodo vodje policijskih okolišev skupaj z učitelji in učenci obravnavali vsebine iz delovnega zvezka v vsaj petih terminih. Preventivna dejavnost za mlade je nujna Žibert je izpostavil tudi pomembnost nekaterih drugih preventivnih dejavnosti policije. Med njimi je na primer akcija Otrok policist za en dan, v okviru katere otroci obiščejo policijske enote in si od blizu ogledajo delo in opremo policije ter se seznanijo z vlogo policije v družbi. Pomembna je tudi akcija Varna pot v šolo, ki je namenjena prvošolčkom. Policisti jih takrat poučijo o ""pasteh“, ki nanje prežijo na poti v šolo. Petošolčkom pa je namenjen še projekt Zberi pogum in povej, s pomočjo katerega naj bi se naučili prepoznavati posamezne oblike nasilja.",1
"Napovedi Banke Slovenije so slabše od Umarjevih Sindikati se najbrž ne zavedajo odgovornosti, ki jo imajo, in če ne bomo varčevali, nam bo to ukazala tujina, ki je argumenti sindikatov ne bodo zanimali, poudarja Marko Kranjec. Sindikati uporabljajo zelo pavšalne fraze o izgorelih delavcih in težkih delovnih razmerah in zatrjujejo, da pri njih ni mogoče varčevati, je v intervjuju za Delo povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Dodaja, da taki primeri zagotovo obstajajo, a če se sindikati ne bodo pridružili razmišljanju o varčevanju, nam bo to povedala tujina in ne bomo dobili financiranja. Pri varčevanju pri otroškem dodatku in porodniškem nadomestilu pa izpostavlja, da je to socialni korektiv in mora biti vezan na premoženjsko stanje posameznika. Težko bi zagovarjal ukrep, po katerem bi tisti, ki se vozi z mercedesom ali pa ima dve ali tri hiše, hkrati prejemal neko socialno dajatev. Filozofija zmanjševanja teh pravic se mi zdi v takih primerih popolnoma upravičena, argumentira svoje prepričanje. Plače javnih uslužbencev niso svete krave Dotaknil se je tudi 15-odstotnega znižanja plač v javnem sektorju. Meni, da gre za kratkoročne žrtve, zato da bi nam bilo pozneje bolje, hkrati pa dodaja, da so se znižanja plač lotili tudi v t. i. perifernih državah in to ni nikakršna posebnost. Ja kje pa bi lahko varčevali, če ne v javnem sektorju? V njem je še veliko rezerve, je prepričan in izpostavlja, da je zaposlenih v javnem sektorju vse več, vzporedno s tem pa tudi birokratskih ovir. Strinja se, da tudi javni sektor prispeva k ustvarjanju bruto domačega proizvoda BDP. Proizvodnja neživljenjskih predpisov tudi povzroča delo birokraciji in državljanom in povečuje BDP, vendar ali res hočemo takšno povečanje BDP-ja, se sprašuje. Varčevanje mora biti, in biti mora na pravih mestih, sicer bomo plačevali 14-, 20- ali 25-odstotne pribitke na dolg. Veljalo bi razmisliti tudi o zvišanju DDV-ja za eno odstotno točko, čaka pa nas tudi zmerno obdavčenje premoženja, kot so nepremičnine. Vse to bo slej ko prej prišlo na dnevni red, zakaj ni tam že zdaj, pa ne vem. Tu gre verjetno za politične računice, v katere se ne bi želel spuščati, je dejal. Slabše od Umarja Za razliko od Umarjeve napovedi o letošnjem 0,9-odstotnem padcu BDP-ja so v Banki Slovenije bolj črnogledi, saj napovedujejo 1,2-odstotni padec. Poleg tega pričakujejo še nadaljnji upad osebne in javne porabe ter vlaganj v osnovna sredstva. Edina svetla točka je neto izvoz, ki se bo povečal za dober odstotek, pri čemer Kranjec opozarja na konkurenčnost in stroške. Povečujejo se tudi vlaganja v opremo v celotnem gospodarstvu, kar kaže na neke znake okrevanja. Velik kamen okoli vratu pa je veliko število dolgotrajno brezposelnih, kar je posledica še vedno neugodne izobrazbene strukture prebivalstva, v kateri je velik delež nizkokvalificiranih delavcev. Ta pa je posledica dolgotrajnega zanemarjanja razvojnih vprašanj, kar bomo čutili še dolgo. Smo v velikih težavah, odvisni pa smo od aktivnosti v zunanjem okolju, je povedal. Žerjav mogoče ne ve, kaj govori O pozivih ministra za gospodarstvo Radovana Žerjava h Kranjčevemu odstopu ta pravi, da mu je Žerjav v zelo splošni in neutemeljeni izjavi pripisal krivdo za nastali položaj v bančnem sektorju. In v tujini me sprašujejo, pa kaj je pri vas narobe. Odgovorim jim lahko le, da gospod mogoče ne ve, kaj govori, ali pa da to ni res, je povedal. Ob tem pa je izpostavil, da je prejel pismo pomembnega vlagatelja, ki je izrazil zaskrbljenost nad tako izjavo. Kranjec poudarja, da to pri vlagateljih ustvarja vtis, da imajo ministri boljše ali enako védenje o posameznih primerih kot bankirji. Ta odziv ni osamljen, saj v tujini vse to spremljajo. Sam čutim in dobivam vprašanja na sestankih. Mene poznajo in ustvarjajo si mnenje o državi. Posledic pa ministri tudi ne čutijo ali pa mislijo, da to nima nobenih posledic, da je to le tema političnega prepiranja v državi. To je širše družbeno in makroekonomsko vprašanje. Take izjave pa lahko pomenijo marsikaj, posledice takšnih in podobnih izjav pojasnjuje Kranjec. Kranjec optimističen o bližnji usodi NLB-ja O dokapitalizaciji NLB-ja je povedal, da je v preteklosti nekajkrat sodeloval pri sestankih, kjer je bilo dogovorjeno, da bo problem dokapitalizacije NLB-ja rešen s pomočjo tujih vlagateljev v treh mesecih. Vedno je v končni fazi vstopil državni proračun. Zdaj pa sem optimist, ker se je zamenjala pogajalska skupina in, kot razumem, so tudi tuji investitorji zainteresirani, da vložijo svoj denar, se pa seveda postavlja vprašanje cene, je previdno dodal. Hkrati pa ugotavlja, da če bomo NLB prodali, bomo zanj zdaj iztržili bistveno manj, kot bi lahko sicer.",0
"Korupcija. Odvetnik zahteva deset tisoč evrov. Trdi, da mu Drago Kos krši pravice. Tožba. Koprski odvetnik Franci Matoz toži državo, ker naj bi ga protikorupcijska komisija v načelnem mnenju januarja 2008 ""obtožila koruptivnega ravnanja brez dokaznega postopka, v katerem bi se lahko branil očitkov o domnevno nezakoniti pridobitvi koristi pri opravljanju odvetniškega poklica"". Matoz in predstavniki države bi se na ljubljanskem sodišču morali soočiti včeraj, a je njihovo pravdanje zaradi bolezni sodnice preloženo za nedoločen čas. Napačen pravni pouk Kosova komisija je v načelnem mnenju zapisala, da je Matoz ""namerno izkoristil nepoučenost, zmoto ali boječnost nasprotne stranke, da bi dosegel neupravičen uspeh za svojo stranko"". Kot pooblaščenec Mestne občine Koper naj bi uslužbenki Mirjani Čakardič pred štirimi leti izdal dve izredni odpovedi z napačnim pravnim poukom. “Namesto pritožbe delodajalcu je delavka napačno uporabila sodno varstvo, zaradi česar je dokončno ostala brez zaposlitve,” je ugotovila komisija. Prekoračitev pooblastil Država Matozu ni pripravljena plačati niti evra, saj so njegove zahteve neutemeljene, odgovarjajo z državnega pravobranilstva. ""Komisija ni pristojna za presojanje ravnanja odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica, še manj pa za presojanje o pravilnosti sodnih odločb, ki nimajo nobene povezave z določili zakona o preprečevanju korupcije,"" pa vztraja Matoz.",0
"Ugled vatikanske banke je načet - sloviti JP Morgan ji je namreč zaprl račun, saj ga skrbi transparentnost poslovanja banke v Svetem sedežu Ameriški JP Morgan je zaprl račun v vatikanski banki. Ameriška investicijska banka JP Morgan je zaprla račun vatikanski banki, skrbi jih predvsem preglednost poslovanja. To je še eden izmed udarcev, ki jih Vatikan prejema v zadnjem času, sploh zdaj, ko se trudijo priti iz seznama držav, kjer se pere denar. JP Morgan skrbi slab ugled vatikanske banke Banka, znana kot Inštitut za nabožna dela (IOR), je šla lani skozi precejšnje reforme, da bi s sebe sprala madež pralnice denarja in poneverb. Tudi zaradi slabega ugleda iz preteklosti se je JP Morgan odločil za zaprtje njenega računa, kar je sporočil sredi februarja. Postopek zaprtja računa se je začel pred dnevi in bo trajal do konca marca, piše Reuters. Za komentar so pri Reutersu zaprosili italijansko podružnico JP Morgana in Vatikan, vendar nikjer niso prejeli odgovora. Italijanski viri blizu dogajanja so sporočili, da se je JP Morgan za zaprtje odločil, ker ni prejel dovolj informacij o denarnih prenakazilih. Škandali se držijo banke V zadnjem letu in pol naj bi se prek njihovega računa obrnilo 1,5 milijarde evrov, vsak konec dneva naj bi se sredstva prenesla na drug račun IOR v Nemčiji. Banka je bila pred časom vpletena v nekaj škandalov, tako so jim septembra 2010 zasegli 23 milijonov evrov, ker naj bi prali denar mafije. Vatikan bi se rad znebil bremena pralnice denarja IOR je bila sicer ustanovljena 1942 in naj bi opravljala finančne posle za Vatikan oziroma potrebe nun in duhovnikov. Lani je Vatikan sprejel kopico ukrepov, s katerimi se je vključil v mednarodno shemo preprečevanja pranja denarja. Ameriški State Department je Vatikan sicer pred dnevi uvrstil med države, kjer se morda pere denar.",0
"Ljubljana - Novartisova generična enota Sandoz, pod okrilje katere sodi tudi Lek, je minulo leto zvišala tako prihodke, za dobro desetino, na 9,8 milijarde dolarjev, kot tudi dobiček iz poslovanja. Ta se je povečal z 1,32 na 1,47 milijarde dolarjev. ""Leto 2011 je zaznamovala rast proizvodnje na vseh Sandozovih lokacijah po Sloveniji in rast prodaje na slovenskem trgu,"" so včeraj povedali v Leku. ""Na slovenskem trgu smo povečali tržne deleže tako pri zdravilih na recept kot tudi pri zdravilih brez recepta,"" so dodali v Leku, ki je na ameriškem trgu vložil registracijsko dokumentacijo za pomemben Sandozov izdelek - nosno pršilo flutikazon. To so sicer v celoti razvili v razvojnem centru v Ljubljani. Na drugi strani so v centru v Mengšu končali proces razvoja dveh novih podobnih bioloških zdravil. ""Razvili smo kar 31 novih izdelkov za najzahtevnejše svetovne trge, trenutno teče več kot 220 razvojnih projektov. Lansirali smo 745 novih izdelkov na 72 trgih,"" so še pojasnili. Pohvalili so se tudi z rastjo proizvodnje. Tako so izdelali dobrih 15 odstotkov več kosov različnih oblik tablet in kapsul, več kot 27-odstotno rast pa so beležili pri proizvodnji ampul. ""Na trgu raste tudi povpraševanje po injekcijskih farmacevtskih oblikah, še posebno liofiliziranih injekcijah. Zato je že v teku investicijski projekt, s katerim bomo bistveno povečali proizvodne zmogljivosti,"" so dejali. Kolikšne prihodke in dobiček je Lek dosegel v lanskem letu, še ni znano, smo pa že poročali, da gre za izjemno donosno naložbo Novartisa. Lastniki so si namreč poleg transfernih cen v zadnjih nekaj letih izplačevali rekordne dividende, si od Leka izposodili več deset milijonov evrov, lani jeseni pa počrpali še za 200 milijonov evrov rezerv. tomaz.modic@dnevnik.si",1
"Družba gre v stečaj Okrožno sodišče v Novem mestu je odločilo o začetku stečajnega postopka za družbo Presad iz Mirne. Za stečajno upraviteljico je sodišče imenovalo trebanjsko odvetnico Vido Grabec. 40 zaposlenih bo tako prejelo odpovedi delovnega razmerja. Gabrčeva je dejala, da je Presad deloval v najetih prostorih in z najeto polnilno linijo. Ker od lani obveznosti najema oziroma lizinga ni zmogel več plačevati, sta posojevalec opreme in lastnik prostorov od pogodbe odstopila. Uvedbo stečaja pa so povzročila Etolove terjatve v višini 60.000 evrov. Razen hitro pokvarljivih zalog, izdelkov in polizdelkov ter nekaj opreme in terjatev družba drugega premoženja nima. V stečaju bodo sicer skušali rešiti, kar se rešiti da, a si družba brez opreme nadaljnjega poslovanja ne more privoščiti, je dejala Gabrčeva. Delavci so plače prejeli, s petkom pa zanje začne teči 15-dnevni odpovedni rok. Skušali jim bodo zagotoviti tudi odpravnine, a glede teh stečajna upraviteljica ni povsem prepričana.",0
"Ljubljana - Adria Airways je v prvem letošnjem trimesečju prepeljala okoli 200.000 potnikov, kar je za 15 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Za enak odstotek so ji upadli tudi prihodki (podatek je za prva dva meseca), odhodkov pa Adria ni uspela zniževati z enakim tempom. V enakem obdobju so se namreč znižali za 11 odstotkov, so pojasnili v družbi. To pomeni, da Adria poglablja izgubo, ki naj bi lani presegala dva milijona evrov. Koliko je ta znašala, uradno še ni znano, saj lanskoletnih poslovnih rezultatov družba še ni objavila. Podpredsednik Adriine uprave Marjan Ravnikar pojasnjuje, da je razkorak med 15-odstotnim padcem prihodkov in ""le"" 11-odstotnim padcem odhodkov posledica ""neoperativnih stroškov letenja, ki jih ni mogoče zniževati premo sorazmerno s padanjem prihodkov"". ""Predvsem so se v primerjavi z letom 2008 zvišali stroški zavarovanja letal in amortizacija, kar je logično, saj letos letimo z dvema novima letaloma CRJ 900, ki sta v naši floti od konca lanskega leta,"" je dejal Ravnikar. Adrii se je v prvem letošnjem trimesečju znižala tudi zasedenost letal (za sedem odstotkov), kar pa ne povezujejo le s padanjem števila potnikov, temveč tudi z letenjem z večjimi letali. Povprečno število letalskih sedežev se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišalo za štiri odstotke, je dejal Ravnikar. Največ potnikov je Adria izgubila na linijah, ki so bile povezane s predsedovanjem Slovenije Evropski uniji, medtem ko na linijah zahodnega Balkana ne opažajo večjih sprememb. Na balkanskih linijah jim letos prevoz potnikov celo raste, kar pripisujejo učinkovitosti povezovalnega križa med Balkanom in zahodnoevropskimi državami.",0
"Novo mesto - V novomeškem Revozu bodo zaradi zmanjšanja naročil v zadnjih mesecih odslovili več kot 330 delavcev – 78 zaposlenih za določen čas, 54 zaposlenih za nedoločen čas ter 199 agencijskih delavcev. Zmanjšanje naročil je posledica upada evropskega trga, dosedanji organizacijski ukrepi, ustavitev proizvodnje konec leta in nato še februarja pa niso zadostovali za ublažitev posledic, poročajo Finance. V Revozu so se odločili za zaustavitev polovične nočne izmene, ki bo v veljavo stopila 26. aprila letos. Nočno izmeno so uvedli maja leta 2007, ko je stekla proizvodnja twinga. Z družbe so še sporočili, da bodo zaradi sodelovanja med družbama Renault-Nissan in Daimlerjem na projektu proizvodnje novih vozil, ki je še v pripravi, ponovno zaposlovali čez približno leto in pol.",0
"Komisija za preprečevanje korupcije je v primeru Baričevič izdala štiri načelna mnenja koruptivnega ravnanja in ovadila sedem oseb, od tega štiri javne uslužbence Foto: Urban Štebljaj Po ugotovitvah protikorupcijske komisije, ki jo vodi Drago Kos, je v primeru vračanja psov pokojnemu zdravniku Saši Baričeviču prišlo do koruptivnega ravnanja v kar štirih točkah. Največ na področju dela kmetijskega ministrstva, ki ga je vodil Milan Pogačnik. Med osebami, ki naj bi ravnale koruptivno, je bila po poročanju 24 ur nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Sonja Bukovec, predsednica veterinarske uprave Vida Čadonič Špelič, koristi pa naj bi med drugim imel tudi Baričevičev odvetnik Miro Senica. Korupcija Pogačnikovega ministrstva Do korupcije naj bi prišlo pri ravnanju kmetijskega ministrstva in organa v sestavi ministrstva, ki so v nekaterih delih kršili zakon o splošnem upravnem postopku. V nasprotju z zakonom naj bi zadržali odločbe in s tem omogočili korist stranki v postopku, torej Baričeviču. Korupcija med kinologi V drugi točki komisija ugotavlja, da so znaki koruptivnega ravnanja prisotni tudi pri ravnanju mednarodnih kinoloških sodnikov, ki so v nasprotju z določili statuta in pravilnika psu dodelili vzrejno dovoljenje ter ga ocenili v nasprotju z njegovim dejanskim stanjem, Baričevič pa je te dokumente uporabljal v pravnih postopkih. Kmetijsko ministrstvo omogočilo pristranskost Znaki korupcije se kažejo tudi v ravnanju uradne osebe kmetijskega ministrstva, ki iz upravnega postopka ni izločila vseh oseb, ki so kazali znake pristranskosti. S tem so po mnenju Kosa ustvarili pogoje za pristransko odločanje v upravni zadevi. Predčasne odločbe koristile Miru Senici V zadnji, četrti točki, komisija ugotavlja, da so znaki koruptivnega delovanja prisotni tudi pri ravnanju osebe na ministrstvu, ki je v nasprotju z že omenjenim zakonom stranki predčasno vročila odločbo. Hkrati definiciji korupcije ustreza tudi ravnanje organizacijske enote javnega zavoda, ki je odločbo izvršilo pred izvršljivostjo, s čimer je bila stranki omogočena predčasno izvajanje vseh pravic. Po poročanju 24 ur, naj bi imel koristi od tega predvsem Baričevičev odvetnik Miro Senica, ki je odločbe dobival predčasno, kar mu je omogočalo pravočasne pritožbe.",0
"Stečajni upniki so pripravili osnutek zakona, ki vključuje sankcije zoper javne uslužbence zaradi nedela V Združenju stečajnih upnikov so pripravili osnutek zakona, ki bi uvedel kaznovanje javnih uslužbencev zaradi nedela. Predlog so poslali pravosodnemu ministrstvu in zdaj nestrpno čakajo zavrnilni odgovor. Le s čim ga bodo tokrat argumentirali in poskusili ohranjati obstoječi sistem nazadovanja in vsesplošnega razsula v Sloveniji, se sprašujejo. Zakon bi omogočal kaznovanje funkcionarjev, javnih uslužbencev, oseb s posebnimi pooblastili in drugih državnih organov, ki bi opustili dolžno ravnanje, opravili delo nevestno, malomarno ali nestrokovno oz. če bi ravnali v nasprotju s predpisi. Nedelo bi ugotavljala posebna komisija, izrečena kazen pa bi se lahko gibala od izreka opomina, do omejitve pooblastil in premestitve na drugo delovno mesto pa vse do prepovedi opravljanja dela za čas od 6 mesecev do 10 let. ""Vse več malomarnosti na škodo državljanov"" ""Ugotavljamo, da je v državi vse več malomarnega ravnanja, opuščanja dolžnega ravnanja, celo naklepnega ravnanja v škodo državljanov - davkoplačevalcev in javnih financ,"" so v Združenju stečajnih upnikov s sedežem v Kopru pojasnili predlog zakona, ki je nastal na predlog predstavnikov Civilne družbe za demokracijo in pravno državo. Nekateri funkcionarji in javni uslužbenci namreč pozabljajo, za čigave interese bi morali delati, za svoje ""nedelo"" oz. slabo (škodljivo) delo pa niso z ničemer sankcionirani. Ostajajo na svojih dobro plačanih položajih in še naprej delajo vse, da ne bi naredili nič, o teh javnih uslužbencih pravijo v združenju ter dodajajo, da tudi v tem fenomenu tičijo razlogi za tolikšno nazadovanje Slovenije glede na primerljive države.",0
"Delavke invalidskega podjetja IUV so že tri mesece brez plače, zato so vodstvo zaprosile, naj jim vrne delavske knjižice. Tako bodo vsaj lahko živele od socialne podpore.",0
"London - V Veliki Britaniji se je število brezposelnih povzpelo na najvišjo raven v zadnjih 14 letih. V obdobju od maja do konca julija je bilo brez dela 2,47 milijona ljudi, kar je največ po maju 1985, stopnja brezposelnosti pa je poskočila na 7,9 odstotka. Po danes objavljenih podatkih državnega statističnega urada se je število brezposelnih v trimesečni primerjavi povečalo za 210.000 ljudi, v medletni primerjavi pa je bilo število iskalcev zaposlitve za kar 743.000 višje. Povečanje brezposelnosti je posledica gospodarske krize, ki je oklestila predvsem delovna mesta v gradbeništvu in finančnem sektorju. Guverner Bank of England Mervyn King je v torek povedal, da bodo gospodinjstva čutila recesijo tudi potem, ko se bo ohlajanje gospodarstva ustavilo, predvsem zaradi razmer na trgu dela. Stopnja brezposelnosti od maja do konca julija je bila 7,9-odstotna, kar je največ po obdobju od septembra do konca novembra 1996, povzemajo tuje tiskovne agencije poročanje statističnega urada.",0
"Vidna dobra znamenja okrevanja Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je na srečanju z ministrom za finance Francem Križaničem pohvalil reformna prizadevanja slovenske vlade. Še posebej je Rehn pohvalil konsolidacijo izdatkov, nacionalni fiskalni okvir in predloge za pokojninsko reformo. Rehnov tiskovni predstavnik Amadeu Altafaj Tardio je dejal, da je bilo srečanje v Bruslju prijateljsko in konstruktivno. O gospodarskih razmerah v Sloveniji so v komisiji dejali, da so po lanskem velikem padcu rasti zdaj vidna dobra znamenja okrevanja, kar se izraža tudi v pred kratkim objavljeni jesenski gospodarski napovedi komisije. V torek je na sporedu zasedanje finančnih ministrov Evropske unije. Minister Križanič pogovorov z Rehnom ni želel komentirati.",1
"Obrtnike in samostojne podjetnike v obup spravlja padec v gradbeništvu, pomanjkanje dela in siva ekonomija. Iz krize nas lahko izvlečejo le dobra podjetja z jasno vizijo. Slovensko gospodarstvo se že dolgo sooča s problemom plačilne nediscipline in sive ekonomije, ki sta po oceni generalnega sekretarja OZS Viljema Pšeničnyja v krizi skoraj neobvladljiva. Ta problema sta izpostavljena v letošnjih zahtevah slovenske obrti, o katerih bodo govorili tudi na srečanju v Portorožu. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS Štefan Pavlinjek, letošnji Dnevi slovenske obrti in podjetništva ti bodo v četrtek in petek v Portorožu sovpadajo s krizo, ki jo obrtniki in podjetniki preživljajo. Obrtnike po njegovi oceni v obup spravljajo tudi padec v gradbeništvu, pomanjkanje dela in siva ekonomija. Plačilna nedisciplina je velik problem, zato OZS poskuša za obrt in podjetništvo izboriti čim boljše pogoje za gospodarjenje, pomagati iz krize in od vlade dobiti nekaj pametnih rešitev . Po njegovi oceni je v Sloveniji še vedno veliko nedorečenih stvari. Nedorečena je delovnopravna zakonodaja, nemoderna socialna zakonodaja, nerešena pokojninska zakonodaja, mogoče tudi zdravstvena, je naštel in dodal, da obrtnike to spravlja v obup , saj ocenjujejo, da se bo del tega prenesel na njih. Mi pa zahtevamo, da se niti za evro ne poveča obremenitev gospodarstva, je izpostavil. Iz krize nas lahko potegnejo dobra podjetja Verjamemo, da bo Slovenija po krizi dežela malega, srednjega in mikro gospodarstva in da bo bazirala na dobrih podjetjih, ki imajo perspektivo, dobre izdelke in so globalizirana, je dejal. Foto Reuters Dodal je, da so letos v zahtevah izpostavili 93 najbolj perečih zahtev, 39 je neuresničenih iz prejšnjih let, 54 pa je novih. Od lanskih zahtev je bilo 35 odstotkov uresničenih. Če gledamo na tiste, ki smo jih v smislu krizne zakonodaje zahtevali, je izplen velik, je poudaril in dodal, da je vlada 61 odstotkov njihovih pobud prenesla v zakonodajo. Pšeničny je izrazil veselje, da je bilo toliko zahtev uresničenih, vendar pa se dve plačilna nedisciplina in siva ekonomija vlečeta že mnogo let. Ocenil je, da je končno nastopil čas, da glasno in jasno povedo, da bosta Slovenijo iz krize v nov razvojni cikel potegnila gospodarstvo in jasna vizija, kaj hočemo z gospodarstvom narediti. Mikro, mala in srednja podjetja predstavljajo 99 odstotkov gospodarstva. Jasno je, da nas iz krize lahko potegnejo le taka podjetja, ki imajo perspektivo za prihodnjih 10, 20 let, menijo v OZS. Dodal je, da bodo iz krize vodili uspešni podjetniki ter produkti in storitve prihodnosti. Takoj je treba po njegovi oceni koncentrirati misli in razmišljanje, kako in od česa bodo dodano vrednost v prihodnjih letih povečevali. O tem bo tekla beseda tudi v Portorožu, kjer pa po njegovih besedah ne bodo govorili le o težavah, temveč bodo skušali odpirati perspektive. Razmere v malem gospodarstvu so sicer še vedno težke, kljub nekaterim znakom oživljanja v Evropi. Mi posebnih širših pozitivnih trendov še ne opazimo, je dejal in dodal, da nekateri posamezniki sicer opažajo oživljanje. Velik problem je tudi trg dela. Slovenija je po raziskavi o globalni konkurenčnosti splošno na 37. mestu med 133 državami na svetu, na področju trga dela, fleksibilnosti pa na 119. mestu. Pomočnik genealnega sekretarja Dušan Krajnik je predstavil projekt Socisklad, v okviru katerega se bodo v Portorožu zvrstile tri okrogle mize. Namenjen je krepitvi socialnega dialoga na področju delovnopravne zakonodaje. Projekt, ki predvideva tudi sklad za odpravnine, je vreden 270.000 evrov, 85 odstotkov je sredstev iz evropskega kohezijskega sklada, iztekel pa se bo maja 2011.",0
"Nemški proizvajalec avtov napoveduje rekordne investicije v letih med 2014 in 2018 Nemški proizvajalec avtomobilov Audi v prihodnjih letih načrtuje rekordne investicije, s katerimi namerava zagotoviti rast in ustvariti nova delovna mesta. Med letoma 2014 in 2018 naj bi v razvoj in oblikovanje novih modelov vložili okoli 22 milijard evrov, kar je največ v zgodovini podjetja, so v petek sporočili iz družbe. Audi namerava v skladu z načrti do leta 2020 letno prodati dva milijona avtomobilov, pri čemer jim glede na trenutne rezultate kaže dobro. Dosedanji cilj - do leta 2015 letno prodati 1,5 milijona jeklenih konjičkov - so namreč dosegli že 16. decembra letos, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Službe za mlade Prihodnje leto naj bi v tovarnah v Ingolstadtu in Neckarsulmu usposabljanje začelo okoli 700 mladih, ki jih nato zahvaljujoč t. i. sprejemni garanciji čaka redna služba. Audi v Nemčiji trenutno sicer zaposluje okoli 50 tisoč ljudi, od tega večji del v Ingolstadtu. Na račun vlaganj naj bi v prihodnjih letih veliko novih delovnih mest odprli tudi v tujini, samo v Mehiki prihodnje leto več kot 1000.",1
"Starši želijo otrokom enkrat za vselej zagotoviti varno pot v OŠ Franceta Prešerna. Starši učencev Osnovne šole Franceta Prešerna in varovancev varstveno-delovnega centra so na ponedeljkovi okrogli mizi izrazili željo po podhodu pod Kidričevo cesto. Večina otrok prečka eno od najbolj prometnih cest v mestu na najnevarnejšem odseku, na zavoju pred zdravstvenim domom, starši pa menijo, da je pravi čas, da se enkrat za vselej poskrbi za varnost sedanjih in prihodnjih generacij. Kidričeva cesta Rekonstrukcija križišča na Kidričevi je le del projekta, ki zajema odsek od križišča pri porodnišnici do križišča pri obeh bencinskih črpalkah. Poleg rekonstrukcije vozišča in gradnje dveh krožišč je predvidena še gradnja pločnikov in kolesarskih stez, ureditev odvodnjavanja in javne razsvetljave, obnova komunalne infrastrukture, semaforizacija in ureditev avtobusnih postajališč. Pravi čas Ravno zdaj namreč izbrani projektant Direkcije Republike Slovenije za ceste pripravlja idejno zasnovo obnove Kidričeve ulice. Direkcija je sicer že pred sedmimi leti v sklopu ureditve regionalne ceste Kranj–Kokrica pridobila idejno projektno dokumentacijo rekonstrukcije, vendar pa je nadaljevanje projekta vse do letos obtičalo v pomanjkanju sredstev. Z zagotovitvijo sredstev v letošnjem proračunu se je nadaljeval, projektant pa je tako med drugim že pripravil nov geodetski načrt. Starši otrok menijo, da bi lahko Kranjska mestna uprava direkcijo prepričala, naj namesto klasičnega prehoda za pešce ob krožišču zgradi podhod. Izboljšana pretočnost Starši so prepričani, da bi ob boljši varnosti podhod prispeval tudi k večji pretočnosti prometa. Podžupan Igor Velov pobudi o podhodu ne nasprotuje. Je pa ob tem dodal, da se tudi sicer obeta razbremenitev Kidričeve ceste, saj ravno zdaj mestna uprava za Zlato polje pripravlja lokacijski načrt, ki predvideva novo prečno povezavo med Lidlom in vojašnico. Spomnil se je sicer tudi pobud, da bi mestna uprava nekaj deset metrov stran, pri zdravstvenem domu, usposobila podzemni hodnik do kotlovnice, ki bi olajšal dostop s parkirišča, vendar pa dvomi, da bi ga učenci uporabljali. Ne pred letom 2010 O podrobnostih in predvideni vrednosti načrtovane investicije na direkciji za ceste ne morejo govoriti, dokler projektna dokumentacija ne bo izdelana. Razkrili so le, da je po trenutno veljavnem načrtu razvojnih programov začetek gradnje predviden leta 2010.",1
"Z& Zmanjšanje dobička je posledica močnega švicarskega franka v primerjavi z evrom in dolarjem, izrednih stroškov in uvedbe strogih pravil glede kapitalskih rezerv za velike sistemsko pomembne banke v Švici. Analitiki so sicer pričakovali celo še večje zmanjšanje dobička te pomembne bančne skupine, zato so mnenja, da se je banka v prvem trimesečju odrezala solidno in je širše gledano v skladu z njihovimi ocenami. Banka, ki jo vodi glavni izvršni direktor Brady Dougan, je do konca prvega trimesečja količnik najbolj kakovostnega Tier 1 kapitala povečala na 18,2 odstotka. Dougan je banko označil za zgodnjo uvajalko strožjih kapitalskih zahtev in podprl načrtovano uvajanje novih zahtev, ki so še strožje od dogovorjenih mednarodnih standardov Basel III.",0
"Ljubljana - Prvega januarja so začele veljati spremembe cenika za storitve in cenika elektronskih informacij, s katerimi želi Ljubljanska borza spodbuditi razvoj novih storitev ter produktov pri borznih članih in omogočiti izdajateljem izdajanje delnic pod ugodnimi pogoji. Na področju storitev za člane borze se spremembe tako nanašajo na uvedbo dodatnega razreda za borzne provizije, kjer veljajo še nižje borzne provizije, znižanje borznih provizij pri obveznicah, delnicah prostega trga in delnicah idov ter znižanje provizije za posle s svežnji. Pri spremembah s področja izdajateljev vrednostnih papirjev je bistvena sprememba, da se je za 33 odstotkov znižala pristojbina za sprejem delnic nadaljnjih izdaj, ki skupaj z že sprejetimi tvorijo isti razred vrednostnega papirja. Prav tako se je za 50 odstotkov znižala najvišja vrednost te pristojbine. Ohranili so se obstoječi popusti za vzdrževanje likvidnosti in za uvrstitev investicijskih kuponov vzajemnega sklada na borzni trg.",1
"Oslo - Vse družbe z omejeno odgovornostjo na Norveškem so izpolnile novo zakonsko obveznost o enakosti med spoloma v upravi, kažejo uradni podatki. Popustilo je še zadnjih 12 manjših podjetij, ki so prejšnji mesec dobila ultimat, da morajo povečati število žensk v upravi ali zapreti vrata. ""Še zadnja podjetja so svoje delovanje uskladila z zakonom tako, da so več žensk imenovala v upravo podjetja ali tako, da so spremenila svoj status,"" je povedal namestnik vodje norveškega registra podjetij Sverre Hovland. Na Norveškem poseben zakon določa, da morajo imeti vse družbe z omejeno odgovornostjo od 1. januarja letos v svoji upravi okoli 40 odstotkov žensk ali pa podjetje zapreti. Skoraj 500 podjetij se je odločilo, da bo v svojo upravo sprejelo več žensk, medtem ko je nekaj deset podjetij spremenilo svoj status v delniško družbo. Tovrstnih podjetij namreč določila omenjenega zakona ne zajemajo. Leta 2002, preden je bil sprejet zakon, je bilo v upravah norveških podjetjih manj kot sedem odstotkov žensk. Doslej pa se zaradi omenjenega zakona o enakosti med spoloma ni zaprlo še nobeno podjetje.",1
"Sodišče je ugodilo zahtevi NLB in vpisalo začasno odredbo na lastništvu T2, ki ga je lastnik Gratela Jurij Krč spretno prenesel na bratovo podjetje. Hkrati Krču ni preostalo drugega, kot da Gratel pošlje v prisilno poravnavo. Čeprav je lastniku Gratela Juriju Krču uspelo bankam pred nosom odpeljati edino vrednejše premoženje – 98-odstotno lastništvo operaterja T2 – in ga prenesti na bratovo podjetje Garnol, je Nova Ljubljanska banka (NLB) delež T2 s sodno odredbo »zamrznila«. Hkrati je Krča po mesecih zavlačevanja prisilila, da poda predlog za prisilno poravnavo Gratela. Po dostopnih podatkih je okrožno sodišče v Kranju na predlog NLB na Garnolov lastniški delež v T2 vpisalo plombo in mu prepovedalo njegovo prodajo. Če bi Garnol, ki je v lasti Štefana Krča, ravnal v nasprotju z odločitvijo sodišča, pa bi si prislužil (le) 100.000 evrov denarne kazni. Kot smo izvedeli, NLB izpodbija celo septembrsko dokapitalizacijo T2, s katero je Garnol po ovinkih prišel do večinskega lastništva. »Zoper izdani, še ne pravnomočni sklep se bo Garnol v roku pritožil, ker meni, da je začasna odredba povsem neupravičena. Garnol in NLB namreč nista v nikakršnem poslovnem odnosu,« so včeraj odločitev sodišča komentirali v Gratelu. Toda dosedanje dogajanje, o katerem smo v Dnevniku obširno poročali, in vsebina predloga NLB za začasno odredbo prikazujeta povsem drugačno sliko. Tudi v NLB so tako več kot prepričani, da skuša Gratel načrtno izigrati in oškodovati svoje upnike. Krčeva ekipa je namreč na Garnol, ko je bil še v njegovi neposredni lasti, prenesla večino Gratelovih terjatev do T2, natanko 41,5 milijona evrov. Enako je storilo drugo Krčevo podjetje Lokainvest. S tem manevrom Gratela niso le obvarovali insolvenčnih postopkov, ampak je šlo tudi za predpripravo na prenos lastništva zunaj dosega NLB. Garnol je po novem dolgoročni dolžnik Gratela, ki je v svojih bilancah obdržal polno vrednost terjatev, popravke pa oblikoval za zgolj toliko terjatev, kolikor jih še ima do T2. Garnol je po drugi strani terjatve do T2 pretvoril v kapital in postal njegov lastnik. Po drugi strani je Gratelov večinski delež T2, na katerem je vpisana vrsta upnikov, zvodenel na 1,7 odstotka. NLB, ki skuša od Gratela izterjati blizu 15 milijonov evrov, Krčeve manevre sicer že izpodbija. Da je zahteva NLB po vračilu lastništva T2 na Gratel utemeljena, meni tudi Kranjsko okrožno sodišče. Ne nazadnje je zapisalo, da je Gratel »prek lastniško oziroma osebno povezanih družb (Garnol in T2) brez ustreznega nadomestila prodal svoje premoženje oziroma zmanjšal njegovo vrednost z namenom oškodovanja upnikov«. Tako je »verjetno izkazano, da bodo tožene stranke taka ravnanja nadaljevale in da bi bil poslovni delež po prejemu tožbe (pod ceno) prodan tretji osebi«. V nekaj dneh bi moralo sodišče sprožiti tudi prisilno poravnavo Gratela. V družbi so nam potrdili, da so predlog na sodišče vložili sami. Tako kot pred dnevi v primeru Lokainvesta je namreč NLB zahtevala stečaj in jim drugega, kot da Gratel pošljejo v prisilno poravnavo, ni preostalo.",0
"Vedenjska ekonomija V drugem valu privatizacije je menedžerje vodil pohlep, ki jim je zameglil razsodnost. Zakonodaja pa je to dopuščala, je dejal borznik Gregor Žvipelj.",0
"V teh dneh lahko še pričakujemo daljše zastoje na cestah, predvsem zaradi povratnikov z morja. Danes je bilo najhuje na primorski avtocesti, kjer je zaradi verižnega trčenja nastal petkilometrski zastoj. Na primorski avtocesti, med Uncem in počivališčem Ravbarkomanda so se zgodile tri manjše prometne nezgode, ena za drugo. Zaradi tega je nastala večja kolona vozil, je potrdila Anita Leskovec iz koprske policijske uprave. Po dosedanjih informacijah poškodovanih ni nastala je le materialna škoda. Zaprt je bil prehitevalni pas, nastal pa je petkilometrski zastoj, ki se zdaj že zmanjšuje. Na štajerski avtocesti je med priključkom Sl. Bistrica - jug in Sl. Bistrica - sever v smeri Maribora zaradi del zaprt vozni pas, nastaja zastoj. Gost promet z zastoji je v smeri Avstrije pred priključkom Podtabor (1km) ter pred CP Hrušica ter od Šmarij proti Kopru. Na dolenjski avtocesti je po informacijah Prometno-informacijskega centra (Pic) na izvozu Kronovo iz smeri Ljubljane zaradi okvare tovornega vozila oviran promet.",0
"Ker jim država kot lastnica podjetja po uvedbi stečaja ni poplačala prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, se bodo nekdanji delavci Steklarske nove jutri zbrali pred parlamentom. V petek, na dan obletnice uvedbe stečaja Steklarske nove, se bodo delavci tega podjetja ob 10. uri zbrali na protestu pred vladnim poslopjem v Ljubljani. Koliko delavcev od nekdanjih 120 zaposlenih se bo zbralo na protestu, še ni znano. Za protest so se nekdanji delavci Steklarske nove odločili, ker jim država kot lastnica ni poplačala prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v višini 2,5 milijona evrov, po lanski uvedbi stečaja pa so ostali tudi brez odpravnin. V zadnjih dveh tednih so nekdanji zaposleni Steklarske nove izpolnjevali obrazce za oprostitev plačila sodnih taks, saj nameravajo vložiti skupinsko tožbo zoper državo. Predstavniki sindikata so delavcem pojasnili, da vsi ne bodo upravičeni do oprostitve taks, saj se šteje prav vsako premoženje in drugi prihodki posameznika. Če bi vsi delavci vložili skupinsko tožbo, bi taksa na posameznika znašala le 40 evrov. Del tožb od skupno 200 naj bi bil vložen do začetka junija letos. Tudi stečajni upravitelj Steklarske nove Štefan Rola pripravlja dokumentacijo za vložitev tožbe za odškodninsko odgovornost nekdanje uprave in nadzornega sveta podjetja.",0
"Število tujih obiskovalcev se je letos v Grčiji v primerjavi z že tako slabšo lansko sezono zmanjšalo za desetino. Kot kaže so stavke v Grčiji zaradi finančnih težav prestrašile precejšnje število turistov. Grški minister za kulturo Pavlos Gerulanos je ta teden napovedal, da bo grška vlada tujim turistom letošnje poletje jamčila plačilo vseh morebitnih dodatnih stroškov, ki bi jih obiskovalci te priljubljene poletne počitniške države imeli zaradi socialnih nemirov in stavk. Gerulanos sicer ni razkril nobenih podrobnosti tega načrta. ""Prepričani smo, da bo poletje mirno in da stavke ne bodo povzročale prevelikih nevšečnosti. A v primeru, da do tega pride, je grška država pripravljena kriti te dodatne stroške,"" so za povedali viri pri grški vladi. Letos za desetino manj tujih gostov Grčijo v luči nezadovoljstva nad bolečimi varčevalnimi in strukturnimi ukrepi, ki jih terja močno pogojevani mehanizem pomoči evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada prezadolženi Helenski republiki, že mesece pretresajo različne stavke javnih uslužbencev. Prihaja tudi do občasnih nasilnih protestov ali dejanj. Ravno zaradi tega se naj bi po nekaterih ocenah, ki temeljijo na rezervacijah v pomladnih mesecih, število tujih obiskovalcev letos v primerjavi z že tako slabšo lansko sezono zmanjšalo še za desetino, kar bi pomenilo precejšen izpad prihodka za grško gospodarstvo in javne finance. Grški turizem pomeni okoli 15,5 odstotka celotnega bruto domačega proizvoda države, država pa skupaj s Španijo, Italijo, Francijo in Turčijo sodi med pet najbolj obiskanih poletnih destinacij v Evropi. Lani je bilo tam okoli 2,3 milijona Nemcev in 2,1 milijona Britancev, to pa sta tudi državi, od koder prihaja največji delež gostov.",0
"Singapur - Cene nafte so se danes znižale pod 48 dolarjev. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena februarja, je bilo treba opoldne v azijskem elektronskem trgovanju odšteti 47,91 dolarja, kar je 69 centov manj kot ob koncu torkovega trgovanja. Tudi februarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent so se v Londonu pocenile za 67 centov na 49,86 dolarja, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Borzni posredniki opozarjajo na zmanjšanje dobičkov. Izbruh nasilja na Bližnjem vzhodu ter zaostritev plinskega spora med Rusijo in Ukrajino sta v začetku leta cene nafte močno potisnila navzgor. Od 19. decembra lani, ko so s 33,87 dolarja za sod zabeležile najnižjo vrednost v zadnjih petih letih, so se cene nafte zvišale že za 43 odstotkov. Bližnjevzhodni konflikt sicer preskrbe z nafto neposredno ne ogroža, vendar pa nemiri v regiji podpirajo ceno nafte, saj se od tam pokriva približno tretjina vseh svetovnih potreb po nafti. Enajstdnevna izraelska ofenziva, v kateri je umrlo približno 600 ljudi, je k ceni nafte po vsej verjetnosti prispevala kakšnih deset dolarjev, je po poročanju AFP ocenil analitik pri ANZ Bank v Melbournu Mark Pervan. Trg poleg tega čaka na podatke o tedenskih zalogah nafte v ZDA, ki jih bodo objavili danes popoldne, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.",1
"Luxembourg - Slovenija je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila daleč največji padec stroškov dela na uro v EU. Stroški dela so se v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali za 3,8 odstotka. V območju evra kot celoti so se medtem stroški dela v medletni primerjavi zvišali za 1,6 odstotka in v celotni uniji za 1,9 odstotka. Rast stroškov dela se je glede na predhodno trimesečno obdobje okrepila tako v območju skupne valute kot v celotni povezavi. V zadnjem lanskem trimesečju je bila namreč na letni ravni 1,3-odstotna. V Sloveniji pa se je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem medletno padanje stroškov dela v prvih treh mesecih občutno okrepilo. V četrtem trimesečju lani je bil padec v primerjavi z enakim obdobjem 2011 1,9-odstoten, v letošnjih prvih treh mesecih pa so se stroški dela na uro glede na prvo četrtletje 2012 znižali za 3,8 odstotka. Enakomerno so se v prvih treh mesecih znižale tako plače kot ostali stroški, med katere sodijo predvsem razni socialni prispevki. Oboji so upadli za 3,8 odstotka. V zadnjih treh mesecih lani so se medtem v medletni primerjavi občutneje znižali ostali stroški (za štiri odstotke), medtem ko so plače upadle za 1,6 odstotka. V realnem sektorju so se stroški dela v medletni primerjavi v Sloveniji znižali za 1,8 odstotka (plače za dva odstotka, ostali stroški pa za 0,5 odstotka). Zunaj realnega sektorja, kjer prevladujejo storitve javnega sektorja, pa so stroški dela strmoglavili za 8,4 odstotka, oziroma za daleč največ v uniji (plače za osem odstotkov in ostali stroški za 11 odstotkov). V četrtletju pred tem so stroški dela v realnem sektorju na letni ravni upadli za 0,7 odstotka, zunaj realnega sektorja pa za 4,7 odstotka. Po glavnih skupinah dejavnosti v realnem sektorju so se stroški dela medtem najbolj znižali v storitvenem sektorju (-5,2 odstotka). V gradbeništvu so upadli za 4,1 odstotka, v industriji, kjer je tudi večina slovenskih izvoznikov, pa so narasli za 3,6 odstotka. V območju evra so se plače medtem na letni ravni zvišale za 1,7 odstotka, drugi stroški pa za 1,4 odstotka (v tretjem četrtletju za 1,4 in 0,9 odstotka). V EU so se plače zvišale za dva odstotka, drugi stroški pa za 1,9 odstotka (v tretjem četrtletju za 1,2 in 1,3 odstotka). V realnem sektorju so se v območju evra zvišali za dva odstotka, v celotni povezavi pa za 2,2 odstotka. Zunaj realnega sektorja pa so šli navzgor za 0,9 oziroma 1,4 odstotka. Med državami, za katere so bili podatki dostopni, so najvišjo rast stroškov dela na uro beležile Romunija (+8,6 odstotka), Estonija (+7,5 odstotka), Slovaška (+5,5 odstotka) in Češka (+4,7 odstotka), padec pa so poleg Slovenije beležili še Španija (-0,7 odstotka), Ciper (-0,5 odstotka) in Portugalska (-0,3 odstotka).",1
"Letalski panogi se v novem letu obeta 2,5 milijarde dolarjev izgube. Vse regije, z izjemo ZDA, naj bi imele večje izgube kot v letu 2008. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA je sporočilo, da napovedi za leto 2009 niso obetavne. Generalni direktor združenja IATA Giovanni Bisignani je dejal, da se panoga spopada z najslabšim prihodkovnim okoljem v zadnjih 50 letih. Letalski panogi v letu 2009 napovedujejo izgubo. Prihodki celotne panoge naj bi se z letos napovedanih 536 milijard dolarjev znižali na 501 milijardo dolarjev. To je prvi padec prihodkov po letih 2001 in 2002, ko je imela industrija dve leti zapored upad prihodkov. Potniški promet naj bi se v letu 2009 znižal za tri odstotke, potem ko naj bi imel letos dvoodstotno rast. To bo prvo zmanjšanje potniškega prometa po letu 2001, ko je prišlo do 2,7-odstotnega zmanjšanja. Za tovorni promet se pričakuje, da se bo skrčil za pet odstotkov, medtem ko naj bi se letos za 1,5 odstotka. Pred letošnjim letom se je tovorni promet nazadnje zmanjšal leta 2001, takrat za šest odstotkov. Letalski prevozniki so se od leta 2001 korenito prestrukturirali. Občutno so znižali svoje stroške, zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Vendar pa je finančna kriza te dosežke zasenčila, zato so potrebni novi ukrepi. Ti med drugim zajemajo odpuščanja, če ne bo prišlo do dodatnega zmanjšanja stroškov, svoj delež pa morajo prispevati tudi vlade, in sicer na področju obdavčitve, infrastrukture, regulacije. Generalni direktor združenja IATA Giovanni Bisignani Cena severnomorske nafte brent naj bi v prihodnjem letu znašala v povprečju 60 dolarjev za 159-litrski sod, tako da naj bi letalski prevozniki skupno za gorivo odšteli 142 milijard dolarjev. To je 32 milijard dolarjev manj kot letos, ko je povprečna cena brenta znašala 100 dolarjev. Izguba v prihodnjem letu bo nižja od letošnje predvsem na račun severnoameriških letalskih prevoznikov. Ti so bili namreč letos zaradi visokih cen goriva najbolj prizadeti, skupaj naj bi imeli 3,9 milijarde dolarjev izgube. Zato so se z zmanjšanjem zmogljivosti tudi prvi začeli prilagajati na nove razmere, to pa jim omogoča, da se bolje spopadajo s sedanjim zmanjševanjem povpraševanja zaradi recesije in hitreje izkoristijo padajoče cene nafte. Severnoameriški letalski prevozniki naj bi tako na skupni ravni v letu 2009 kot edini imeli dobiček v višini 300 milijonov evrov. Azijsko-pacifiški naj bi imeli 1,1 milijarde dolarjev izgube, evropski milijardo dolarjev, latinskoameriški in bližnjevzhodni pa po 200 milijonov dolarjev izgube. Afriški prevozniki naj bi imeli 300 milijonov dolarjev izgube.",0
"Ljubljana - Finančne kroge je razburkala četrtkova odločitev vlade, da namerava z novim zakonom obdavčiti tudi dobičke, ki jih vlagatelji ustvarijo pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti, v prvem letu po kar 40-odstotni stopnji. Državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj je zakon utemeljil s tem, da ""gre po oceni vlade za tako imenovane špekulativne naložbe, ki imajo večji vpliv na stabilnost finančnega trga"". Vendar poznavalci razmer opozarjajo, da bo novi zakon oslabil naš trg kapitala, zmanjšal prispevek v državni proračun, na Dursu se bodo soočili s problemom, kako obdelati vse podatke, likvidnost na naši borzi se bo zmanjšala, posledice pa bo občutila celotna finančna industrija. Po mnenju predsednika uprave Ljubljanske borze Marka Simonetija tak pristop ne more biti dober za razvoj trga kapitala v Sloveniji, saj predlog zakona slabo rešuje anomalije, ki nastajajo zaradi neenakopravne davčne obravnave različnih finančnih naložb, poleg tega pa uvaja celo dodatne motnje. ""Za začetek bi bilo po mojem mnenju treba odpraviti predvsem številne izjeme, oprostitve in davčne olajšave ter možnost pobotanja kapitalskih izgub in dobičkov nadomestiti z nižjo davčno stopnjo, ki bi bila fiskalno nevtralna. Sedanji predlog se ne ukvarja s temi sistemskimi vprašanji, ampak vnaša v sistem ad hoc nadstandardno obdavčitev za naložbe, ki so po mnenju predlagateljev špekulativne narave,"" pravi Simoneti. ""Zdi se, da je ta zakon namenjen zgolj predvolilni promociji vlade, ki bo za zadnje padce na borzi tako posredno okrivila certifikate za slovenske delnice. Zaradi majhne likvidnosti našega trga so ti res vplivali na višanje in nižanje tečajev, vendar se zdi tak predlog zgolj napad na simptome in ne odpravljanje vzrokov,"" je kritičen tudi vodja trgovanja v Potezi Anton Jukič. Po ocenah davčnega svetovalca iz družbe Taxgroup Dušana Jeraja gre pri vladnem predlogu za čezmerno obremenitev dohodka iz določenih naložb v želji, da bi jih preprečevali. ""Posamezniki, ki trgujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti, bi bili lahko že zdaj obdavčeni z dohodnino iz dohodka od dejavnosti, vendar Durs te določbe doslej ni izvajal,"" opozarja Jeraj. Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Bajuk, ocenjujejo, da bo novi zakon v državni proračun prispeval okoli 10 milijonov evrov, vendar borzniki opozarjajo, da bodo z novim zakonom za slovenske vlagatelje izvedeni finančni instrumenti postali nezanimivi, zaradi česar je malo možnosti, da bodo prihodki v proračun odtehtali stroške. Na ministrstvu pri pripravi zakona niso upoštevali niti tega, da le okoli desetina vlagateljev z izvedenimi finančnimi instrumenti trguje z dobičkom. Ti bodo po novem zakonu večinoma res plačali 40-odstotni davek, vendar bodo preostalim 90 odstotkom vlagateljev izgube pri izvedenih finančnih instrumentih zmanjšale davčno osnovo, kar bo imelo dodatni negativni vpliv na Durs. Iz predloga zakona med drugim ni razvidno, kako bodo lahko davčni uradi ustrezno obravnavali trgovanje na valutnih trgih, posle s CFD in standardiziranimi terminskimi pogodbami, kjer se trguje s kritjem. Prav tako je vprašanje, kako si bodo na Dursu razlagali tako imenovane kratke (""short"") pozicije, ki jih izvedeni finančni instrumenti dovoljujejo. Za dodatna pojasnila smo se obrnili tudi na ministrstvo za finance, kjer zaradi ""zaradi obsežnosti naših vprašanj"" nanje niso uspeli odgovoriti. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Akciji Slovenske Karitas 40 dni brez alkohola se bo pridružil tudi premier Borut Pahor. Po njegovem mnenju je namreč primernejši način za reševanje težav šport. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, imata čezmerno pitje alkohola in zloraba kulture pitja alkohola trajne posledice na življenja posameznikov in celotno slovensko družbo, saj ""vse prepogosto vodita do tragičnih posledic, bodisi na cesti, v družinskem okolju ali na delovnem mestu"". ""To so stvarni problemi, s katerimi se moramo soočiti, in naša dolžnost je, da slehernemu človeku pomagamo najti pot iz njegove stiske,"" meni Pahor. Po njegovih ocenah je primernejši način za reševanje stresa in drugih tegob, s katerimi se srečujemo v življenju, šport, ki ""nam omogoča, da imamo takrat dovolj časa, da razmišljamo o nekaterih problemih, utrjujemo duha, hkrati pa na ta način krepimo tudi svoje zdravje"". Sporočite svoje odločitve Svojo odločitev lahko posamezniki simbolno potrdijo na odzivniku 01/300-59-69 in na spletni strani www.brezalkohola.si, kjer si lahko na forumu tudi izmenjajo mnenja in preberejo izkušnje drugih. 40 dni brez alkohola Slovenska Karitas je tudi letos pripravila akcijo 40 dni brez alkohola, ki poteka od danes do 11. aprila. Njen glavni namen je opozoriti na posledice čezmernega uživanja alkohola in izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družini, nesreč v cestnem prometu in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola, so predstavili na Karitas. Letos so akcijo nadgradili in vanjo vključili tudi prizadevanja za manj ali malo popitega alkohola v tem času, saj je ""velik izziv tudi, da si nekdo postavlja merico"", je dejal generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic. Po njegovih ocenah je to ""morda celo težje kot biti 40 dni brez alkohola"". Po besedah predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojana Žlenderja je bilo lansko leto ""prvo leto, ko se je v Sloveniji drastično zmanjšalo število povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom in s hudo telesno poškodbo pod vplivom alkohola"". Po njegovem mnenju je k temu poleg ostre zakonodaje in njenega izvajanja prispevalo tudi vsako tako sporočilo, kot ga nosi omenjena akcija.",1
"Kreditna aktivnost odvisna od dolgoročnih virov V Banki Slovenije ugotavljajo, da se bo zaradi mednarodne finančne krize poslabšala tudi kakovost kreditnega portfelja bank. Kot menita član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič in direktor oddelka za finančne stabilnosti Tomaž Košak, bo na mednarodnih finančnih trgih povpraševanje po dolgoročnejših likvidnih sredstvih v začetku leta ogromno, državna poroštva, s katerimi razpolaga večina bank, pa pri najemanju virov ne bodo več pomenila prednosti. Tudi sveže izdani državni vrednostni papirji se bodo po njunih napovedih znašli v ostri mednarodni konkurenci. Ukrepi za zmanjševanje posledic krize bi morali tako po njunih besedah reševati predvsem težavo zagotavljanja dolgoročnih virov. Kratkoročni viri namreč niso zagotovilo za ohranjanje kreditne aktivnosti, ampak predvsem za redno plačevanje zapadlih obevznosti do tujih upnikov, navajata Jašovič in Košak. Zmanjševanje kreditne aktivnosti bo tako privedlo do slabšanja kakovosti kreditnega portfelja bank, še ugotavljata avtorja študije z naslovom Vpliv finančne krize na slovenski bančni sistem. Razmere v gospodarstvu se slabšajo, kreditna sposobnost podjetij upada, nižje povpraševanje po posojilih pa bo povratno negativno vplivalo na banke, opozarjata. Banke vse bolj odvisne od tujine Odvisnost slovenskih bank od tujine se pri tem povečuje že desetletja. Zadolženost naših bank na mednarodnem trgu je tako oktobra 2008 dosegla 16,8 milijarde evrov oziroma 35,4 odstotka bilančne vsote, še navajata bančnika. Še leta 2004 je znašala le 20 odstotkov. Zaradi visoke odvisnosti od uspešnosti refinanciranja na tujih trgih, ki so skoraj zamrznjeni, so slovenske banke še kako občutljive za nadaljnji razvoj krize. Omenjena negotovost bo vplivala tudi na obseg kreditne aktivnosti bank v letošnjem letu. Povprečna rast vlog nebančnega sektorja od leta 2003 ni presegla deset odstotkov, kar je banke dodatno potegnilo v zadolževanje na mednarodnih trgih. Pokritost posojil nebančnemu sektorju z vlogami bančnega sektorja je po zadnjih podatkih 62-odstotna, v primerjavi z letom 2003 pa se je prepolovila.",0
"Družbe so lani izkazale skupaj 19 tisoč evrov neto čiste izgube. Protestno pismo Ni jim všeč odnos vlade. BeloKranjski župani od vlade zahtevajo, naj Belo krajino obravnava enako kot Pomurje, saj so razmere že dosegle kritično raven. Med drugim opozarjajo, da je gospodarstvo na robu preživetja, ogroženi pa so tako nosilci razvoja kot malo gospodarstvo. Na področju plač gospodarstvo v semiški občini zaostaja za približno 25 odstotkov za republiškim povprečjem, stopnja brezposelnosti pa se bliža 15 odstotkom, je na včerajšnjem srečanju semiškega župana z gospodarstveniki izpostavil Franc Panjan, podpredsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. “Brez cestne povezave se še dolgo ne bomo mogli približati povprečju v naši državi,” je prepričan. Ključno leto 2011 Vlada bi po njegovem zato morala v svoje prostorske dokumente do leta 2011 umestiti južni del tretje razvojne osi, ki je po podatkih zbornice ocenjen na 500 do 600 milijonov evrov. “Dobro je, da obstaja realna možnost, da se bo v kratkem pripravil razpis za projektiranje odsekov od predora proti Metliki in od predora proti Vinici,” je povedal. Ne izplača se jim Naslednja tri leta se bo megla še vlekla po tleh. Franc Panjan, podpredsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, o gospodarski krizi Kot je izpostavila Pavlina Svetič, predsednica Obrtne zbornice Črnomelj, je slovenska zakonodaja narejena tako, da se ne splača spoštovati zakonov. Prav tako ni stimulativno biti poslovno moralen in etičen, je še dodala.",0
"Predstojnik kirurgije na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Marko Hočevar je zanikal očitke o mobingu Erika Brecelja, kirurga na njegovem oddelku. Medtem sodelavci podpisujejo peticijo v Brecljevo podporo. Hočevar je poudaril, da je Brecelj zadnje tri leta od njega vedno dobival maksimalno oceno in je pred tremi meseci tudi dobil napredovanje za tri plačne razrede, kar se lahko zgodi enkrat na tri leta. Peticija Zdravniki v kliničnem centru so v podporo Eriku Breclju začeli podpisovati peticijo. V štirih urah jih je podpisalo 272. Breclja pa podpirajo tudi bolniki. ""Kar se znanja in strokovnosti tiče, imamo na inštitutu postopke ocenjevanja, ki nam jih predpisuje ministrstvo,"" je povedal Hočevar. Dodal je, da je Breclju nižjo oceno dal predvsem zaradi tega, ker na predavanju s področja, iz katerega je celo doktoriral, ni znal podati odgovora na eno izmed vprašanj. "" Glede na to, da je bilo to področje, iz katerega je Brecelj doktoriral, sem bil osupel,""je še dodal Hočevar. Dodal je še, da sta se z Brecljem dogovorila, da se bo ta v letu 2008 naučil endoskopije in laparoskopije, predvsem pa opravil evropski izpit iz onkološke kirurgije. Brecelj dogovorjenega v minulem letu ni opravil, je dejal vodja kirurgije na OI. Hočevar je sicer poudaril, da v kolikor bi se zahtevala zunanja preveritev njegovega ocenjevanja Brecljevega dela za dano obdobje, on temu nebi nasprotoval. Strokovni direktor OI Janez Žgajnar je prepričan, da bodo s konstruktivnimi pogovori rešili situacijo v hiši. Dodal je tudi, da sta se z Brecljem dopoldne pogovorila, med drugim tudi o njegovi prihodnji strokovni poti. ""Brecelj ima vse možnosti odprte in ga bom pri tem podprl, kakor se bo odločil.""",1
"Orodje v podjetju Dom oprema v Cerknem stoji nedotaknjeno, 50 delavcev pa je brez delovnih knjižic. Na zavod ne morejo, ker sodišče o stečaju še ni odločalo. Pristojna sodnica je namreč odsotna.",0
"V podjetju tudi kriminalisti Sodišče še vedno ni objavilo stečaja za Vegradovo matično družbo. Delavci, ki stavkajo že od 20. septembra, so zato še bolj obupani, saj ne vedo, pri čem so. Z napovedanim stečajem Vegrada bi se namreč na neki način končala agonija 633 tam zaposlenih. Nad počasnim odzivom sodišča je zato ogorčen tudi sindikalist Srečko Čater, je za Radio Slovenija poročal Miran Korošec. Zavlačevanje kaže na nerazumevanje socialne stiske delavcev, ki že več mesecev niso dobili plač, je dejal Čater, ki je prepričan, da je to posledica nepravne države. Sprašuje se tudi, čigav interes je, da se postopek ne začne. Z Vegradom se še vedno ukvarjajo kriminalisti. Raziskujejo sume uničenja poslovnih listin in odtujitve več žigov podjetja. .Sindikalist Čater pa je ob tem povedal, da so na celjsko policijsko upravo vložil kazensko ovadbo zaradi suma odtujitve dokaznega gradiva. Delavci namreč vseskozi opazujejo, kako se dokumenti odnašajo iz Vegrada, nihče pa ne ukrepa. Tuje delavce bo obiskal veleposlanik BiH-a Bo pa v sredo stavkajoče v Velenju obiskal predstavnik veleposlaništva Bosne in Hercegovine v Sloveniji, da jim pojasni možnosti reševanje njihove stiske, je napovedal Čater. Med delavci je namreč veliko državljanov BiH-a, ki si zaradi nerednih prilivov ne morejo podaljšati delovnih dovoljenj. Preberite še Prvi stanovalci vendarle v Celovških dvorih Najtežje je zaposlenim v hčerinskih podjetjih Še slabša je situacija za okoli 400 zaposlenih v Vegradovih hčerinskih službah, za katere vodstva niso vložila stečaja. Delavci, ki se zbirajo pred stavbo uprave, tako ob izplačilu neplačanih plač in prispevkov zahtevajo tudi stečaj teh družb, saj bi le na ta način zaposleni bili upravičeni do socialnih nadomestil. Sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac je v ponedeljek ocenil, da so tudi Vegradova hčerinska podjetja zrela za stečaj in da to predstavlja edino rešitev za delavce. Sindikat zato od vodstev hčerinskih družb pričakuje, da bodo predlagala stečaje, ob tem pa opozarja, da za nekatera Vegradova hčerinska podjetja sploh ni znano, kdo jih vodi.",0
"Dogovor s sindikati sklenjen 85 odstotkov zaposlenih na Slovenskih železnicah bo v okviru varčevalnih ukrepov za zmanjševanje stroškov dela prešlo na 36-urni delovnik. Slovenske železnice, ki so v prvih petih mesecih letos pridelale 20 milijonov evrov izgube, zadolžene pa so za okoli 280 milijonov evrov, sicer napovedujejo vrsto ukrepov za izboljšanje poslovanja, s katerimi bi prihranile 47 milijonov evrov. Med ukrepi so tudi kadrovski, saj je težišče varčevanja, po besedah generalnega direktorja družbe Matica Tasiča, na znižanju stroškov dela. Ti predstavljajo 60 odstotkov vseh stroškov. 36-urni delovnik za 85 odstotkov delavcev S prehodom na krajši delovnik, ki bo vključeval 7.950 ljudi, naj bi SŽ prihranil tri milijone evrov. Družba predvideva tudi napotitev delavcev na čakanje, in sicer 400 ljudi v prvi fazi. Finančni učinek tega ukrepa naj bi znašal 2,8 milijona evrov. Z uveljavitvijo teh ukrepov pričakujejo tudi državno subvencioniranje. Neznanec ukradel tire Slovenske železnice so dogovor s predstavniki reprezentativnih sindikatov in predsednikom sveta delavcev sklenile v sredo. Dogovor vključuje ukrepe za zmanjševanje stroškov dela, kadrovske ukrepe, ukrepe za povečanje prihodkov in zmanjšanje izdatkov in materialnih stroškov. Veljal bo od julija do konca decembra. Regres bo nižji, plače zamrznjene, bonitet in stimulacij je konec Med napovedanimi ukrepi je tudi izplačilo regresa z zmanjšano osnovo po progresivni lestvici in zamrznitev 2,3-odstotnega povišanja plač, ki je predvidena za avgust. S tem naj bi prihranili 1,5 milijona evrov. Za izplačilo regresa bodo kljub temu najverjetneje morali najeti posojilo. Za 10 odstotkov se bodo znižale plače delavcem z individualno pogodbo, odpravili bodo bonitete in stimulacije in premestili nekaj invalidov v invalidsko podjetje. Napovedani ukrepi pa po Tasičevih besedah niso edini, saj naj bi se SŽ dnevno pogajal z dobavitelji glede plačilnih rokov in cen, iščejo dodatni tovor in t. i. direktne kupce. Jasno pa je, da daljša, kot bo kriza, težje bo. Zato je nujno, da lastnik čim prej najde strateškega partnerja, je še poudaril Tasič, ki si je ob prihodu na SŽ med cilji zadal tudi zmanjšanje trimilijonskega razkoraka med prihodki in stroški družbe. Tasič je še vedno tudi župan Tasič, ki še vedno sedi na dveh stolčkih, saj še opravlja funkcijo župana Prevalj, je v zvezi s tem dejal, da bo obljube, ki jih je dal, tudi izpolnil, morajo pa biti izpolnjeni tudi vsi ostali okvirji, da lahko to zgodbo pripeljemo v uspešen zaključek . Kot je znano, njegovo odpoved županovanju zahtevata tako prometni minister Patrick Vlačič kot prvi nadzornik železnic Andrej Godec.",0
"Ljubljana - Ministrstvo za finance je za cenilca vrednosti podjetij, ki jih bo država povezala v logistični holding pod okriljem Deutsche Bahn (DB), izbralo revizijsko hišo KPMG, so nam potrdili na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Bajuk. Za cenitev Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic (SŽ) bodo odšteli 385.000 evrov. Ob tem velja poudariti, da je ponudba, ki so jo komisiji pod vodstvom Stanislava Berleca poslali s KPMG, za 135.000 evrov dražja od konkurenčne ponudbe, ki sta jo na ministrstvo skupaj poslala avstrijska Capital Bank Grawe Gruppe in madžarska Boston Consulting Group. Na ministrstvu so namreč v sklepu o oddaji javnega naročila razložili, da avstrijsko-madžarski ponudnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev, zato so njegovo ponudbo izločili iz postopka. ""Ponudnik ni predložil nobenega dokazila o tem, da ocenjevalca vrednosti podjetij, ki ju navaja v pogodbi, izpolnjujeta kriterije, ki jih mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti postavljajo za strokovnega ocenjevalca vrednosti. V priloženi izjavi ponudnik celo potrjuje neizpolnjevanje pogojev z navedbo, da niti v Avstriji niti na Madžarskem ne obstajajo kompetentne nacionalne organizacije, katerih člani bi izpolnjevali te pogoje. S tem, ko članstvo v taki organizaciji ni pogoj za opravljanje storitev ocenjevanja vrednosti podjetij v Avstriji in na Madžarskem, ni v ničemer izpolnjen pogoj, da lahko takšni ocenjevalci vrednosti delujejo tudi v mednarodnem okolju,"" so pojasnili na ministrstvu. Komisija je prav tako ugotovila, da je KPMG za razliko od konkurenta v ponudbi navedel tudi reference s področja privatizacije železniškega sektorja.",0
"Celjsko podjetje EMA bo zgradila sistem za nadzor hrvaške ribiške flote. EMA bo opremila hrvaško ribiško floto. Celjsko podjetje EMA je s hrvaškim ministrstvom za finance konec novembra podpisalo pogodbo za izvedbo projekta izgradnja sistema za nadzor hrvaške ribiške flote. EMA se je namreč avgusta letos prijavila na razpis za nadzor omenjene flote, ki je bil razpisan v okviru nacionalnega programa EU v sodelovanju s hrvaškim ministrstvom za finance. Vodja marketinga EMA Franjo Čeh je danes povedal, da se projekt že izvaja, januarja pa bodo začeli nameščati opremo za nadzor. Celjsko podjetje je premagalo zahodnoevropske konkurente. Podrobnosti zgodbe o uspehu, kot so projekt označili v celjskem podjetju, bo vodstvo celjskega podjetja predstavilo na petkovi novinarski konferenci. EMA je proizvajalec visokotehnoloških naprav in ponudnik storitev za sledenje objektov v pomorskem, kopenskem in zračnem prometu. Na letošnjem največjem mednarodnem sejmu METS v Amsterdamu je EMA s proizvodi družine BlueTraker med 1200 razstavljavci navtične opreme prejela prestižno nominacijo za eno izmed osmih najuspešnejših svetovnih proizvajalcev navtične opreme DAME 2007 Award.",1
"Skimar je v denarnih težavah. Grozi mu celo stečaj, zaradi česar bi lahko izginila tudi blagovna znamka Elan.",0
"Nadzorniki prepričani, da ni bilo nezakonitosti Ministrstvo za gospodarstvo je v Pošti Slovenije začelo prekrškovni postopek, ker so bile ugotovljene nepravilnosti . Vodstvo naj bi si izplačevalo previsoke plače. V Pošti Slovenije naj bi predsedniku uprave Alešu Haucu vsak mesec izplačevali 2.300 evrov bruto plače preveč, saj naj bi napačno uporabili izračun plače, ki ga je predpisalo ministrstvo za gospodarstvo. Ker so na višino plače prvega moža vezane tudi druge plače vodilnih, so torej previsoke tudi njihove plače. Domnevne nepravilnosti je pred tedni razkril POP TV, da so zaznali neskladja, ki jih ne znajo pojasniti, pa je potrdila tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Po njenih besedah so za pojasnila zadolžili nadzorni svet družbe, ta pa jim je nato odgovoril, da sta dve pravi mnenji pokazali, da nezakonitosti ni bilo. Ministrstvo pregleduje pogodbe A ministrica je zdaj potrdila, da so v Pošti Slovenije začeli prekrškovni postopek, ali bodo šli v menjave nadzornikov, ki so podpisali pogodbo z vodilnimi, pa bodo videli skozi razvoj dogodkov. Na ministrstvu sicer pregledujejo več kot 222 pogodb in sproti, pri vseh nejasnostih ali nepravilnostih, nadzorne svete pozivajo, naj izračune pojasnijo ali pa prekrškovne postopke vodijo naprej. Ministrica je tudi obljubila, da bodo po koncu tega pregleda podali informacijo za javnost, koliko je bilo kršitev in kakšni bodo ukrepi, ki so opredeljeni z zakonom.",0
"Svetelšek O preiskavi ne vem nič Kriminalisti preiskujejo nekatere lanske posle Petrola. Po neuradnih informacijah gre za posle, povezane s prevzemom 160.000 evrov terjatev do SCT-ja. Na policiji so potrdili, da zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti zbirajo obvestila glede poslovnih odločitev vodstva Petrola v okviru zapiranja terjatev večjih dolžnikov družbe z območja Slovenije. Kdaj je preiskava na sedežu družbe potekala, na policiji ne želijo razkriti, na Petrolu pa pojasnjujejo le, da so bili kriminalisti pri njih že pred časom. Aleksander Svetelšek, ki je lani vodil Petrol, pa je za Finance povedal, da o preiskavi ne ve nič, da ga kriminalisti niso obiskali in da ga na Petrolu o tem niso obvestili. Svetelšek je z mesta predsednika uprave Petrola odstopil 10. januarja, potem ko so v javnosti zakrožile informacije, da naj bi Petrol novembra lani od odvetniške pisarne Dušana Korošca prevzel za okoli 160.000 evrov terjatev do SCT-ja s pripadajočimi obrestmi. Nadzorni svet Petrola je zato želel preveriti, ali so v poslu med SCT-jem, omenjeno odvetniško družbo in Petrolom nastale morebitne škodljive posledice zanje. Revizijski komisiji so januarja naložili, da naj do konca februarja izvede revizijo vseh navedenih poslov. Prejšnji teden pa so presodili, da je uprava Petrola vse posle sklenila v okviru svojih pooblastil in so zato zakoniti, je pa ponekod prišlo do nenaklepnih napak. Revizorji naj bi izsledke po poročanju Financ predali policiji.",0
"Svetovna finančna kriza je dosegla tudi Islandijo, ki je s 300 tisoč prebivalci njena največja žrtev. Prebivalci že zahtevajo odstop guvernerja centralne banke. Več kot dva tisoč ljudi se je v soboto zbralo pred parlamentom na Islandiji in zahtevalo odstop guvernerja centralne banke in novo monetarno politiko. Demonstratorji so v rokah držali plakate z napisi Kje je moj denar? , Kdo je zastavil mojo prihodnost? in Idiot odstopi , s katerimi so merili na guvernerja centralne banke Davida Oddssona. Oddsson, nekdanji premier in tesen zaveznik sedanjega premierja, je zahtevo po odstopu slišal že od številnih islandskih politikov. Otok s 300 tisoč prebivalci je največja žrtev svetovne kreditne krize, ki je vlado prisilila, da je prevzel nadzor nad tremi največjimi državnimi bankami. Za finančno pomoč je zaprosila tudi Rusijo, opustila pa je poskus reševanja svoje valute, potem ko je finančna kriza ekonomijo pripeljala skoraj do kolapsa. Sobotnih demonstracij so se udeležili številni ljude različnih političnih pogledov in starosti.",0
"V ameriškem kongresu je včeraj potekalo agresivno zaslišanje štirih sedanjih in nekdanjih uslužbencev investicijske banke Goldman Sachs. Senatorji so vidno vznejevoljeni spraševali o njihovi prodaji za stotine milijonov dolarjev vrednih naložb investitorjem, medtem ko je banka sama na trgih stavila na padec vrednosti teh istih naložb. ""Ali se vam zdi, da ste bili dolžni delovati v najboljšem interesu svojih strank?"" je predstavnike banke, ki so v senatu pričali pod prisego, vprašal predsedujoči zaslišanju, demokratski senator Carl Levin. Jasni odgovor je dobil le od enega od štirih predstavnikov podjetja, ki je zaslužilo milijarde s posli, v katerih je predvidelo padec zapletenih finančnih derivativov, ki so temeljili na nepremičninskih kreditih. Dokumenti, ki so jih prebirali senatorji, razkrivajo notranjo komunikacijo v podjetju, v kateri vodilni naložbe označujejo za ""ničvredne"", hkrati pa svojim posrednikom nalagajo, naj si maksimalno prizadevajo za to, da jih prodajo investitorjem. Predstavniki Goldman Sachsa so trdili, da so bili investitorji podkovani z znanjem in so poznali tveganja, ter da se je banka z naložbami, ki so prinašale denar v primeru padca vrednosti derivativov, zavarovala pred tržnimi tveganji. Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) je proti Goldman Sachsu zaradi primera vložila tožbo. Primer je za banko izredno škodljiv predvsem zaradi izgubljenega ugleda in nezaupanja, ki ga lahko povzroči pri investitorjih. Vrednost delnice podjetja je po vložitvi tožbe SEC močno padla. Zaslišanje poteka v istem času, ko si Obamova vlada prizadeva za sprejetje finančne reforme, ki bi med drugim spravila pod nadzor tudi derivative. Vlada igra tudi na karto nezadovoljstva javnosti nad početjem Wall Streeta. Finančna reforma je sicer v ponedeljek doživela udarec, saj so republikanski senatorji blokirali začetek razprave, demokrati pa so za včeraj načrtovali novo glasovanje. poslovni@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi so se tečaji delnic danes v povprečju občutno znižali. Osrednji delniški indeks SBI 20 je v primerjavi s četrtkom izgubil 214,12 točke oz. 3,99 odstotka in pristal pri 5148,60 točke. Ožji indeks t.i. blue chipov SBI TOP je nižje za 3,93 odstotka. Delnica Krke, s katero se je največ trgovalo, je cenejša za 4,30 odstotka. Ob današnjem skupnem prometu v višini 3,6 milijona evrov je bilo s Krko opravljenih več kot polovica vrednosti poslov. Njen enotni tečaj se je zaustavil pri 65,24 evra. Za več kot štiri odstotke so se v prvi kotaciji znižali še tečaji Gorenja (za 4,31 odstotka na 18,20 evra) in Luke Koper (za 4,24 odstotka na 36,60 evra). Nič bolje se ni godilo delnicam Mercatorja (za 3,50 odstotka na 175,92 evra), medtem ko je s skoraj 200.000 evri druga najprometnejša delnica v prvi kotaciji, Telekom, izgubila 3,21 odstotka in pristala pri 177,07 evra. Petrol je danes nižje za 2,09 odstotka (365,62 evra), Intereuropa pa za 1,78 odstotka (14,93 evra). Vrednost ožjega indeksa t.i. blue chipov SBI TOP se je znižala za 47,63 točke oz. 3,93 odstotka na 1163,75 točke. ""Potem ko so azijske borze poslovale negativno, so se razprodaje selile tudi v Evropo,"" je za STA dejal analitik Matej Tomažin iz družbe za upravljanje Alfa Invest. ""Težo pa so imela tudi današnja dogajanja na valutnem trgu, ki so navzdol premikala delniške tečaje,"" je dodal. Za imetnike delnic finančnih ustanov danes ni bil ravno najboljši dan. Pozavarovalnica Sava je teden sklenila pri 17,07 evra, kar je za 5,38 nižje kot v četrtek. V dnevni primerjavi se je za 5,21 odstotka na 26,22 evra spustila tudi Zavarovalnica Triglav. Delnica NKBM, ki je med trgovanjem že padla pod 15 evrov, je ob koncu dosegla 15,07 evra, kar je 5,81 odstotka pod četrtkovo ravnjo. Za več kot osem odstotkov se je znižal enotni tečaj delnice Istrabenza (44,78 evra), na 800 evrih pa je pristala delnica Heliosa, ki je tako v primerjavi s četrtkom cenejša za 5,88 odstotka. Približno toliko je izgubila tudi Pivovarna Laško, ki se od tedna poslavlja pri enotnem tečaju 53,33 evra. Na trgu investicijskih kuponov se je vrednost delnice NFD 1 delniškega investicijskega sklada znižala za 3,2 odstotka na 1,21 evra, KD ID pa je utrpel izgubo v višini 5,03 odstotka. Z obveznicami Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje je bilo sklenjenih za skoraj 650.000 evrov poslov, njena vrednost pa se je spustila na 97,62 odstotka nominalne vrednosti.",0
"Obupen gospodarski položaj borzam ne pusti dihati Težave Gorenja in napoved odpuščanja so svoj svoj pečat pustile tudi na Ljubljanski borzi, kjer so delnice velenjskega podjetja padle na 10 evrov. Ob najvišjem prometu v zadnjih treh mesecih 200 tisoč evrov je tako cena delnic velenjskega podjetja strmoglavila še za 7,5 odstotka in dosegla najnižjo vrednost v zadnjih osmih letih. Le malo bolje so jo v torek odnesli Petrol, Intereuropa in Nova KBM, katere nov zgodovinski minimum znaša devet evrov. Z Mercatorjem celo nobenega posla S Krko se je promet dan po najnižji likvidnosti v zadnjih treh letih zvišal na 0,60 milijona evrov, njen enotni tečaj pa je zdrsnil za 2,3 odstotka, na 56,5 evra. S Krko je bil zadnji posel sklenjen pri 56,20 evra. Slovenski borzni indeks 3.838 točk se je znižal za 1,3 odstotka in je zdaj še slabe štiri odstotke višje kot na začetku leta. Ironično rečeno so s torkovim trgovanjem lahko zadovoljni le lastniki Mercatorja, saj s temi delnicami ni bil sklenjen niti en posel, kar je res žalostno dejstvo za papir iz prve kotacije. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -2,33 % 56,53 EUR GORENJE -3,15 % 10,47 TELEKOM -1,32 % 126,01 NOVA KBM -2,06 % 9,03 PETROL -2,20 % 267,34 SAVA -0,40 % 235,62 LUKA KOPER -0,83 % 24,01 PIV. LAŠKO 0,20 % 49,90 ABANKA 2,90 % 53,51 ISTRABENZ -2,13 % 22,50 Bančne delnice tonejo in tonejo Tudi nad globalnimi delniškimi trgi so spet zelo črni oblaki, potem ko se je v prvih dneh leta 2009 za hip malce razjasnilo. V ponedeljek je Evropa ob precejšnji pocenitvi bančnih delnic Lloyds je izgubil še osem odstotkov padla za odstotek in pol in negativno začela tudi torek. Seveda spet v režiji bančnih delnic, tokrat tudi zaradi slabih razmer v vzhodnoevropskih gospodarstvih, kar bo še dodatno prizadelo številne zahodne banke. Avstrijska Erste Bank se je pocenila še za deset odstotkov in padla na 7,55 evra, tako da bo od rekorda kmalu oddaljena 90 odstotkov. Zlato rekordno visoko v evrih Gospodarske novice enostavno odganjajo kupce. Japonski BDP je v zadnjem lanskem četrtletju padel za 3,3 največ po naftni krizi leta 1974, nemški za 2,1 odstotka. Prav nobenih znamenj ni, da bi številni ukrepi vlad in centralnih bank učinkovali. V torek je tokijski Nikkei 7.645 točk pristal najnižje po 28. oktobru. Dolar se je okrepil. Za en evro je treba plačati 1,26 dolarja. Zlato vztraja nad 960 dolarji, kar je rekordno visoko, če to preračunamo v evre. V New Yorku bodo borzniki po podaljšanem koncu tedna spet za terminali. V ospredju bo avtomobilska industrija in velika bolnika General Motors in Chrysler.",0
"Bralca zanima, kateri sistem se mu najbolj splača uporabiti za ogrevanje - brezplčano mu lahko pomagajo strokovnjaki Vprašanje: Katera zadeva ali kombinacija se najbolj splača za centralno ogrevanje 250 m2 hiše (vsi stroški po utežeh: peč, vgradnja, amortizacija (10-15 let), izolacija, gorivo/kurjava, zanesljivost, enostavnost) in koliko znesejo ocene vseh stroškov, v tem trenutku? Zanima me za ogrevanje na (1) plin, (2) olje, (3) drva (brez lastnega gozda), (4) kaj drugega oziroma za špekulativne kombinacije 1 do 4. Odgovor: Način oziroma izbira ogrevanja je odvisna od številnih dejavnikov - začne se že z lokacijo hiše, z debelino izolacije, s prevodnostjo stavbnega pohištva, bližine toplarn, plinarn ...). Faktorjev je tako precej in zato vam natančnega odgovora ne moremo podati, seveda pa se po strokovno in brezplačno pomoč lahko obrnete na energetske svetovalce. O ogrevanju na posamezne energente pišemo v prilogi Okolje in energija Kar se ogrevanja na posamezne energente tiče, smo na Financah pisali skoraj v vsaki prilogi Okolje in energija, nekaj pa tudi v reviji Moje finance. V branje vam tako priporočamo članke: Najcenejše je ogrevanje na toplotno črpalko in lesno biomaso Zakaj bi se greli z zemeljskim plinom Kako naj znižam energijske stroške v hiši? Za ogrevanje z zemeljskim plinom bo račun nižji Za ogrevanje vode je najprimernejša sončna energija Ne čakajte predolgo S čim lahko nadomestimo fosilna goriva Obrnite se na energetske svetovalce - so brezplačni Zgoraj smo omenili, da vam energetski svetovalci brezplačno naredijo konkreten izračun glede na vaše razmere. Brezplačno? Da, energetsko svetovanje za gospodinjstva je brezplačno in ni novost. Gre za projekt Ensvet, ki se izvaja že vrsto let. Energijsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je sicer pomembna pomoč vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki nameravate vlagati svoj denar v zmanjšanje rabe energije. Strokovnjaki vam tako nudijo strokovno, brezplačno in neodvisno. Energetsko svetovalne pisarne po vsej Sloveniji Priporočajo, da za obisk v energetsko svetovalni pisarni pripravite projekt ali načrt hiše in vgrajenih instalacij, račune o plačilu energije in goriva, ipd. V energetsko svetovalnih pisarnah - te so prisotne v vseh večjih krajih po Sloveniji - vas sicer pričakujejo usposobljeni energetski svetovalci, ki vam bodo na osnovi izkušenj pomagali poiskati primerne rešitve. Kar se cen energentov oziroma primerjave med njimi tiče, vam je lahko v pomoč tudi prispevek Aktualne cene energentov.",1
"Opolnoči so se pocenili naftni derivati. Najbolj se je znižala cena kurilnega olja za skoraj štiri cente na liter. Cena 95-oktanskega bencina se ni bistveno spremenila. Cene naftnih derivatov v Sloveniji so se opolnoči znižale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,6 centa, na 1,217 evra za liter, 98-oktanski in 100-oktanski za en cent, na 1,243 evra za liter, dizelsko gorivo za 2,5 centa, na 1,162 evra, kurilno olje pa za 3,7 centa, na 0,752 evra za liter. Cena avtoplina je ostala nespremenjena, in sicer 0,699 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja.",1
"Jašovič NLB potrebuje 400-milijonsko dokapitalizacijo Skupina NLB je lani poslovala z 239 milijoni evrov izgube, medtem ko je matica pridelala levji delež, in sicer kar 233 milijonov evrov izgube. Izguba leta 2011 je tako presegla tisto, doseženo v letu 2010, so povedali na novinarski konferenci. Največja slovenska banka je tako že tretje leto zapored končala z izgubo. V letu 2009 je ta na ravni matične banke dosegla slabih 24 milijonov evrov, na ravni skupine NLB pa skoraj 86 milijonov evrov. Predlani se je nato izguba povzpela na dobrih 183 milijonov evrov na ravni matične banke in nekaj nad 202 milijona evrov na ravni skupine. Glavni razlog za globoke izgube NLB-ja ostaja velik prirast slabih posojil, ki banko sili v nove in nove odpise in rezervacije. Predlani so tako te dosegle nekaj nad 477 milijonov evrov, glede na skokovito rast insolvenčnih postopkov v zadnjem letu in nadaljevanje krize v gradbenem sektorju pa je tudi za lani pričakovati podobno visoke številke. Jašovič Likvidnost banke je dobra Sanacija in konsolidacija banke potekata. Naravnanost in doslednost ukrepov je neizpodbitna. Likvidnost banke je dobra in še nekaj časa lahko živi, tudi če bi finančni trgi dokončno zamrli, je na novinarski konferenci dejal Božo Jašovič, ki trdi, da zaradi negotovih razmer ni mogoče podati zanesljivih napovedi glede poslovanja banke v letošnjem letu. Ključno je, kdo bo dobro obvladoval likvidnost. V tem pogledu ima banka visoke likvidnostne rezerve, je še zatrdil. Jašovič je izpostavil, da so lansko leto zaznamovale nestabilne okoliščine, v katerih je NLB pospešeno izvajal ukrepe, predvidene v strategiji za konsolidacijo. Opozoril je tudi na močne negativne vplive zunanjega okolja na poslovanje banke, pri čemer je dodal, da v banki nikoli niso tajili notranjih razlogov za slabo poslovanje. S situacijo se spopadajo z ukrepi za doseganje strateških ciljev, od katerih je Jašovič izpostavil zniževanje tvegane aktive, dezinvestiranje nestrateških dejavnosti in aktivno izvajanje ukrepov stroškovne racionalizacije. Jašovič je pojasnil še, da banka, paradoksalno, posluje z višjim kapitalom kot v letih pred krizo, kar je predvsem posledica regulativnih zahtev. Jašovič še upa na vstop tujega investitorja Glede vstopa investitorja v NLB je zatrdil, da je 300-milijonska dokapitalizacija neaktualna, ker je bila ocena delana na drugačnih predpostavkah, pred večjo izgubo, ki jo je banka naredila v drugi polovici leta. Banka bi zdaj tako potrebovala 400 milijonov evrov. V banki menijo, da je pri investitorjih še interes za dokapitalizacijo. Jašovič meni, da je tako teoretično kot praktično realna možnost, da bi se do junija našel investitor, samo treba je delati z vso intenzivnostjo . Če je volja, je mogoč tudi dogovor. Mogoči partnerji za dokapitalizacijo so po njegovem EBRD, IFC, KBC in država. Nadzorniki o Mercatorju niso razpravljali Nadzorniki največje slovenske banke danes niso obravnavali nadaljnjih postopkov glede prodaje deleža v Mercatorju, saj, kot pravi Jašovič, obravnava ni več relevantna, ker je ponudnik že umaknil svojo ponudbo. Dodal je, da konzorcij prodajalcev Mercatorja še ni razpuščen, da pa se bo sam verjetno razpustil do junija. Če je bil dosedanji postopek neuspešen, ni mogoče pričakovati, da se bo v kratkem času pojavil princ na belem konju, je pojasnil. NLB, ki ima v lasti 10,75 odstotka Mercatorja, ves čas vztraja, da mora te delnice prodati, saj lastništvo podjetij ni naloga banke. Kupnina bi banki tudi pomagala pri potrebni dokapitalizaciji. Ta mora zagotoviti vsaj 320 milijonov evrov svežega kapitala, odločitev o njenem načinu pa je predvsem v rokah nove vlade, ki je naklonjena iskanju strateškega partnerja in umiku iz lastništva banke.",0
"Ljubljana - Gazele dravsko-pomurske regije, med katerimi je pri najbolj dinamični indeks rast prihodkov od prodaje kar 2353, so v petih letih 5,4-krat povečale prodajo. Skupni prihodki od prodaje blaga in storitev letošnjih gazel so dosegli 886.175.158 evrov, kar je nekoliko manj kot lani, ko je vrednost prodaje na lestvico uvrščenih gazel presegla milijardo evrov. Kot kažejo podatki, so podjetja, ki so se letos uvrstila na lestvico gazel, nekoliko manjša kot lani. Letošnja gazela dravsko-pomurske regije je v povprečju zaposlovala 43 ljudi, lani 52. Nekoliko nižja je tudi vrednost kapitala – letos 1.195.561, lani 1.275.630 evrov. Četudi po številu zaposlenih in vrednosti kapitala manjše, pa so letošnje gazele dosegle primerljiv dobiček (letos 279.426 evrov, lani 279.028 evrov), kar kaže na večjo učinkovitost in donosnost. Letošnje gazele so zaslužne tudi za povečevanje števila delovnih mest. Število delovnih mest v stotih gazelah dravsko-pomurske regije je namreč v petih letih poskočilo 2,4-krat, kar v obdobju od 2002 do 2007 pomeni skoraj 60 odstotkov ali 2548 novih zaposlitev. Plača zaposlenih v letošnjih dravsko-pomurskih gazelah je v povprečju dosegala 1081 evrov, v polovici gazel pa je povprečna ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega presegla 31.505 evrov (lani: 29.000 evrov). Gazele dravsko-pomurske regije so v petletnem obdobju 5,4-kratno povečale vrednost prodaje in ustvarile 2548 novih delovnih mest, v letu 2007 pa so dosegle povprečno dodano vrednost 31.505 evrov na zaposlenega.",1
"Ljubljana - Obseg gradbenih del v območju evra in v Evropski uniji (EU) se je decembra okrepil za 0,5 odstotka. Znakov okrevanja medtem v Sloveniji zaenkrat ni, saj smo z 8,1-odstotnim padcem pristali med državami, ki so beležile največji upad gradnje. Na mesečni ravni je med državami EU, za katere je imel Eurostat podatke, večji padec od Slovenije imela le Slovaška, kjer se je obseg gradnje znižal za 11,3 odstotka, na tretje mesto pa se je uvrstila Bolgarija s 7,9-odstotnim padcem. Vse tri države so tudi na letni ravni beležile največje padce, pri čemer se je v Bolgariji gradnja znižala za 33,3 odstotka, na Slovaškem za 19,7 odstotka, v Sloveniji pa za 18,8 odstotka. V območju evra oziroma v EU se je obseg gradbenih del na letni ravni medtem skrčil za dobre tri odstotke, pri čemer se je proizvodnja skrčila v desetih državah ter narasla v treh, in sicer v Španiji, na Poljskem in Češkem. Lani se je indeks obsega gradbenih del v območju evra v povprečju znižal za osem odstotkov, medtem ko se je v Sloveniji znižal za dobrih 21 odstotkov. Slovenska podjetja s področja gradbeništva so januarja sicer po podatkih agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predstavljala kar 24,4 odstotka vseh podjetij v Sloveniji z dospelimi neporavnanimi obveznostmi. Kar 1200 pravnih oseb je tako imelo januarja blokiran račun za vsaj pet dni, kar je 479 podjetij več kot lani, vendar obenem 99 podjetij manj kot decembra lani. Tudi povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb je bil v gradbeništvu najvišji med vsemi dejavnostmi, saj je znašal kar 75,8 milijona evrov. Pravne osebe s področja trgovine so medtem predstavljale 20,4 odstotka vseh podjetij z blokiranimi računi za najmanj pet dni, sledijo pa podjetja v predelovalnih dejavnostih (12,8 odstotka) ter podjetja, ki se ukvarjajo z gostinstvom (7,9 odstotka). luki.nuredini@dnevnik.si",0
"Konverzija terjatev v Zvonu ena neuspešna Gospodarstvo Rast, prek katerega je mariborska nadškofija obvladovala finančne posle v holdingih Zvon ena in Zvon dva, je predlagalo konverzijo skoraj 14 milijonov evrov, ki jih je Zvon dva dolžan cerkveni družbi. Podjetje je na mariborsko sodišče poslalo izjavo o vpisu in vplačilu novih delnic v Zvon dva Holdingu. Kot je razvidno iz objave na spletni strani Ajpesa, ob tem v Gospodarstvu Rast dodajajo dva odložna pogoja, in sicer da bo prisilna poravnava Zvona dva Holdinga pravnomočno potrjena in da bo s konverzijo terjatev soglašalo sodišče. NLB vztraja pri ugovoru zoper prisilno poravnavo Zvon dva Holdinga, ki ga je podala junija. Kljub spremembi načrta finančnega prestrukturiranja ne bo dala soglasja k reprogramu in spremembi pogojev terjatev ter ne bo konvertirala terjatev v lastniški delež, je banka danes objavila na spletni strani Ajpesa. Zavlačevanje postopkov? Gre za nenavadno potezo, saj je Gospodarstvo Rast tako kot oba Zvona v prisilni poravnavi, zato mimo upniškega odbora tovrstnih odločitev ne bi smelo sprejemati, pišejo Finance. Po mnenju poznavalcev gre predvsem za zavlačevanje postopkov pred stečaji cerkvenih družb, ki so si posojale med sabo in bi morale biti že dolgo v stečaju, saj 800 milijonov evrov dolgov ne bodo mogle odplačati. Med upniki Gospodarstva Rast samo banke Nastale pa so tudi spremembe v upniškem odboru Gospodarstva Rast, saj nekateri od sprva imenovanih upnikov niso pravočasno prijavili terjatev, nekateri pa so iz upniškega odbora odstopili. V petčlanskem upniškem odboru so zdaj same banke, in sicer NLB, Unicredit Banka, Banka Koper, Abanka Vipa in Raiffeisen Banka. Kot je znano, je skupščina Zvona Dva, podobno kot junija tudi skupščina Zvona Ena, 15. julija podprla predlog povišanja osnovnega kapitala družbe, ki upnikom omogoča vplačilo oziroma konverzijo terjatev po vrednosti 4,17 evra za delnico. Konverzija terjatev v Zvonu ena se je medtem že izkazala za neuspešno, na mariborskem sodišču pa še vedno molčijo o tem, ali in kdaj nameravajo sprožiti stečajni postopek omenjene družbe. So pa potrdili, da je za 31. avgust razpisan narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, ki ga je vložil NLB.",0
"Dobili so plačo. In to celo. Delavci Aha Mure vsak mesec z mešanimi občutki čakajo na plačilni dan. Tokrat je 18. v mesecu precej bolj vesel, saj so po pol leta le dobili plačo na za to določen dan. In to v celoti. Težave pri plačilu plač so se v Aha Muri začele marca, ko so na plačilni dan dobili le po 300 evrov akontacije, nadaljevale pa vse do 29. avgusta, ko so dobili zadnjo četrtino julijske plače. A zdaj se očitno obrača na bolje. Do konca tega meseca bodo v družbi poskušali izplačati tretjino letošnjega regresa. Direktor družbe Matjaž Hudopisk je ob tem pojasnil, da je trenutna zasedenost zmogljivosti dobra, saj so jih z zmanjšanjem števila zaposlenih prilagodili naročilom, trendi glede naročil v prihodnje pa so obetavni, saj kupci napovedujejo rahlo okrevanje prodaje . Dolgovi do davčne uprave še niso poravnani, se pa z njimi dogovarjajo, kako čim prej rešiti dolg, je še dejal Hudopisk. Predsednica sindikata v Aha Muri Jolanka Horvat je potrdila, da so polno zasedeni, tako da še ni določeno, kdaj bodo imeli enotedenski jesenski dopust, presežni delavci pa so po njenih besedah odpravnine dobili pravočasno. Podjetje jih je zavodu za zaposlovanje junija in julija prijavilo 287.",1
"Sindikat policistov bo predsedniku DZ jutri predal 2.500 podpisov za začetek referendumskega postopka o vladnih varčevalnih ukrepih Sindikat policistov Slovenije (SPS) je zbral prek 2.500 podpisov za začetek postopka za izvedbo referenduma o vladnih varčevalnih ukrepih. ""Nujno obvestilo!!! USPELO NAM JE!!! Zakon o spremembi zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 bo šel na demokratično referendumsko odločanje!!!"" so v SPS zapisali na Facebook strani. Informacijo nam je potrdil tudi predsednik SPS Zoran Petrovič, ki pravi, da bodo podpise jutri predali predsedniku DZ Gregorju Virantu. Kot predvideva postopek, bo DZ nato določil zakonski rok, v katerem bodo morali predlagatelji referenduma zbrati 40 tisoč podpisov za razpis referenduma. ""Vlada ni držala besede niti tri mesece"" ""S tem vladi dajemo jasen signal, da enostransko ne more posegati v plače. Za mizo se moramo dogovoriti kako in kaj, in slišati ene in druge,"" pravi Petrovič. Kot pravi, so v SPS verjeli v socialni dialog, vladi pa zamerijo, ker je prelomila obljubo, da ne bo posegala v plače do 1. junija. ""Poglejte katerega smo. Še tri mesece niso držali svoje besede. Tukaj morajo razumeti, da taka akcija prinese tudi reakcijo,"" še doda Petrovič, ki več informacij obljublja za jutri. Stavka policistov se bo nadaljevala Iz stavkovnega odbora policije pa so pozno popoldan sporočili, da stavke z današnjim dnem ne končujejo, ampak bodo z njo vztrajali do izpolnitve stavkovnih zahtev. ""V tem trenutku naj se zmanjšajo le stavkovne aktivnosti na mejnih prehodih, saj stavka ni usmerjena proti državljanom, ampak proti vladi, ki trenutno očitno ocenjuje, da nas ne potrebuje,"" sporočajo.",0
"Danes zvečer bo slovenske rokometaše na polfinalni tekmi s Španijo spodbujalo še 160 slovenskih navijačev več. Velik uspeh slovenske reprezentance je očitno vzpodbudil navijaški duh. Pri agenciji Kompas so tako v enem dnevu razprodali tridnevno potovanje. Danes tako v Barcelono potuje čarter s 160 potniki. ""Veliko prijateljev in navijačev slovenske reprezentance bo tako v živo spremljalo naše rokometaše na pomembni tekmi danes zvečer v Barceloni, skupina že ima svoj slogan: Gremo po zlato,"" so zapisali. Če bo navijanje uspešno, pa jih bo prav toliko lahko na finalno tekmo odšlo v nedeljo. ""Imamo že pripravljen poseben program za nedeljo, če se bomo danes uvrstili v finale. Potem imamo še eno letalo, ki bo poletelo, ki bo poletelo v nedeljo zjutraj in se vrnilo v nedeljo zvečer za 299 evrov. Prijave sprejemamo danes od naš zmage naprej,"" nam je povedal Mišo Mrvaljevič iz Kompasa.",1
"Minevajo tri leta, odkar v Grčiji vlada t. i. trojka. Gospodarstvo je še vedno v prostem padu, Grčija ima milijon in pol brezposelnih, vse nižje pokojnine in vse več obubožanih. Grški premier pa napoveduje, da je svetla prihodnost že na obzorju.",0
"Negotovost glede gospodarskega položaja ter nezadostni politični ukrepi slabijo potrošnjo ter zavirajo investicije in novo zaposlovanje, pravi prvi mož organizacije ILO Guy Ryder Več kot pet let po izbruhu finančne krize se bo stopnja brezposelnosti po vsem svetu letos po pričakovanjih strokovnjakov vnovič občutno zvišala. Ker države ne dosegajo zadostne stopnje gospodarske rasti, se bo število brezposelnih tekom leta povečalo za dodatnih 5,1 milijona, svari Mednarodna organizacija dela (ILO). S tem se bo število brezposelnih po vsem svetu s trenutnih 197 milijonov povečalo na več kot 202 milijona, je organizacija ILO zapisala v najnovejšem poročilu, ki ga je objavila pred sredinim začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Leta 2014 se jim bo po vsej verjetnosti pridružilo še dodatnih tri milijone ljudi brez zaposlitve. Poziv k bolj odločnemu ukrepanju zoper brezposelnost ""Negotovost glede gospodarskega položaja ter nezadostni politični ukrepi slabijo potrošnjo ter zavirajo investicije in novo zaposlovanje,"" je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal prvi mož organizacije ILO Guy Ryder. Število novih delovnih mest se zmanjšuje, trajanje brezposelnosti pa se podaljšuje, je dodal. Posebna organizacija ZN v poročilu odločevalce v politiki in gospodarstvu poziva k bolj odločnemu ukrepanju zoper brezposelnost. Pred Evropo je ""nujna naloga učinkovitega zagona motorja za gospodarsko rast"". To še posebej velja za ranljive države s krčenjem gospodarske aktivnosti, kot je Grčija. ILO poziva k hitrejši uveljavitvi finančno-gospodarskih reform. Banke se morajo vnovič bolj posvetiti svojim najpomembnejšim nalogam ter ponuditi kredite za produktivne investicije - še posebej srednje velikih podjetij kot največjih zaposlovalcev. Gospodarska rast v območju evra se je kljub finančno-političnim ukrepom, kot so začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF), stalni evropski reševalni mehanizem (ESM) ter izredni posegi na finančnem trgu s strani Evropske centralne banke (ECB), vnovič upočasnila. To je zaostrilo položaj na trgu dela številnih držav z evrom. Še posebej zaskrbljujoča brezposelnost med mladimi Tudi v letu 2013 predstavlja ""kriza v območju evra največjo posamično nevarnost za globalno zaposlovanje"". Pri tem odsotnost fiskalne unije v Evropi preprečuje možnosti za spodbujanje gospodarske rasti v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, ugotavlja ILO. Vendar pa je nevarnost, da bi območje evra razpadlo ali da bi katera od držav bankrotirala, v začetku leta 2013 manjša kot pred letom dni. Še posebej zaskrbljujoča se zdi organizaciji ILO brezposelnost med mladimi. Trenutno je brez stalne zaposlitve približno 73,8 milijona mladih po vsem svetu. Zaradi upočasnjevanja gospodarske aktivnosti se bo število mladih brez zaposlitve do leta 2014 po vsej verjetnosti povečalo še za pol milijona. Stopnja brezposelnosti med mladimi, ki je leta 2012 v povprečju znašala 12,6 odstotka, se bo brez odločnega ukrepanja do leta 2017 povzpela na 12,9 odstotka.",0
"Ljubljana - Nepremičninski mogotec Aleksander Jereb je prodal svoj celotni 85,7-odstotni lastniški delež Kompasa MTS, ki je po nekaterih ocenah vreden celo do dvajset milijonov evrov. Novi lastnik Kompasa MTS je postala novoustanovljena družba Proaltia, ki je prek družbe Primopro v lasti Sama in Lilijane Primožič. Kakšne načrte ima s Kompasom MTS, koliko je odštel za večinski paket delnic, kako je financiral nakup in kdaj bo objavil prevzemno ponudbo, Samo Primožič, ki je bil do srede letošnjega leta predsednik uprave ljubljanskega holdinga Finira, ni želel pojasniti, saj posel še ni bil javno objavljen. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Primopro družbo Proaltia uradno ustanovil šele sredi novembra, osnovni kapital družbe pa znaša le 95.000 evrov. V naslednjih dneh bo morala Proaltia objaviti namero za prevzem in kasneje prevzemno ponudbo za Kompas MTS, saj je z nakupom presegla prevzemni prag. Iz prevzemne ponudbe bo tudi razvidno, koliko je Proaltia dejansko odštela za nakup Kompasa MTS, saj bo morala ostalim delničarjem plačati toliko kot Jerebu, in kako bo prevzem financirala. Od prevzemne cene bo odvisno tudi, ali bo iz lastništva Kompasa MTS izstopila Kapitalska družba (Kad), ki ima v lasti 11-odstotni delež. Spomnimo, da je bil Kad leta 2005 edini izmed večjih lastnikov, ki ni sprejel prevzemne ponudbe Avto-Phona, saj so ocenili, da je ponujena cena v višini 6,3 evra za delnico prenizka. Jereb je po prevzemu z združitvijo delnic (pet delnic so združili v eno) znatno zmanjšal osnovni kapital Kompasa MTS, čemur je tedaj nasprotoval prav Kad. V kasnejših letih je nato Kad večkrat zahteval izredno revizijo poslovanja Kompasa MTS, Jereb je leta 2007 podprl predlog za izredno revizijo, ki pa ni odkrila nobenih nepravilnosti. Skupno je Jereb za nakup 86-odstotnega deleža Kompasa MTS leta 2005 odštel okoli 15 milijonov evrov, borzna vrednost tega deleža pa je trenutno skoraj štirikrat nižja. Zaradi padca cene delnice Kompasa MTS se je Avto-Phone znašel v resnih finančnih težavah, ki jih je Jereb med drugim reševal tudi s prenosom premoženja s Cipra na Avto-Phone. Kot smo konec novembra razkrili v Dnevniku, je namreč ciprska družba Sonsini Limited, ki je v posredni lasti Jereba, Avto-Phone dokapitalizirala z okoli pet milijonov evrov vredno nepremičninsko družbo Induplati Jarše. S tem se je Avto-Phone izognil insolventnim postopkom, saj je imel že konec minulega leta kar tri milijone evrov negativnega kapitala in za 22 milijonov evrov kratkoročnih finančnih obveznosti.matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Beli krajini grozi socialna bomba. Brez službe bi lahko ostalo okoli 700 zaposlenih podjetja Secop. Tako številno odpuščanje delavcev se bo poznalo v razvoju celotnega beloKranjskega območja, pravi županja. Poslovna stavba podjetja Secop v Črnomlju Vodstvo črnomaljskega podjetja Secop proizvodnjo seli na Slovaško, kar pomeni, da bi lahko še letos brez službe ostalo okoli 700 zaposlenih. Črnomaljci so zgroženi, saj so bile napovedi o odpuščanjih veliko milejše. Kot poroča Radio Krka, naj bi se predstavniki sindikata včeraj sestali z vodstvom podjetja, a srečanja ni bilo. Zaposleni so ogorčeni, saj naj bi vodstvo sprva načrtovalo odpovedi za od 300 do 400 zaposlenih, poroča omenjeni radio, sedaj pa se govori o bistveno višjih številkah. Proizvodnjo naj bi delavci včeraj protestno zaustavili, a so jo danes po 10. uri spet zagnali. Beli krajini grozi socialna bomba Županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič je napovedi o odpuščanju v podjetju Secop komentirala z besedami, da Beli krajini grozi socialna bomba. V občini je namreč okoli 7000 ljudi delovno aktivnih, za zdaj pa je nekaj manj kot 1200 ljudi brezposelnih. Če bo Secop do konca leta res odpustil 700 zaposlenih, potem bi številka brezposelnih narasla na strašljivih 2000. Občina se je s prošnjo za pomoč obrnila tudi na vlado ter ministrstvi za delo in gospodarstvo. Upajo namreč, da jim bodo pomagali pri iskanju novega strateškega partnerja, ki bo pripravljen delati v Črnomlju. Poleg tega pa so na ponedeljkovem sestanku območno razvojnega partnerstva Pokolpje sprejeli program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore, ki ga naj vlada čim prej sprejme, je opozorila. Z njegovim hitrim sprejetjem bi namreč vlada omogočila čimprejšnjo objavo razpisov, prek katerih bi se določeni odpuščeni posamezniki lahko samozaposlili, manjši podjetniki pa ustvarili prepotrebna nova delovna mesta, je še dejala županja Čemas Stjepanovičeva. Tako številno odpuščanje delavcev, s katerim bo brezposelnost v občini presegla 15 odstotkov, se bo poznalo v razvoju celotnega beloKranjskega območja, je dodala Čemas Stjepanovičeva. Ker ima Secop visoko izobražen tehničen kader, prostore in ostalo infrastrukturo, pa upa, da se lastniki podjetja tega zavedajo in da bodo pomagali pri iskanju strateškega partnerja, s pomočjo katerega bi ohranili čim več delovnih mest ali pa v prostorih podjetja omogočili nove proizvodne programe. Proizvodnjo selijo na Slovaško Tiskovna predstavnica Secopa Nataša Hudelja je dejala, da se v družbi glede točnega števila odpuščenih delavcev še dogovarjajo, v vsakem primeru pa bodo v naslednjih devetih mesecih do enega leta odpustili več sto delavcev. Ob prevzemu črnomaljskega Danfossa, ki kot Secop od novembra lani deluje v okviru nemškega holdinga Aurelius in zaposluje 1100 ljudi, so se v vrhu holdinga pojavile zahteve po pocenitvi proizvodnje in zmanjšanju števila delavcev.",0
"Bank lastništvo ne zanima preveč Usoda prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja še visi v zraku. Nadzorni svet družbe je namreč prekinil sejo. Nadaljeval jo bo v ponedeljek. Nadzorniki so se tako le seznanili z vsebino pogajanj z bankami, ki naj bi jim Istrabenz dolgoval skoraj milijardo evrov po Bavčarjevih besedah pa pol milijona evrov. Oblikovali so predlog bankam upnicam in trem največjim delničarjem, in sicer dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij. Poleg tega jim nadzorniki svetujejo tudi, da v predvidenem roku podpišejo in pristopijo k izvedbi organiziranega procesa finančne konsolidacije družbe. Krovni dogovor bodo torej banke in lastniki pilili čez konec tedna. Če bo v ponedeljek podpisan, naj bi si Bavčar izposloval odlog vračila posojil do konca maja, poroča TV Slovenija. Banke terjajo pol milijona evrov Nadzorniki od ponedeljkovega sestanka pričakujejo pozitiven premik proti najprimernejši rešitvi tako za Istrabenz kot za upnike in lastnike družbe. Kot je povedal namestnik predsednika nadzornega sveta Istrabenza Tomaž Toplak, nadzorniki v celoti podpirajo model rešitve, prek katerega bodo banke upnice v celoti poplačane Gre za uravnotežen dogovor, ki je pozitiven tako za upnice kot lastnike družb in družbo. Bankirjev še niso prepričali Spomnimo še, da se v ponedeljek izteče moratorij na odplačilo dela Istrabenzovih dolgov. Predsednik uprave Igor Bavčar in lastniki Istrabenza so se še v četrtek z bankami upnicami dogovarjali za reprogramiranje posojil, med drugim pa je bil sklenjen dogovor, da se do ponedeljka preuči dokument, ki bi koprskemu holdingu omogočil, da začne odplačevati dolgove. Bavčarju bankirjev o končni rešitvi holdinga ni uspelo prepričati. Krovni dogovor med bankami in lastniki bo vplival tudi na ponedeljkovo odločanje o morebitni Bavčarjevi razrešitvi, ki jo je predlagal največji lastnik Petrol, o kateri zdaj še ni bilo govora. Zanjo bi morala glasovati večina nadzornikov, prvi mož Petrola Marko Kryžanovski pa po četrtkovem kriznem sestanku izida ni želel napovedovati. Za zamenjavo vodstva koprskega holdinga se zavzema tudi predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Draško Veselinovič. Bavčar bo o odstopu razmislil do ponedeljka Bavčar po včerajšnjem sestanku na vprašanje, ali namerava odstopiti, ni želel odgovoriti, je pa v sredo za Pop TV dejal, da bo o tem razmislil do ponedeljka. Nadzorni svet Istrabenza poleg Toplaka sestavljajo predstavniki delničarjev Alenka Vrhovnik Težak Petrol, Zoran Bošković NFD Holding, Damjan Mihevc, Bojan Korsika in predstavniki zaposlenih Klavdija Ule, Klavdija Primožič ter Miloš Fortunat. Bavčar Pripravljen sem tudi odstopiti Stečaj najslabša rešitev Maksima Holding mora plačati 19 milijonov kazni Bank lastništvo ne zanima preveč Največja Istrabenzova upnica je Nova Ljubljanska banka, kjer menijo, da bi bil stečaj najslabša rešitev za družbo, Veselinovič se bolj nagiba v smer prisilne poravnave. Banke upnice se na splošno zavzemajo predvsem za povrnitev čimvečjega deleža dolga, neposrednemu lastniškemu vstopu v podjetje pa niso posebej naklonjene.",0
"Svet ECB-ja ohranil ključno obrestno mero pri 0,75 odstotka Slovenija ima vse potenciale za to, da pride sama iz nevarnih voda, a mora izvesti pet ukrepov, je po srečanju s predsednikom Evropske centralne banke ECB dejal Janez Janša. Slovenski premier se je po seji sveta ECB-ja na Brdu pri Kranju sešel z Mariem Draghijem, s katerim sta govorila o razmerah v območju evra in ukrepih, ki jih namerava Slovenija izvesti do konca leta, da bi izšla iz nevarnih voda. Po besedah Janše ima Slovenija možnosti, da sama pride iz krize, a je za to potrebnih pet ukrepov - ureditev javnih financ in znižanje proračunskega primanjkljaja, stabilizacija bančnega sistema, resen pristop k prestrukturiranju državnega dela slovenskega gospodarstva, do konca leta pa je treba sprejeti tudi reformi trga dela in pokojninskega sistema. Vseh teh pet ukrepov Slovenijo zagotovo pripelje v varne vode, kjer bo naprej mogoče pluti z lastnimi jadri in brez strahu, da se bo kriza v Sloveniji nadaljevala, je povedal slovenskih premier. Na vprašanje, koliko denarja bo morala država prihodnje leto nameniti za dokapitalizacije državnih bank in kako bi to lahko vplivalo na primanjkljaj, je Janša dejal, da te napovedi v tem trenutku ni mogoče dati. Lahko samo špekuliramo, tega pa ne želim. Najprej mora mehanizem, ki je bil v sredo potrjen v DZ-ju, začeti delovati in ko bomo očistili bilance, bomo videli, kakšno je dejansko stanje, je povedal premier in dejal, da bo treba sredstva za dokapitalizacije, če bodo nujna, pridobiti s privatizacijo. Glede prestrukturiranja državnega dela slovenskega gospodarstva je Janša pojasnil, da je bil zato ustanovljen Slovenski državni holding. To je tudi instrument, prek katerega bo mogoče izvesti nadaljnjo transparentno, pregledno privatizacijo tega premoženja, je povedal predsednik vlade. Svet ECB-ja na današnjem zasedanju na Brdu pri Kranju ni znižal ključne obrestne mere za območje evra, ki tako ostaja na rekordno nizki ravni 0,75 odstotka. Predsednik ECB-ja Mario Draghi je na novinarski konferenci po zaključku zasedanja izpostavil trdno zavezo ohranjanju enotnosti denarne politike in dodal, da je evro nepovraten.",1
"Občina Ajdovščina načrtuje širitev ceste in pločnikov do izvira reke Hubelj. Investicija, vredna okoli milijon evrov, bo zaradi plazovitega terena zahtevnejša. V celoti naj bi širitev in obnovo ceste zaključili do prihodnjega poletja. Cesta bo od območja nekdanje vojašnice Pale do zaselka Fužine toliko razširjena, da se bosta lahko na njej srečala osebni avtomobil in avtobus. Ob cesti bo urejen pločnik, območje pa bo opremljeno z javno razsvetljavo. Na več mestih bodo za sprehajalce nameščene klopi. Uredili bodo tudi okolico spomenika ob cesti ter zagotovili pitno vodo. Vrednost pogodbenih del skupaj z davkom znaša 560 tisoč evrov, zanjo pa so rezervirana sredstva v ajdovskem občinskem proračunu. Ta del ceste v dolžini 1010 metrov bo urejen do konca letošnjega leta, v začetku prihodnjega leta pa bodo poskrbeli še za ureditev preostalega dela ceste med Fužinami in izvirom Hublja. Prav slednji bo veliko zahtevnejši, saj bo delno potekal po plazovitem terenu. Zanj bo potrebno skoraj toliko sredstev kot za prvi del.",1
"Slovenijo je ponoči zajelo močno neurje z nalivi, v katerem je med drugim odkrivalo strehe in podiralo drevesa ter povzročalo lokalne izpade električne energije. Neurje se je začelo v zahodni Sloveniji, nato pa nadaljevalo v osrednjo in vzhodno Slovenijo. V Portorožu je neurje podrlo drevo čez cesto na Poti pomorščakov, v Idriji in Vipavi pa je močan veter odkril streho, piše na spletnih straneh Uprave RS za zaščito in reševanje. V Kopru je meteorna voda zašla v stanovanje, v kraju Gore v Občini Idrija pa je veter odkril streho gospodarskega objekta. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Dole so streho že prekrili s ponjavo in tako preprečil zamakanje objekta, še piše na straneh uprave za zaščito in reševanje. Veter je podrl drevo še na ulici Drska v Novem mestu, drevo pa je padlo na cesto tudi v naselju Podgrad pri Ilirski Bistrici, kjer je prišlo tudi do izpada električne energije, ter na cesto med Ilirsko Bistrico in Jelšanami. V kraju Dornberk pri Novi Gorici je neurje odkrilo streho, v naselju Grahovo pri Cerknici pa je veter razkril skedenj in podrl drevo. Močnejša nevihta z nalivi je nastala tudi v Ljubljani, močan veter pa je drevesa podiral tudi v več krajih vzhodne Slovenije, med drugim na regionalni cesti Smednik–Raka v Občini Krško, na regionalni cesti Sevnica–Breg in v Zidanem Mostu v Občini Laško. Drevesa so se podirala tudi v Skolibrovi ulici v Ormožu, pa na glavni cesti Celje–Laško v Polulah v Celju ter tudi na Cesti na Grad v Celju. Tam je neurje tudi razkrilo streho objekta, brez dela strehe je ostalo tudi gospodarsko poslopje v Brezju pri Poljčanah. Tudi celjsko območje zajelo neurje Tudi celjsko območje je prejšnjo noč zajelo neurje z močnim vetrom in dežjem. Na območju Občine Šmartno ob Paki je zaradi izpada daljnovoda Gorenje brez električne energije ostalo 1.300 odjemalcev. Na več lokalnih cestah so celjski gasilci ponoči odstranjevali podrto drevje, na Teharjah pa so s folijo pokrili odkrito ostrejše stanovanjske hiše. Tudi na območju Braslovč je bilo med 21.50 in 0.50 zaradi izpada daljnovoda Letuš, 1.417 odjemalcev brez električne energije, prav tako je bilo brez nje 907 odjemalcev na območju Vinske Gore, so danes sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje. Velenjsko območje je v ponedeljek okrog 21.30 zajelo neurje z močnim vetrom in dežjem. Posredovali so velenjski in šaleški gasilci, ki so na cesti Paka pri Velenju–Paški Kozjak rešili dve osebi, ki sta ostali ujeti v vozilu med podrtimi drevesi. Zaradi več podrtih dreves sta si kraj ogledala tudi predstavnik civilne zaščite velenjske občine in tamkajšnja komunalna služba. Omenjena cesta je zaprta in označena z ustrezno signalizacijo. Odstranitev podrtih dreves pa bodo začeli danes. Podrto drevje je oviralo promet tudi v Šmartnem ob Paki, Rečici ob Paki in Malem Vrhu v Občini Šmartno ob Paki. Naraščajo lahko reke Danes lahko narastejo manjši vodotoki v zahodni, severni, osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Reke bodo znova narasle v sredo in četrtek. Večji porast rek je po podatkih Agencije RS za okolje pričakovati v Posočju, na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji, kjer lahko reke dosežejo velike letne pretoke. Povišano bo tudi plimovanje morja ob slovenski obali. Jaz poročam Moje ime: Moj kontakt (za povratne informacije): Dodaj novo polje Pripnite datoteko (neobvezno): Pripnite datoteko 2 (neobvezno): Pripnite datoteko 3 (neobvezno): Pripnite datoteko 4 (neobvezno): Opis: Strinjam se s splošnimi pogoji Pošlji",0
"Madžarska naftna družba MOL je bila zaradi prikrivanja informacij kaznovana z 1,9 milijona evrov Madžarska državna agencija za nadzor finančnih trgov je naftno družbo MOL kaznovala z 1,9 milijona evrov, poroča srbski B92. MOL je namreč po očitkih agencije prikrival informacije glede odkupa delnic, ki se nanaša na posojilo državne razvojne banke MFB Invest pri nakupu italijanskega naftnega koncerna IES in hrvaškega naftnega trgovca Tifon . Odkup lastnic delnic madžarske družbe v okviru priprav na prevzem IES-a in Tifona, je madžarska agencija označila kot 'insajderstvo'. MOL, ki je bil septembra zaradi prepozne objave informacije v zvezi s pismom o nameri avstrijskega OMV in njegovo ponudbo o prevzemu, že kaznovan s štiri tisoč evrov, je že napovedal pritožbo na odločitev agencije.",0
"Ljubljana - Danes se je na Ljubljanski borzi večina delnic zaključila v pozitivnem območju. Podražile so se prav vse delnice v borzni kotaciji, med delnicami uvrščenimi v standardno kotacijo, pa se je minimalno pocenila le delnica Save. Oba indeksa Ljubljanske borze SBI20 in SBITOP sta pridobila nekaj manj kot odstotek vrednosti. Borzniki so danes sklenili za 2,8 milijona evrov poslov, pri čemer je bilo z delnico Krke sklenjenih za milijon in pol evrov poslov. Enotni tečaj novomeškega farmacevta se je zvišal za 0,73 odstotka na 72,24 evra. Po obsegu prometa ji je sledila delnica Petrola, katere enotni tečaj se je povzpel za 0,36 odstotka. Najbolj se je podražila delnica Zvon Ena Holdinga, ki je pridobila 8,55 odstotka. Z 3,28-odstotnim porastom tečaja ji je sledila delnica NFD Holdinga, tej pa delnica Gorenja. Enotni tečaj velenjskega proizvajalca bele tehnike se je zvišal za 2,85 odstotka na 12,27 evra. Delnica Zavarovalnice Triglav se je podražila za dobra dva odstotka, za 1,8 odstotka se je danes podražila tudi delnica Aerodroma Ljubljane. Po drugi strani se je delnica Infond Holdinga pocenila za 23,08 odstotka, medtem ko se je enotni tečaj KS Naložb znižal za 3,23 odstotka. Za slab odstotek in pol se je pocenila tudi delnica Finetola.",1
"Revizije preteklega poslovanja Slovenskih železnic kažejo, da je denar iz sistema polzel na praktično vseh koncih. Milijoni so izginjali pri tako osnovnih stvareh, kot je nakup železniških pragov ali prodaja lokomotiv, tvegano finančno poslovanje pa je odneslo več deset milijonov evrov. Dušan Mes Generalni direktor železnic Dušan Mes z revizijami ugotavlja, da so bile železnice predolgo igračka podjetnih posameznikov in poleg kazenskih postopkov napoveduje tudi odškodninske tožbe zoper odgovorne. Del dokumentov je izročil policiji, ta pa je potrdila, da po poslih že brska, so poročali v oddaji 24UR. Eden številnih vprašljivih poslov navadni bukovi pragovi, po katerih tečejo tračnice. Železnice so za vsakega plačale 64,95 evra, čeprav bi jih lahko kupili pri lastnem podjetju ŽGP po 38 evrov ali 26,95 evra ceneje. Ta praksa se je vlekla več let, revizorji pa so izračunali, da so tako izgubili več kot milijon evrov. Drugi primer. Centralne delavnice železnic so kupile lokomotivo, jo obnovile in prodale naprej preko posrednikov v Bosno. Železnice so zdaj ugotovile, da so pri eni od lokomotiv s prodajo za 248 tisoč evrov presegle vrednost obnove torej so delale slabih sedem tisoč evrov izgube a je po podatkih davčne uprave posrednik nato z lokomotivo naprej zaslužil 272 tisoč evrov. Kdo in zakaj je izbral posrednika, revizorjem nihče ni znal pojasniti. Foto Thinkstock Precej več denarja kot pri nakupih in prodaji opreme pa je izginilo v finančnih mahinacijah. V času gospodarske rasti so skušale uprave priti na lahek način do zaslužka. Ko so bile obresti kreditov v švicarskih frankih nižje od tistih v evrih, so podobno kot številni Slovenci naredili napako in se vezali na švicarske franke. Ob tem so plačali še drago zavarovanje za morebitna valutna tveganja, a so kupili tako nevaren finančni produkt, da jih je stal še dražje. Te špekulacije, ki so se začele pod generalnim direktorjem Tomažem Scharo, pa bomo drago plačali. Ker so kupili opcije ob tečajnem razmerju švicarskega franka in evra 1,7 in ker je tečaj do danes padel na 1,2, so letno izgubili po sedem milijonov evrov. Skupaj z izstopno takso 45 milijonov evrov. Za primerjavo toliko denarja so železnice v slabih štirih letih prihranile z znižanjem plač zaposlenih.",0
"Uprava Pivovarne Laško je sklenila znižati plače najbolje plačanim v Skupini Laško od pet do 20 odstotkov, plače v proizvodnji pa ostajajo nespremenjene. V Skupini Laško so se odločili znižati plače najbolje plačanim, in sicer od pet do 25 odstotkov. Medtem plače delavcev v proizvodnji ostajajo nespremenjene. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je povedal, da se bo njegova plača znižala za 25 odstotkov. Z ukrepom želeli povedati, da je zadeva resna Zorko je pojasnil, da so z ukrepom zaposlenim želeli povedati, da je zadeva resna in da se je treba do stroškov vesti racionalno. ""Ob tem, da delamo dobro in dosegamo plane na prodajnem področju, moramo biti tudi učinkoviti. Za doseganje planskih ciljev smo sprejeli številne ukrepe, med drugim tudi zadržanje dela plač pri vseh zaposlenih, ki lahko s svojim delom neposredno prispevajo k doseganju ciljev,"" pravi Zorko. Pivovarna Laško se je odločila tudi znižati sponzorska sredstva, napoveduje pa dvig prodaje izdelkov na različnih prireditvah. Skupina Laško je tako sprejela ukrepe predvsem na področjih, kjer ima neposreden vpliv. Gre za področje nižanja materialnih stroškov in uporabo alternativnih materialov, z optimizacijo bodo poskušali ublažiti naraščanje cen teh materialnih stroškov in storitev. Kot navajajo v pivovarni, se zelo trdo pogajajo s ponudniki materialov in storitev. Predvidena je tudi racionalizacija investiranja v razvoj in marketing, pivovarna pa je že povečala vlaganja v tuje trge za 25 odstotkov, saj ocenjuje, da se prav na teh trgih zagotovi rast prihodkov. Na domačem trgu pa je družba previdnejša in intenzivneje vlaga v blagovne znamke, ki imajo dolgoročno perspektivo in potencial rasti v širši regiji.",1
"Država pred prejemom drugega paketa pomoči 130 milijard evrov Nemški predlog, da bi imela EU možnost veta na grške odločitve o sprejemu njenih davkov in porabe, je močno razjezil grške uradnike. Evropski komisar za proračun in finančno načrtovanje Janusz Lewandowski bi tako imel možnost veta na sprejem morebitnih ukrepov glede grškega proračuna, če ta ne bi bil v skladu s cilji, ki so jim jih zastavili mednarodni upniki. Grčija bi se morala tudi zavezati k odplačilu dolga, preden bi se znova zadolžila. Grška vlada namreč vztraja pri ohranitvi nadzora nad svojim proračunom. A če bo Grčija hotela prejeti nov paket evropske pomoči, ne bo imela veliko izbire. Če ne drugega, mora čim prej z zasebnimi upniki sprejeti dogovor o odpisu dolga. Le na ta način bo dobila naslednji obrok posojila, ki ga potrebuje za odplačilo obveznic, ki zapadejo marca. Če Grčija ne bo mogla poplačati dolgov, bodo Atene prisiljene v nenadzorovani stečaj. Zasebni upniki naj bi tako dobili 50 odstotkov nominalne vrednosti grških obveznic, namreč v zameno za denarno izplačilo in nove obveznice. Takšna zamenjava bi Grčijo olajšala za 100 milijard evrov od skupno 350 milijard dolga. Grčija je obljubila, da bo v zameno za prvi paket denarne pomoči ostro zarezala v javno porabo, kar bi morala storiti z zmanjšanjem pokojnin in plač v javnem sektorju. Država še do konca lanskega leta tega ni storila, zaradi česar se njen proračunski primanjkljaj v letu 2011 še zvišal.",0
"Brez plačila dodatka na visoko porabo Potem ko je eden izmed električnih dobaviteljev napovedal za 10 odstotkov nižje cene elektrike, je novo ponudbo -sveženj z nižjimi cenami - napovedal tudi Elektro Gorenjska. Elektro Gorenjska bo tako s prvim majem uvedel sveženj Porabim, kar rabim, ki bo cene električne energije za gospodinjske odjemalce v povprečju znižal za 5,2 odstotka. Uporabnikom bo omogočal številne ugodnosti, hkrati pa bo namensko in aktivno spodbujal k učinkovitejši rabi električne energije. Brez plačila dodatka na visoko porabo Kot so sporočili predstavniki gorenjskega distributerja, bodo uporabniki novega paketa oproščeni plačila dodatka na visoko porabo 0,012 evrov na kilovatno uro. Poleg tega jim ne bo treba plačevati storitev za vodenje računa 0,816 evrov mesečno. Za tiste, ki bodo sprejeli ponudbo, ki velja do 1. julija, se cene električne energije ne bodo spreminjale do leta 2010. To pomeni dodatni prihranek v višini vsaj 0,816 evra na mesec, za povprečnega odjemalca pa bo prihranek na mesečnem računu znašal med dvema in tremi evri. Nagrada za zmanjšanje porabe elektrike Vsi, ki se bodo odločili za sveženj, bodo morali mesečno sporočati stanje števca prek spletne aplikacije ali klicnega centra. Prihranke bo mogoče razbrati z mesečnih računov, saj bo električna energija zaračunana po njihovi dejanski in ne po povprečni porabi. Če bodo gospodinjski odjemalci v letu dni porabo zmanjšali za vsaj pet odstotkov, jih bo Elektro Gorenjska nagradil z desetimi evri.",1
"Države članice Evropske unije bodo od prihodnjega leta začele razvijati standardizirani sistem za polnjenje električnih vozil. S tem ukrepom bi skeptike prepričali v nakup električnih vozil. Ministri oziroma predstavniki ministrstev članic Evropske unije, pod katera spada tudi industrija, so na srečanju v Bruslju odločili, da bodo države članice od prihodnjega leta začele razvijati standardizirani sistem za polnjenje električnih vozil. Pri tem so povezljivost med električnimi avtomobili in polnilno infrastrukturo izpostavili kot prednostno nalogo na tem področju. Izpostavili pa so tudi potrebo po naslavljanju varnostnih vprašanj. Tako naj bi skeptične evropske uporabnike skušali prepričati k nakupu teh avtomobilov. Skupna izjava navaja, da je harmonizacija po vsej Evropi ključnega pomena za to, da bodo električna vozila lahko polnjena, doma ali na javni polnilni postaji, brez težav kjerkoli v EU in z uporabo katerega koli polnilca. Tovrstna standardizacija in preprost sistem sta prvi pogoj za sprejetje s strani potrošnikov in, posledično, masovno odločanje za električna vozila na trgu . Vozila za zdaj še predraga Ministri se sicer zavedajo, da bodo v kratkem in srednjem roku na evropskih cestah še naprej prevladovala vozila z bencinskim in dizelskim motorjem. Da se bodo kupci začeli množično odločati za električna vozila, se bodo morale namreč na primerno raven spustiti tudi njihove cene. Članice EU upajo, da bo širša uporaba električnih vozil pomagala uniji zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv ter znižati emisije ogljikovega dioksida. Prav tako bi električna vozila pripomogla pri zmanjševanju hrupa na cestah, čeprav ostajajo pomisleki, da bi to lahko povečalo število nesreč, saj bi se pešci manj zavedali bližajočega se avtomobila. Ministri so sprejeli ta pomislek ter se odločili, da bodo o tem še razpravljali. V grobem naj bi sicer bile evropske norme za elektronske avtomobile sprejete pred koncem leta. Kar se tiče finančne plati pa naj bi Evropska komisija predlagala finančne spodbude za kupce tovrstnih vozil, k čemur so jo ministri tudi pozvali.",1
"Sindikat Neodvisnost vztraja pri stavki V jeseniški Rotomatiki se kljub pričakovanjem stavkovnega odbora pogajanja z vodstvom podjetja, ki so se v četrtek zvečer vendarle začela, ta teden ne bodo nadaljevala. Sindikat Neodvisnost tako vztraja pri stavki, ki že od ponedeljka kljub prerazporeditvi nekaterih zaposlenih z drugih lokacij na Jesenicah ovira proizvodnjo lamel. Predsednik stavkovnega odbora Andrej Robič je po četrtkovem večernem sestanku z vodstvom podjetja pričakoval, da se bodo pogajanja nadaljevala. Opravljenih je bilo tudi nekaj telefonskih pogovorov, je pojasnil Robič, ni pa znal razložiti odločitve vodstva podjetja, da se za danes predvidena pogajanja ne bodo nadaljevala. Zahteve stavkajočih na Jesenicah izvzete V Hidrii so pojasnili le, da pogajanj s stavkovnim odborom Hidrie Rotomatike na Jesenicah še ne bo. V podjetju vztrajajo, da se bodo v torek sestali z reprezentativnimi sindikati in z njimi predvidoma podpisali novo podjetniško kolektivno pogodbo. Zahteve stavkajočih na Jesenicah, ki se nanašajo na dvig plače, pa so iz teh pogovorov izvzete. Stavkajoči se že vse od napovedi stavke srečujejo z nepripravljenostjo vodstva podjetja na doseganje kompromisne rešitve. Na pogovore so stavkajoče sicer povabili že pred tednom dni, vendar so vztrajali, da v zahteve sindikata ne bodo privolili in da naj ta prekine stavko. Ker na drugi strani delavci vztrajajo pri stavkovnih zahtevah, se stavka nadaljuje. Obseg proizvodnje kljub dodatnim delavcem zmanjšan Namesto stavkajočih nujno delo na Jesenicah opravljajo delavci iz idrijskega obrata Rotomatika. Kljub temu obseg proizvodnje v obratu, kjer zaradi velikega obsega naročil delo poteka v štirih izmenah, ni tak kot običajno. O višini škode, ki nastaja zaradi stavke, V Hidrii še ne morejo govoriti, jo pa sproti zapisujejo in se trudijo svojim kupcem zagotavljati pravočasne dobave. Stavkovni odbor je napovedal, da se bo stavka nadaljevala vse do izpolnitve zahtev oziroma sklenitve kompromisnega dogovora, ki bi bil v korist delavcem. V skoraj teden dni trajajoči stavki, ki je med sindikatom Neodvisnost in vodstvom podjetja sprožila številna medsebojna obtoževanja o zavajanju javnosti, po podatkih Hidrie sodeluje 60, po trditvah sindikata pa 80 zaposlenih v jeseniški Rotomatiki, kjer je po podatkih Hidrie 170, po podatkih sindikata pa 130 zaposlenih.",0
"Zvečer bo Bernanke morda namignil, kaj bo s politiko QE Finančni trgi so pozornost preusmerili k dvodnevnemu zasedanju ameriške centralne banke in morebitnim namigom o prihodnji denarni politiki. Po zasedanju, ki se bo končalo danes, bo predsednik Ben Bernanke na novinarski konferenci morda odgovoril na ključno vprašanje kdaj bodo Zvezne rezerve zmanjšale obseg odkupov državnih obveznic, s čimer skrbijo za nizke tržne obrestne mere, eden od stranskih učinkov pa je nadpovprečna rast delniških trgov, saj se lep del presežne likvidnosti prelije na delniške trge. Zew kaže na boljše gospodarske razmere v Nemčiji Wall Street očitno ne pričakuje skorajšnjih sprememb v Fedovi politiki, tako da je v torek Dow Jones 15.318 točk porasel za več kot sto točk. V Evropi je bilo trgovanje negotovo. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.183 točk se je znižal za 0,1 odstotka in je s tem šest odstotkov pod petletnim vrhom, kjer je bil prejšnji mesec. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo se je junija okrepilo bolj od pričakovanj. Pomemben konjunkturni indeks Zew se je namreč junija v primerjavi z majem namreč zvišal za 2,1 točke, na 38,5 točke, Spet nižja prodaja avtomobilov Evropejci sicer zaradi težkih gospodarskih razmer kupujejo vedno manj avtomobilov. Maja je bilo na novo registriranih 1,04 milijona vozil, kar je 5,9 odstotka manj kot v istem mesecu lani. Gre za najslabše majske prodajne številke po letu 1993, ko je bil avto leta Nissan Micra. Največji padec prodaje so imeli v Franciji, Nemčiji in Italiji. Velika Britanija je edina država, kjer so prodali več avtomobilov. Finančni ministri o načinu dokapitalizacije bank V četrtek se bodo sestali finančni ministri evrskega območja in poskušali doseči dogovor o tem, kako dokapitalizirati banke. Junija 2012 so se vsi strinjali, da bo stalni evropski mehanizem za stabilnost ESM, ki ima za 500 milijard posojilne zmožnosti, sposoben neposredno dokapitalizirati banke, če tega ne bo zmogla domača vlada. Podrobnejših pravil takšne kapitalske injekcije še niso dorekli in zdaj je za to pravi trenutek. Tečaji delnic na Lj. borzi 18. junij GORENJE +1,21 %4,10 EUR KRKA+0,71 %51,36 TELEKOM+0,61 %106,70 LUKA KOPER +0,59 %8,55 PETROL -0,00 %211,50 ZAV. TRIGLAV-1,38 %17,85 NOVA KBM-1,73 %0,569 MERCATOR-3,05 %100,00 Zlato na enomesečnem dnu Nafta se na račun vojnih razmer v Siriji še naprej draži. Cena brenta je poskočila nad 106 dolarjev. Zlato pri 1.361 dolarjih zdrsnilo na enomesečno dno. SPDR Gold Trust, največji sklad, ki spremlja gibanje cen zlata, je imel v ponedeljek za 1003 metrične tone zlata, kar je najnižja raven v dobrih štirih letih. Vlagatelji že 17 mesecev zapored znižujejo svoje pozicije v tem skladu, kar je rekorden negativni niz. Samo letos je sklad izgubil za 11 ton zlata. Evro ni razpadel, inflacija ne grozi Zlato je letos povsem izgubilo status varnega zatočišča. V času največje evrske krize je bilo drugače. Vlagatelji so pričakovali črn scenarij in propad evrskega območja, vendar se to ni zgodilo. Prav tako se ni razbohotila inflacija, kar so mnogi napovedovali zaradi izjemno ohlapne denarne politike največjih centralnih bank. Zadnji podatki prej kažejo na to, da grozi deflacija kot inflacija. Mercator padel na sto evrov Na Ljubljanski borzi je bilo v torek še največ prometa, 115 tisoč evrov, s Krkinimi delnicami, ki so se podražile za tri četrtine odstotka. Mercatorjeve delnice so padle na sto evrov. Vlagatelji so očitno skeptični, ali bo deveti poskus prodaje res uspešno končan, saj bi se sicer cena delnice bolj približala 120 evrov, kolikor v prevzemni ponudbi ponuja Agrokor. Tudi pri Telekomu je precej skepse, ali bo res kmalu prodan. Tečaj namreč vse od takrat, ko je vlada Telekom uvrstila na seznam 15 podjetij za prodajo, ni opazneje porasel.",0
"Romski družini, ki bi se morali vseliti v hišo v Kočevju, ostali pred vrati. Lastnica noče predati ključev. V Občini Kočevje Romom pomagajo pri rešitvi stanovanjskega problema, in sicer tako, da jim sofinancirajo nakup nepremičnine. Pri eni preselitvi pa so nastali zapleti. Dosedanja lastnica stanovanja pravi, da ključev Romom ne bo predala, dokler ne bo plačana celotna kupnina. Lastnica se boji, da preostanka denarja ne bo dobila Pogodba med lastnico in lastnikom hiše ter Romi je bila sklenjena in podpisana lani novembra. Takrat sta lastnika prejela polovico kupnine, za preostalo polovico pa so se dogovorili, da jo prejmeta do leta 2017. Ob podpisu pogodbe so podpisali tudi dodatek k pogodbi, ki lastnika zavezuje, da se morata do danes (31. 7. 2013) iz hiše izseliti. Lastnica zdaj trdi, da je bila ta izjava enostranska, in jo je s svojim odvetnikom preklicala. Odvetnik, ki predstavlja Rome, pa pravi, da je to le dodatek k pogodbi, da se na dan, ko se prenese lastninska pravica, nepremičnina izprazni. Ob podpisani pogodbi so se Romi tudi zavezali, da bodo do danes podrli vse objekte na ozemlju, ki je od hiše oddaljeno nekaj metrov. To so do danes tudi storili. Kot sosedje smo jim veliko ponudili. Našo elektriko imajo že pet let. Moža so enkrat napadli in mu vzeli ključe, ki jih je pozneje dobil nazaj. Meni so grozili dvakrat. Lastnica hiše je razburjena zaradi nekorektnega odnosa Romov. Lastnica se zdaj boji, da preostale kupnine ne bo videla, zato je Romom ponudila dogovor, da ji plačajo samo 20 tisočakov (namesto 35), uredijo vse potrebno v zemljiški knjigi in je hiša njihova. A Romi ponudbe niso sprejeli, zagotavljajo pa ji, da ji bodo preostanek kupnine plačali čez dve leti. S tem se lastnica ne strinja, zato jim danes ključev ne bo predala. ""Ključev ne dam. Pogodba je razveljavljena, oni pa se držijo enostranske izjave,"" je povedala. ""Lastnica je ponovno šla na občino in tam ji bodo povedali, kaj narediti. Romi so še zunaj, na drugi strani ceste, kjer je hiša. Drugega jim ne preostane,"" je povedal njihov odvetnik Blaž Guna. Na vprašanje, ali so vdrli v hišo, kot so napovedali, pa je povedal, da čakajo, kaj jim bo sporočila lastnica. Počakali bodo do polnoči, da bodo formalno izpolnjeni pogoji. Občina je denar že nakazala in s predajo nima nič Na Občini Kočevje so nam potrdili, da so znesek v višini 30 tisoč evrov (prvi del kupnine) že nakazali gospe, ki hišo prodaja. ""Občina je pri tej zadevi naredila vse, kar je morala narediti. Stranki sta sklenili pogodbo v vrednosti 65 tisoč evrov, znesek 30 tisoč evrov pa je občina morala in je tudi že nakazala na račun gospe, ki je prodajala hišo kot pomoč pri rešitvi stanovanjskega problema romski družini,"" nam je zatrdila Vesna Malnar Memedović z občine. Vse druge obveznosti so na strani strank, ki sta podpisali pogodbo. Občina v pogodbeno razmerje namreč ni bila vključena, družini so le pomagali s subvencioniranimi sredstvi. Policija obveščena, ni pa še posredovala Policisti po zadnjih podatkih še niso posredovali. ""Danes nismo nič posredovali. Na samem kraju ni bilo nobenega posredovanja. Se pa je na nas obrnil zastopnik lastnika in nas seznanil z zadevo. Obvestil nas je, da bodo stavbo zapustili,"" je povedala tiskovna predstavnica ljubljanske policije Maja Ciperle Adlešič.",0
"Spopad urednikov. Po intervjuju s Kresalovo. Krajnc: ""Dovolj imam"", Požar: ""Neumnost"". Bojan Krajnc, urednik in avtor oddaje Ugani, kdo pride na večerjo, bo tožil Bojana Požarja, urednika Pozareporta. Povod za to je včerajšnji odziv Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) na nedeljski intervju z nekdanjo predsednico LDS Katarino Kresal. V kritičnem odzivu je bilo med drugim zapisano, da je Bojan Krajnc format oddaje ukradel BBC-ju. ""ZNP v svojem pamfletu ponavlja laži, ki jih vseskozi objavlja Pozareport: da sem BBC-ju ukradel format oddaje. To je daleč od resnice. Edino, kar imata ti dve oddaji skupnega, je naslov. Obe sta si ga sposodili pri kultnem filmu Guess who's comming to dinner, ki ne govori o kuhinji, ampak o nestrpnosti. Doslej sem ta njegova podtikanja ignoriral, zdaj pa imam dovolj in ga bom tožil,"" nam je sporočil Bojan Krajnc. ""Neumnost. Naj si raje natančno prebere, kaj sem napisal. Zatekanje k tožbam novinarjev, ki spremljamo delo javne televizije, mu zanesljivo ne bo pomagalo pri snovanju originalnih formatov. Sicer pa sem to objavil že novembra lani. Ne vem, zakaj se razburja šele zdaj, po tem fiasku s Kresalovo. A ni to malo nenavadno?"" odgovarja Bojan Požar.",0
"Slovenijo je aprila obiskalo skoraj četrt milijona turistov. Njihovo število pada, kar med turističnimi delavci že povzroča sive lase. Med domačini so priljubljeni Obala in zdraviliški kraji, tujci se zapeljejo še v Ljubljano, Maribor in na Bled. Aprila je v slovenskih hotelih, apartmajih, planinskih kočah ... prespalo okoli 221.000 ljudi. 221.000 turistov je aprila v nastanitvenih objektih po Sloveniji skupaj prespalo 560.000-krat. Na letni ravni to predstavlja sedem odstotkov manj turistov in 12 odstotkov manj prenočitev. Število domačih turistov je padlo za dva, tujih pa za 12 odstotkov, kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada. V prvih štirih mesecih leta je bilo zabeleženih okoli 776.000 prihodov turistov ali za tri odstotke manj kot prejšnje leto v tem obdobju in okoli 2,17 milijona njihovih prenočitev ali za šest odstotkov manj kot prejšnje leto v tem obdobju. Tuji turisti so v aprilu ustvarili 60 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Ključni evropski trgi, od koder so prihajali tuji turisti, so bili Italija 21 odstotkov, Avstrija 16 odstotkov, Nemčija devet odstotkov, Rusija sedem odstotkov, Srbija pet odstotkov, Hrvaška štirje odstotki in Velika Britanija trije odstotki. V aprilu so turisti z večine pomembnejših turističnih trgov v Sloveniji ustvarili manj prenočitev kot v enakem obdobju lani, in sicer turisti iz Nemčije za 32 odstotkov manj, iz Italije in Avstrije po 21 odstotkov manj, iz Rusije za 19 odstotkov manj in iz Hrvaške za 18 odstotkov manj. Manj številne kot v lanskem aprilu so bile tudi prenočitve turistov iz Srbije za 10 odstotkov in iz Velike Britanije za šest odstotkov. Največ prenočitev vseh turistov, domačih in tujih, je bilo v aprilu zabeleženih v zdraviliških občinah, in sicer okoli 202.000, vendar pa je bilo teh 15 odstotkov manj kot aprila lani. Slovenska naravna zdravilišča so sicer zelo zaskrbljena nad letošnjo turistično sezono, saj je trend obiska in ustvarjenih prenočitev predvsem v prvih štirih mesecih izrazito negativen. Največ prenočitev so zabeležili v zdraviliških občinah, a tudi tam obisk pada, kar že povzroča skrbi. Foto Thinkstock Na drugem mestu po številu prenočitev vseh turistov so bile obmorske občine, kjer je bilo zabeleženih okoli 126.000 prenočitev turistov, kar je 12 odstotkov manj kot v aprilu lani. Gorske občine so zabeležile okoli 83.000 prenočitev vseh turistov, kar na letni ravni predstavlja devetodstotni padec. Več prenočitev turistov je bilo na letni ravni zabeleženih v planinskih domovih in kočah za 14 odstotkov ter v mladinskih hotelih za 11 odstotkov, manj prenočitev turistov pa v hotelih za 12 odstotkov, v apartmajskih in počitniških naseljih za 17 odstotkov, v kampih za 19 odstotkov, na turističnih kmetijah z nastanitvijo za štiri odstotke in v zasebnih sobah, apartmajih in hišah za tri odstotke. Domači turisti so skoraj polovico 49 odstotkov vseh svojih prenočitev ustvarili v občinah Piran, Moravske Toplice, Brežice, Podčetrtek, Izola in Koper. Tuji turisti pa so 61 odstotkov vseh svojih prenočitev ustvarili v občinah Ljubljana, Piran, Bled, Rogaška Slatina, Moravske Toplice in Maribor. Piran je priljubljen tako med domačimi kot tujimi gosti.",0
"Mnoga podjetja so selila svojo proizvodnjo v države s cenejšo delovno silo, češ da se v Sloveniji ne splača zaposlovati, saj so stroški delovne sile preprosto preveliki. Pa je res tako? Je slovenska delovna sila res predraga? V času, ko se slovenska podjetja rušijo kot hišica iz kart in ko iz dneva v dan poslušamo o novih stečajih in prisilnih poravnavah, ne moremo mimo vprašanja, ali je nekonkurenčnost slovenskih podjetij res globoko povezana s stroškom delovne sile. Pogosto se namreč slovenska delovna sila primerja z manj razvitimi vzhodno evropskimi državami, s čimer se želi utemeljiti selitev proizvodnje ali prestrukturiranje na cenejšo delovno silo. Zelo redko ali pa skoraj nikoli pa se ne naredi primerjava z razvitimi evropskimi državami, kjer so stroški dela v primerjavi s slovenskim povprečjem zares na visokih ravneh. Tako na primer v povprečno uspešnem podjetju v Nemčiji strošek dela znaša dvakratnik slovenskega povprečja, v skandinavskih državah pa bruto plača zaposlenih znaša tudi trikratnik povprečja bruto slovenskih plač. Za primerjavo evropski statistični urad je denimo izračunal, da povprečni bruto strošek slovenskega delavca znaša slabih 15 evrov, medtem ko v Nemčiji ta znaša slabih 30 evrov, na Danskem pa se ta številka povzpne kar do neverjetnih 40 evrov. Na eni strani so ti, ki trdijo, da je slovenski delavec predrag, na drugi strani pa se slovenskim plačam posmehujejo. Preberite naslednja dejstva in sami presodite, kdo ima prav!",0
"EU podpira mala in srednja razvojno-raziskovalna podjetja, lani je odprla program Eurostars Eurostars je evropski program za spodbujanje inovativnosti malih in srednjih podjetij. Z njim Evropska unija zagotavlja dodatna sredstva za tržno usmerjene raziskave in razvoj malih in srednjih podjetij. Eurostars je skupni program Eureke in Sedmega okvirnega programa Evropske unije za raziskave in tehnološki razvoj. Program upravlja Eureka in naj bi izboljšal razpoložljivost nacionalnih sredstev za sofinanciranje razvojno-raziskovalnih projektov malih in srednjih podjetij. Nujna je povezava Za sredstva programa se lahko potegujejo skupine dveh ali treh podjetij skupaj z eno razvojno-raziskovalno inštitucijo po možnosti iz vsaj dveh držav članic Eurostarsa. Držav članic pa je zdaj 27: poleg Slovenije še Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Švedska, Švica in Turčija. Kandidati za sredstva lahko delujejo na kateremkoli tehnološkem področju, vendar pa mora imeti civilni namen in cilj razviti nov proizvod, postopek ali storitev. Konzorcij mora biti uravnotežen Podjetja, ki izvajajo raziskave in razvoj, morajo v projekt vložiti najmanj 50 odstotkov skupnih stroškov za raziskave in razvoj. V to pa je lahko vključenih tudi nekaj podizvajalcev. Konzorcij mora biti uravnotežen, kar pomeni, da noben udeleženec ali država ne sme vložiti več kot 75 odstotkov celotnih stroškov projekta. Projekt mora biti tržno usmerjen: trajati ne sme več kot tri leta, v dveh letih po koncu projekta pa mora biti izdelek pripravljen za vstop na trg. Izjema so le biomedicinski ali medicinski projekti, kjer se morajo klinične preiskave začeti v dveh letih po izteku projekta. Program bo trajal šest let Program podjetjem omogoča, da prek ene vstopne točke hkrati kandidirajo za domača in evropska sredstva pomoči. Delovati je začel lani jeseni, trajal bo šest let. Podjetjem bo omogočil, da razvijejo tesnejše delovne odnose z evropsko raziskovalno skupnostjo, zatrjujejo ustanovitelji. Sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih udeležencem namreč omogoča, da združujejo ustvarjalnost, strokovno znanje in izkušnje, inovativnost pa jim pogosto omogoča tudi dostop do prej neraziskanih trgov. Eurostars ima v vsaki državi članici tudi nacionalnega koordinatorja, ki kandidatom pomaga pri izpolnjevanju prijave in pri presoji možnosti za uspeh. Koordinator tudi preveri, ali prijava projekta vsebinsko ustreza programu Eurostars in ali so sredstva še na voljo. Program bo ves čas odprt za prijave za financiranje, z enim ali več prijavnimi roki vsako leto. Dodatne informacije o programu Eurostars so na voljo na spletni strani www.eurostars-eureka.eu. Info: Kaj je treba vedeti o Eurostarsu Namenjen je malim in srednjim podjetjem, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem v visokotehnoloških sektorjih. Spodbuja tržno usmerjene inovacije na nevojaških tehnoloških področjih. Podpira raziskave ""bottom up"" s pomočjo ene podpisane pogodbe. Projekte ocenjujejo mednarodni strokovnjaki. Postopki so predpisani, pogodbo je mogoče podpisati v kratkem času.",1
"Ljubljana - Banke so v prvih petih mesecih leta ustvarile 108,1 milijona evrov izgube po davkih, pred davki pa je ta znašala 117,4 milijona evrov, kar je za 134 odstotkov več kot v enakem odboju lani. Neto oslabitve in rezervacije so se medtem znižale za 4,26 odstotka in dosegle 290 milijonov evrov. Bilančna vsota bančnega sistema se je v maju povečala za 380 milijonov evrov, kar je vplivalo na počasnejšo medletno dinamiko krčenja bilanc. Od konca lanskega leta, ko je dosegla 46,12 milijarde evrov, se je do konca maja znižala na 46,04 milijarde evrov, kažejo danes objavljeni podatki Banke Slovenije. Bruto dohodek bank je v prvih petih mesecih dosegel 464,8 milijona evrov in bil 17 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. Čiste obresti so znašale 318,4 milijona evrov in bile za dobrih 20 odstotkov nižje kot v enakem obdobju lani. Neobrestni prihodki pa so se znižali za 8,8 odstotka na 146,4 milijona evrov. Maja se je nadaljevalo zmanjševanje posojil nebančnemu sektorju, obseg posojil je letos do konca maja upadel za 265 milijonov evrov. Na letni ravni je bil obseg posojil manjši za skoraj 1,1 milijarde evrov oziroma 9,3 odstotka. K temu so slabo polovico prispevala znižana posojila nefinančnim družbam, ki so se medletno znižala za 12,8 odstotka. Dinamika rasti posojil gospodinjstvom se je maja medletno znižala za 3,1 odstotka. Pomemben dejavnik zmanjševanja kreditne aktivnosti bank ostajajo omejeni viri financiranja. Letos so se obveznosti slovenskih bank do bank v tujini zmanjšale že za 1,13 milijarde evrov, od tega 650 milijonov banke v večinski tuji lasti, kar je primerljivo s tistim v enakem obdobju lani. Maja so se znižale tudi vloge gospodinjstev za 81,2 milijona evrov, vendar je znižanje v primerjavi z aprilom bolj zmerno, in ne več tako izrazito kot v predhodnih dveh mesecih. Vloge nefinančnih družb so ostale nespremenjene. Delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami je maja znašal 15,9 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke več kot aprila in 1,5 odstotne točke več kot ob koncu lanskega leta. Samo med podjetji je delež slabih terjatev pri 26,9 odstotka, kar je 2,9 odstotne točke več kot ob koncu 2012.",0
"V prisilni poravnavi so upniki prijavili več kot 90 milijonov evrov terjatev. Če bodo upniki potrdili predlog prisilne poravnave, bodo nekdanji večinski lastniki, ki so se skrivali za avstrijskimi podjetji, skoraj v celoti razlastninjeni. Obrestna mera, po kateri bo Mariborska livarna Maribor (MLM) najela 5,1 milijona evrov likvidnostnega posojila z državnim poroštvom, bo presegala visokih deset odstotkov. To je presenetilo celo NKBM, ki je članica upniškega odbora v prisilni poravnavi družbe. Toda gre za najnižjo obrestno mero, ki jo dopuščajo pravila evropske komisije. Če bi bila ta nižja, bi se namreč lahko bančno posojilo štelo za nedovoljeno državno pomoč. Veljala bo namreč toliko časa, dokler komisija MLM ne odobri državnega poroštva. Kljub vsemu bo morala družba likvidnostno posojilo vrniti v roku šestih mesecev, vendar tega ne bo sposobna storiti. Zato je predvideno, da bo država vstopila v lastniško strukturo MLM. Če bodo upniki potrdili prisilno poravnavo, bodo nekdanji večinski lastniki, ki se že vrsto let skrivajo za avstrijskima podjetjema Metalka Dunaj in Ditachmair & Partner ter odvetnikom Wolfgangom Rainerjem, v MLM izgubili vse vzvode odločanja. Ob uspešno potrjeni prisilni poravnavi in dokapitalizaciji se bo trem bankam upnicam – Abanki Vipi, Novi KBM in Probanki – lastniški delež v MLM zvišal z dobrih 50 odstotkov na več kot 75 odstotkov. To pomeni, da bodo banke pridobile vpliv tudi na statutarne spremembe. Na petkovi seji upniškega odbora je predsednik uprave Boris Šlamberger pojasnil, da obstaja možnost ponovnega zagona sanitarnih armatur. Po stečaju hčerinskih podjetij Sanitec in Armal je proizvodnja tega programa obstala. Največje upnike je prvi mož MLM seznanil tudi z načrtovano prodajo določenih osnovnih sredstev, ki niso zastavljena. V prisilni poravnavi MLM so upniki sicer prijavili za 90,2 milijona evrov terjatev, od katerih jih je prisilni upravitelj odvetnik Blaž Štumpfl prerekal za 4,5 milijona evrov. Dobrih 40 milijonov evrov terjatev odpade na ločitvene upnike. Od tega zneska so v NKBM prijavili 21,8 milijona evrov terjatev, v Abanki Vipa 19,6 milijona evrov, v Probanki pa 11,4 milijona evrov terjatev. Te tri banke bodo morale v osnovni kapital družbe konvertirati 10 milijonov evrov terjatev, hkrati pa naj bi družbo dokapitalizirale s svežim kapitalom v višini enega milijona evrov. To je namreč pri odobritvi državnega poroštva za najem posojila od bank upnic zahtevala vlada. Navadni upniki, ki bodo edini glasovali o prisilni poravnavi, so prijavili za skoraj 34 milijonov evrov terjatev, medtem ko je 11,3 milijona terjatev Štumpfl priznal pogojno. Med navadnimi upniki je največ terjatev v višini 4,8 milijona evrov prijavil Eko sklad, sledi pa mu Banka Sparkasse s 4,2 milijona evrov terjatev. Avstrijska Metalka, ki obvladuje 9,48-odstotni lastniški delež MLM, je prijavila za 3,8 milijona evrov terjatev, vendar jih je Štumpfl priznal le v višini 1,8 milijona evrov.",0
"Ameriški predsednik se je spomnil novega načina za pomoč avtomobilski industriji. Njegova vlada bo v slabih dveh mesecih kupila na tisoče novih vozil. Ameriški predsednik obnavlja vladni vozni park. Z zamenjavo starih vozil za hibride in druga okolju prijazna vozila naj bi letno porabili slabih pet milijonov litrov bencina manj, temu primerno pa bodo manjši tudi izpusti toplogrednih plinov. Ameriška vlada bo do 1. junija kupila kar 17.600 avtomobilov ameriške izdelave. To je napovedal predsednik države Barack Obama, ki se z različnimi ukrepi trudi rešiti potapljajočo se avtomobilsko industrijo. Svoji administraciji sem naročil nakup novih okolju prijaznih vozil. S tem želimo povečati povpraševanje po ameriških avtomobilih in pomagati gospodarstvu, je dejal. Za nakup bodo porabili 285 milijonov dolarjev, vzeli pa jih bodo iz 787 milijard vrednega sklada za oživljanje gospodarstva. Avtomobile bodo kupili pri treh največjih proizvajalcih, General Motorsu, Chryslerju in Fordu. Omenjena podjetja so se zaradi zmanjševanja prodaje znašla v hudi zagati. General Motors, nekoč največji proizvajalec avtomobilov na svetu, je tik pred propadom, čeprav je že dobil 14 milijard dolarjev finančne pomoči. Drugo finančno injekcijo pa jim bo Obama odobril, če bo vodstvo do konca maja pripravilo načrt prestrukturiranja podjetja.",1
"Ljubljana - V Kompasu MTS so danes v izjavi za javnost izrazili ogorčenje nad ravnanjem državnih organov zaradi spreminjanja prometnega režima na sedanjih mejnih prehodih, kjer imajo svoje objekte. Kot očitajo, so bili šele v začetku meseca obveščeni o projektih spremenjenega režima, pri tem pa so ugotovili, da se s tem ""praktično ukinja dostop"" do njihovih objektov, zaradi česar je ogroženo njihovo poslovanje in delovna mesta zaposlenih. Kot poudarjajo v Kompasu MTS, se z vstopom Slovenije v schengensko območje in z rušenjem objektov na mejnih prehodih rušijo tudi dostopne poti do njihovih objektov. Gre predvsem za objekte na sedanjih mejnih prehodih Škofije, Fernetiči, Vrtojba in Karavanke, pa tudi na vseh drugih mejnih prehodih, kjer se spreminja prometni režim in kjer imajo svoje trgovinske objekte. Kot pojasnjujejo, so bili šele v začetku decembra seznanjeni z novimi projekti, na katerih pa so zarisane možne ureditve novih dostopnih poti, ki jih bo potrebno še zgraditi. Poleg tega naj bi te poti potekale tudi po tujih zemljiščih, nikjer pa ni določeno, kdo naj bi te poti uredil. Oblastem zato očitajo, da bi jih kot lastnike večih nepremičnin morali povabiti k sodelovanju že pri načrtovanju teh sprememb režima. Kot še poudarjajo v podjetju, so zaprosili za srečanje s predstavniki ministrstev za javno upravo, promet, gospodarstvo in notranje zadeve ter Darsa, da bi dobili odgovore na njihova vprašanja, vendar pa, kot izpostavljajo, ""državni organi ne reagirajo"" na te prošnje. V izjavi za javnost še izpostavljajo, da podjetje Kompas MTS s trgovinami na mejnih prehodih ustvarja za 18,5 milijona evrov letnega prihodka, vključno z 9,7 milijona evrov trošarin. V teh prodajalnah je zaposlenih tudi 80 ljudi, katerih delovna mesta so zdaj zaradi ukinjanja dostopnih poti ogrožena. V podjetju pa tudi menijo, da se jim s takšnim ravnanjem oblasti ""namerno povzroča škoda"".",0
"Vsi pomembnejši indeksi ameriških borz so dan zaključili z rastjo, zrasle so predvsem banke Informacija o uspešni Portugalski dražbi obveznic je cel dan krojila dogajanje na svetovnih borzah, seveda v pozitivnem smislu. Rast se je iz Azije in Evrope prelila tudi ZDA, kjer so vsi najpomembnejši indeksi dan zaključili blizu enoodstotne rasti. Stanje ob zaprtju borz Banka JPMorgan Chase je pridobila dva odstotka in pol, po objavi novice, da bo letos izplačala en dolar dividend na delnico. Banke so danes zrasle predvsem zaradi pričakovanja delnih poslovnih rezultatov, ki naj bi po pričakovanjih analitikov bili pozitivni. Investitorji si zaradi tega obetajo dividende, seveda če bodo banke poleg dobrih rezultatov opravile stresne teste države. Optimizem o okrevanju gospodarstva je povečala tudi objava poročila analitske hiše Wells Frago. Slednja napoveduje kar 59 odstotno rast v finančnem sektorju za letošnje leto, kar je veliko več od denimo 12 odstotkov, kolikor naj bi letos pridobila podjetja zajeta v indeksu S&P 500. Dow Jones + 0,72 odstotka Nasdaq + 0,76 odstotka S&P 500 + 0,90 odstotka Stanje ob 19:15 Banka JPMorgan Chase je pridobila 2,25 odstotka vrednosti delnice, zrasel je tudi IBM in sicer je pridobil 1,2 odstotka. Boeing je zrasel za dva odstotka. Trgovec Wall Mart je zrasel za odstotek in tri desetinke, Dow Jones +0,81 odstotka Nasdaq +0,58 odstotka S&P 500 +0,80 odstotka Stanje ob 15:45 - po 15 minutah trgovanja Dow Jones + 0,42 % V Dowu so se za začetek po 1,35 in dva odstotka najbolj podražile delnice bank Bank of America in JPMorgan Chase. Za začetek so bile, z zdrsom za 0,37 odstotka, edina pocenitev kotacije delnice General Electrica. Nasdaq + 0,26 % S&P 500 + 0,45 % Aljaški naftovod, ki je bil nekaj časa zaprt zaradi puščanja, je znova odprt. Dve podružnici posredniške hiše Charles Schwab sta pristali v plačilo 118,9 milijona dolarjev (91,5 milijona evrov) kazni zaradi obtožb o zavajanju vlagateljev glede tveganosti naložb v sklad kratkoročnih obveznic. Kot po navadi posredniška hiša kazen plačuje brez priznavanja ali zanikanja krivde. Stanje ob 15:00 - pol ure pred začetkom trgovanja Odličen dan za evropske banke, ki so rast tečajev indeksov DAX in CAC potisnile daleč čez en odstotek, vpliva pozitivno na Wall Street. Ta naj bi dan začel približno 0,6 odstotka višje, kot ga je zaključil včeraj. Rahlo okrevanje števila prošenj za hipotekarno posojilo Po precejšnjih padcih v novembru in decembru se je konec lanskega leta v ZDA uneslo upadanje števila prošenj za odobritev hipotekarnega posojila. V zadnjem tednu lanskega leta se je število prošenj povečalo za 2,3 odstotka, v prvem tednu letošnjega pa za 2,2 odstotka. Federal Reserve bo danes razkrila svoje mnenje o inflaciji Rast cen, ki jih ZDA plačujejo za uvožene izdelke, je bila decembra v primerjavi z novembrom 1,1-odstotna. Na letni ravni so bili v ZDA uvoženi izdelki decembra lani za 4,8 odstotka dražji. Po uri trgovanja bo ameriško ministrstvo za energijo objavilo spremembo stanja ameriških zalog nafte in njenih destilatov. Ob 20. uri bosta objavljena mesečno poročilo o ameriški proračunski porabi in bež knjiga Federal Reserve. V slednji bodo vlagatelji iskali predvsem del, ki se nanaša na pričakovanja Federal Reserve o inflaciji.",1
"Stečajni upravitelji opozarjajo tudi na pomanjkljivosti zakona o osebnih stečajih. ""Gre za legalizirano krajo,"" pravijo V prvih šestih mesecih letos je osebni stečaj sodišču predlagalo 540 fizičnih oseb, kar pomeni, da jih je glede na isto obdobje lani skoraj dvakrat toliko, danes piše Žurnal. Številka pa je tudi daleč nad pričakovano, trdijo stečajni upravitelji. Upravitelj: zakon se zlorablja Po dveh letih od sprejetja zakona, ki omogoča stečaj tudi za fizične osebe, šefi stečajev na podlagi izkušenj že opažajo njegove pomanjkljivosti. ""Zakon o osebnem stečaju se zlorablja že danes. V obliki kot je, ne more biti,"" je povedal eden od upraviteljev, ki trenutno vodi nekaj manj kot deset osebnih stečajev in ne želi biti imenovan. Glavno pomanjkljivost vidi v tem, da zakon ne predvideva določite načrta za poplačilo vsaj dela dolga. Prvi stečaji v kratkem Prvi osebni stečaji z odpisom dolgov se bodo končali v kratkem, stečajni upravitelji pa ugotavljajo, da bo le redkim dolžnikom uspelo poplačati del dolgov, še redkeje pa v celoti. ""Večina stečajnih oseb premoženja nima, med postopkom pa redki najdejo službo,"" so povedali. Ker ne premoženja ne prihodkov ni, se denarja za poplačilo upnikov nima kje vzeti. Tako v enem od primerov dolžnik želi odpis pol milijona evrov dolgov. ""Na nek način je to legalizirana kraja,"" komentira eden od upraviteljev. Stečaj bi bil smiseln, če bi se dolžniki nekje zaposlili in delali. Večina stečajnih dolžnikov pa ne dela. Kako najceneje v osebni stečaj Najceneje je, da dolžnik na sodišču za zapisnik pove stanje, poda izjavo, da premoženja ni in da želi začeti osebni stečaj (tako mu ni treba iti k notarju in mu plačati overitve). Ko je na sodišču, dolžnik lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč. Sodišče določi stečajnega upravitelja, ta pa vodi celoten postopek. Premoženje, ki je pisano le na partnerja, ni predmet stečajne mase, razen če se lahko dokaže, da sta ga ustvarila skupaj. Dolžnik se ne more izogniti niti dedovanju. Premoženje morebitnega dedovanja gre v stečajno maso, še poroča Žurnal.",0
"Ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek je ovadil župana Zorana Jankovića, ker naj bi zlorabljal pooblastila. Ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek je pozval ministrstvo za finance, da izvrši nadzor nad aktom o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo stadiona Stožice, športne dvorane ter trgovskega objekta s pripadajočo infrastrukturo. Sporna naj bi bila zakonitost akta. Obenem je Jazbinšek zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića v četrtek podal kazensko ovadbo. Jazbinšek je ministrstvo za finance pozval, da opozori mestni svet Mestne občine Ljubljana (MOL), da omenjeni akt ni v skladu z ustavo in zakonom. Hkrati predlaga, da mestni svet odpravi omenjeni akt. Po mnenju Jazbinška bi bil zasebni partner finančno nesorazmerno prizadet, saj bi moral za MOL zgraditi dva kapitalna športna objekta in plačati ves komunalni prispevek za kompleks, sam pa bi iztržil le lastninsko pravico na idealnem deležu tretjine zemljišča, medtem ko MOL v projekt ne bi vložila niti evra. Vključiti se morajo tudi drugi partnerji Kot meni Jazbinšek, bi bila ustrezna rešitev priprava novega akta. Tega bi pripravili po predpisanem predhodnem postopku investicijskega elaborata z oceno možnosti in odločitvah o javno-zasebnem partnerstvu. Po njegovem mnenju se morajo vključiti tudi vsi drugi potencialni javni partnerji, pri tem pa predlaga ministrstvo za visoko šolstvo ter ministrstvo za šolstvo in ministrstvo za šport. Dodal je še, da bi bilo treba v aktu zagotoviti tudi bodoče upravljanje športnih objektov.",0
"Ponujena odškodnina 200 žrtvam spolnih zlorab znaša milijon evrov Nemški jezuitski red je danes ponudil milijon evrov odškodnine okoli 200 žrtvam spolnih zlorab. Denar naj bi zahtevali predvsem moški, ki so preiskovalcem poročali o vrsti zlorab. Učitelji na štirih jezuitskih šolah v Nemčiji naj bi med drugim pretepali na pol slečene dečke. Škandal je izbruhnil lani, ko je jezuitska srednja šola v Berlinu Canisius Colledge pisala nekdanjim učencem, naj razkrijejo dokaze o spolnih zlorabah. »Trpljenje prizadetih ne bo nikoli poravnano z denarjem« Predstavnik nemških jezuitov v Münchnu je sicer poudaril, da načrtovanih izplačil žrtvam, ki naj bi znašale okoli pet tisoč evrov na osebo, ne bodo označevali z besedo »odškodnina«, saj trpljenje prizadetih ne bo nikoli poravnano z denarjem. Nemški katoliški škofi morajo še uskladiti ločene pakete odškodnin za žrtve spolnih zlorab s strani duhovščine v župnijskih cerkvah, škofijskih šolah in drugih ustanovah. Jezuiti so polavtonomna ustanova znotraj Katoliške cerkve.",0
"Cene naftnih derivatov Kljub višjim trošarinam na energente so nižje borzne cene naftnih derivatov poskrbele, da se bomo vozili malenkost ceneje. Neosvinčeni 95-oktanski in 100-oktanski bencin se bosta tako pocenila za 0,6 centa na liter - prvi na 1,478 in drugi na 1,497 evra. Dizelsko gorivo bo cenejše za 0,8 centa, po novem bo cena znašala 1,394 evra za liter. Znižala se bo tudi cena kurilnega olja, in sicer za 1,4 centa, na 1,019 evra za liter, so sporočili iz Petrola. Z vladnega urada za komuniciranje pa so sporočili, da je vlada zvišala trošarino za neosvinčeni bencin s 541,67 na 545,94 evra na 1.000 litrov, trošarino za plinsko olje za pogon pa s 402,26 na 409,23 evra na 1.000 litrov. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. 95-oktanski bencin98-/100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 28. december 20101,2631,2791,2330,808 28. december 20111,3421,3561,2770,945 30. april 20121,4881,5061,3371,021 15. maj 20121,4351,4621,3201,003 29. maj 20121,4271,4521,3090,991 11. junij 20121,4141,4391,2960,979 27. junij 20121,3741,3961,2670,947 9. julij 20121,4331,4501,3200,957 24. julij 20121,4821,51,3821,008 6. avgust 20121,5071,5251,3871,021 21. avgust 20121,5621,5781,4291,059 4. september20121,5761,5981,4441,076 18. september 20121,5761,5971,4441,076 30. september 20121,5441,5631,4241,05 15. oktober 20121,5701,5901,4401,064 30. oktober 20121,4991,5181,4191,052 13. november 20121,4651,4841,3931,029 26. november 20121,4841,5031,4021,033 10. december 20121,4781,4971,3941,019",1
"S SŽ-jem je potovalo več potnikov kot lani v istem obdobju Slovenske železnice SŽ so v prvem polletju ustvarile 4,26 milijona evrov dobička iz poslovanja, čisti dobiček pa je dosegel sedem milijonov evrov. V istem obdobju lani je imel SŽ 7,3 milijona evrov izgube, letošnji doseženi čisti rezultat pa je za dobrih osem milijonov evrov boljši od načrtovanega. Kot so sporočili iz SŽ-ja, je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo znašal 23 milijonov evrov. Poslovni prihodki so dosegli 224,6 milijona evrov in so bili za skoraj devet odstotkov višji kot lani. V SŽ-ju so pojasnili, da se je kadrovsko prestrukturiranje nadaljevalo tudi v prvi polovici leta. V skupini Slovenske železnice je bilo konec junija tako 8.272 zaposlenih, kar je za 345 zaposlenih manj kot pred letom dni. Pri tem se je dodana vrednost na zaposlenega v primerjavi z lani povečala za dobrih sedem odstotkov in preračunana na letno raven znaša 31.879 evrov. Tovorni promet na isti ravni, potnikov več Tovorni vlaki SŽ-ja so v prvem polletju prepeljali 8,2 milijona ton blaga. S tem je SŽ količino blaga obdržal na lanski ravni in za odstotek presegel načrte. Z vlaki SŽ-ja se je v tem obdobju peljalo 8,16 milijona potnikov, kar na letni ravni predstavlja 4,8-odstotno povečanje, obenem pa so bila za 4,3 odstotka presežena predvidevanja rebalansa poslovnega načrta.",1
"Indeks SBI TOP prvič letos nad 600 točkami Po dnevu premora so se na Ljubljanski borzi spet močno podražile delnice Zavarovalnice Triglav, ki so v zadnjem mesecu pridobile že 30 odstotkov vrednosti. Samo v torek se je njihov tečaj zvišal za devet odstotkov, na 15,25 evra, promet pa je presegel milijon evrov. Glavni vzrok, da kupci ceno licitirajo vse višje, je napoved države, da bo prodala svoj delež v Triglavu. Podobna zgodba je tudi v ozadju rasti Petrolovih in Telekomovih delnic. Krka je ob 1,2 milijona evrih prometa ubrala podobno pot kot včeraj najprej se je povzpela nad mejo 50 evrov, vendar dan končala pod izhodiščem. Tečaji delnic na Lj. borzi 2. oktober ZAV. TRIGLAV +8,93 % 15,25 EUR PETROL +3,22 % 223,00 GORENJE +2,22 % 4,60 LUKA KOPER +1,15 % 8,79 NOVA KBM +0,84 % 1,321 TELEKOM +0,76 % 80,50 KRKA -0,53 % 49,00 MERCATOR -1,98 %111,25 SBI TOP v mesecu in pol pridobil 20 odstotkov Novomeško podjetje je sporočilo, da je prejšnji teden nadaljevalo odkupe lastnih delnic. Kupilo jih je 12.367, za kar je odštelo dobrih 600 tisoč evrov. Skupno število lastnih delnic zdaj znaša 6,270 odstotka celotne izdaje. Indeks SBI TOP, ki se je avgusta komaj obdržal nad mejo 500 točk, je prvič letos presegel 600 točk in se tako že za 20 odstotkov odlepil od zgodovinskega dna. V torek se je zvišal osmi dan zapored, in sicer za 1,37 odstotka. Španija naj bi se kmalu obrnila na Bruselj Tujina je začela odštevati dneve do trenutka, ko bo Španija pod okriljem evropskega reševalnega sklada. To naj bi se zgodilo ta konec tedna. Ker bo s tem odpravljene precej negotovosti, so se španske desetletne obveznice podražile, njihova zahtevana donosnost pa je posledično zdrsnila, in sicer na 5,78 odstotka. Na delniških trgih je ta teden spet opaziti večjo željo po tveganju. Frankfurtski DAX30, ki je včeraj pridobil 1,5 odstotka, se je v torek povzpel še za okrog pol odstotka. Pozitiven ponedeljek na Wall Streetu Tudi v New Yorku so teden začeli pozitivno. Indeks Dow Jones 13.515 točk se je zvišal za 0,58 odstotka. Konjunkturni indeks ISM, ki s pomočjo ankete nabavnih menedžerjev meri kondicijo ameriške industrije, se je septembra prvič v štirih mesecih zvišal, in sicer z 49,6 na 51,5 točke. Največ so pridobile finančne delnice, Goldman Sachsove kar 3,4 odstotka, saj so analitiki presodili, da lahko delnice v naslednjem letu pridobijo 25 odstotkov. Bernanke nič kaj optimističen Predsednik Feda je posvaril, da ameriško gospodarstvo ne okreva dovolj hitro, da bi ustvarjalo delovna mest, saj stopnja brezposelnosti vztraja nad osmimi odstotki. Bernanke je tudi pozval kongres, naj pred koncem leta ukrepa, saj zaradi izteka Bushevih davčnih ugodnosti grozi fiskalni prepad fiscal cliff , kar lahko ZDA pahne v novo recesijo. Njegove besede so v drugi polovici trgovanja povzročile, da so se delniški indeksi za nekaj točk odmaknili z vrhov. Finančne krivulje na Valu 202 Absurd brez primere V ZDA je večina vlagateljev prepričana, da so letih 2009 2010 in 2011 ameriške delnice izgubljale vrednost, čeprav so v resnici močno pridobivale. Apple vreden toliko kot 1200 Krk Googlove delnice so se podražile za 0,82 odstotka in presegle 760 dolarjev. Tržna kapitalizacija Googla znaša že 248,67 milijarde dolarjev, s tem pa je Google prehitel Microsoft 246,81 milijarde, ki je bil konec 90. let po tržni kapitalizaciji prek 600 milijard dolarjev številka ena na svetu. Google se je med tehnološkimi podjetji povzpel na 2. mesto, takoj za Appla, ki je vreden 618,41 milijarde dolarjev, kar je približno 1200-krat tisočdvestokrat! več od novomeške Krke. V drugem četrtletju so se Googlove delnice podražile za 30 odstotkov, medtem ko so Microsoftove obstale.",1
"Nadzorujte vnos kalorij Pomembno je, da kontroliramo vnos kalorij. Obstaja čisto preprosta formula - če želimo izgubiti odvečne kilograme se držimo tega, da pokurimo več kalorij, kot jih zaužijemo. Čeprav je odvisno od višine in teže posameznika, se skušamo držati dnevnega vnosa 1500 kcal. Ne jejte premalo Če ne jemo dovolj se naš metabolizem upočasni, telo pa se bori, da bi zadržalo zaloge maščobe. Hrana je pomembna za normalno vsakodnevno funkcioniranje. Uživajte veliko zelenjave Večina zelenjave ima zelo malo kalorij, hkrati pa vsebuje vlaknine, ki dajejo občutek sitosti. Najboljši so brokoli, špinača, beluši in kalčki. Ne bodite prestrogi do sebe Nagradite svoj uspeh s priljubljeno hrano vendar poskrbite, da bo vključena v vaš dnevni vnos kalorij. Le tako boste lahko cenili vloženi trud in s tem zmanjšali možnost, da bi se vrnili k starim navadam. Omejite vnos živalskih maščob Omejite količino zaužitih živalskih maščob, ki jih najdemo v siru, mleku, smetani in rumenjakih. Še posebej se izogibajte svinjine, jagnjetine in govejega mesa. Namesto slednjega naj se na vašem krožniku pogosteje pojavijo ribe, puranje meso in zelenjavo. Ogljikovi hidrati Ne pozabite, da so ogljikovi hidrati pomembni, saj dajejo energijo in pospešujejo metabolizem, ki pomaga tudi pri izgorevanju maščob. Med dobre ogljikove hidrate spadajo predvsem oves in polnozrnata živila. Najboljši so majhni obroki Raziskave so pokazale, da je hujšanje veliko bolj učinkovito, če zaužijemo pet obrokov dnevno po 250-400 kalorij. Privoščite si jogurt, sadje, solato, juho, kuhano zelenjavo ali pa polnozrnati toast z mandljevim maslom. Zaposlite se V času izvajanja diete se poskušajte zamotiti in poiščite druge načine sproščanja stresa. Preberite kakšno dobro knjigo ali pa poslušajte priljubljeno glasbo. Zastavite si realne cilje Za vzdrževanje motivacije je veliko bolje, da si zastavite kratkoročne in dosegljive cilje. Pomembno je, da redno spremljate rezultate na vmesnih korakih in vsak uspeh nagradite. Redno gibanje Z redno športno aktivnostjo kurimo odvečne kalorije in oblikujemo naše telo. Priporočljiva je aerobna vadba, dva do trikrat tedensko po vsaj pol ure. Med najbolj učinkovite spadajo tek, plavanje in kolesarjenje. Nekatera živila, ki lahko pomagajo v boju z odvečnimi kilogrami Grenivke, limone, pomaranče, ananas, čili, česen, cimet, paradižnik, kumare, zeleni čaj, jabolčni kis, mandlji...",1
"Kaj nas čaka, če bo zamenjan vsak, ki ne bo po okusu Zorana Jankovića? Zoran Janković je v ponedeljek povedal približno takole: ""Že skoraj leto dni ne hodim več v NLB, ker menim, da jo vodijo slabo."" V torek pa je odstopil predsednik njene uprave Božo Jašovič. Že druga državna banka je tako v zadnjih dneh ostala brez šefa. Predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič je odstopil pred nekaj dnevi.",0
"Februarja je GM na Kitajskem prodal za tretjino več vozil kot v enakem obdobju lani Ameriški avtomobilski velikan General Motors je februarja na Kitajskem zabeležil rekordno prodajo za ta mesec. General Motors je na kitajskem trgu prodal 240.554 vozil, kar je 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in tretja najboljša prodaja v katerem koli mesecu v zgodovini prisotnosti družbe na Kitajskem. V prvih dveh mesecih tega leta je General Motors na Kitajskem prodal 487.208 vozil, kar je 7,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Družba dobre rezultate dosega kljub očitnemu umirjanju prodaje na sedaj že največjem avtomobilskem trgu na svetu. Lani so tako na Kitajskem prodali 18,51 milijona vozil oz. 2,5 odstotka več kot predlani. Še v letu 2010 je bila letna rast prodaje kar 32-odstotna. Do upada prodaje je prišlo zaradi izteka nekaterih državnih spodbud za nakup avtomobilov, nekatere kitajske mestne oblasti pa so zaradi onesnaženja in pretirane gneče omejile uporabo avtomobilov.",1
"Komisija je zavrnila prošnjo Slovenije za podaljšanje roka za odgovor na opomin zaradi vinjet Evropska komisija je zavrnila prošnjo Slovenije za podaljšanje roka za odgovor na opomin zaradi vinjet z enega na dva meseca. Slovenija, ki je za podaljšanje zaprosila, ker je ravno v postopku oblikovanja nove vlade, mora tako odgovor vseeno posredovati do 2. novembra. Kot je znano, je komisija Slovenijo 2. oktobra opozorila, da z veljavnim sistemom vinjet nepravično obravnava tuje državljane, ki slovenske avtoceste uporabljajo le občasno. Presodila je namreč, da so ti zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot Slovenci. V skrajnem primeru lahko sledi tudi postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti Slovenija ima po prejemu tega prvega opomina mesec dni časa za odziv, so že ob najavi opomina pojasnili v Evropski komisiji. S tem prvim pisnim opominom zaradi kršenja pravnega reda EU, ki ga je dobila Slovenija, se začne vsak postopek komisije proti državi članici zaradi nespoštovanja evropskih pravil. Komisija nato preuči odgovor države in če ta ni ""zadovoljiv"", postopek nadaljuje z drugim opominom, imenovanim obrazloženo mnenje. V skrajnem primeru se lahko primer sicer konča tudi na Sodišču Evropskih skupnosti. Po mnenju Bruslja bi bil zadovoljiv odgovor, da bi Slovenija poleg enoletnih in polletnih vinjet uvedla tudi vinjete za deset ali sedem dni.",0
"Po treh dneh stavke 11 gradbenikov kočevskega podjetja Prenova stavka že tretji dan, saj že leto in pol niso prejeli plač. Obiskali so jih tudi z veleposlaništva BiH-a in Srbije, v četrtek pa naj bi prišel še inšpektor za delo. Premraženi delavci še niso obupali in vztrajajo pri svojem. Že dve mrzli noči so prespali na prostem, nekateri na starih žimnicah, drugi v avtomobilih. Kot sta še poročali novinarki TV Slovenija Vesna Fujs in Petra Štolar, njihov delodajalec, samostojni podjetnik Zoran Perković, ki tudi danes ni želel pred kamero, izvaja drage projekte, s katerimi služi več tisoč evrov. Med zadnjimi večjimi je na primer komunalno opremljanje obrtne cone Lik 2 v Kočevju. Delodajalec jih je nagnal s svojega dvorišča Delavci trdijo, da jim je Perković obljubil plačilo že 25. februarja, ker pa se to ni zgodilo, so ga v soboto obiskali na domu, a jih je nagnal s svojega dvorišča. Od tedaj se obe strani nista srečali. V sindikalni centrali so prepričani, da gre v tem primeru za trenutni odraz dogajanja na trgu dela v Sloveniji. Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov bi tako Perkovića vprašal Kako si je sploh dovolil to narediti, da je 14 mesecev zapored delavcem plačeval tistih 10, 20 evrov. Tu gre za neverjetno izkoriščanje.« Po današnjem obisku predstavnikov veleposlaništev pa je še nekaj upanja, saj bodo predstavniki držav, katerih državljani so ti delavci, opozorili na to, da imajo vsi urejene vse papirje in dovoljenja. Inšpektorat za delo zelo skop z informacijami Na inšpektoratu za delo pa so bili danes zelo skopi z informacijami. Sporočili so le, da bodo več o primeru povedali po koncu postopka, to naj bi se zgodilo jutri čez dan, ko bi na kraj dogodka prišel tudi glavni delovni inšektor, je še poročal TV Dnevnik.",0
"Porjavela koža deluje bolj zdravo in je bolj privlačna, pot do nje na soncu pa je dolga in včasih tudi boleča. Solarij vam lahko prihrani sončne opekline Foto: Shutterstock Kaj je solarij? Solarij je naprava z žarnicami, ki sevajo UVA in UVB žarke. Slednji tvorijo melanin, od katerega je odvisen pigment, medtem ko UVA žarki koži dajejo porjavelost. V solariju smo praviloma goli, obvezna pa so očala za zaščito oči. V kozmetičnih salonih in sončnih studiih lahko najdete solarije različnih proizvajalcev z različno močnimi žarnicami. Zdravniki in dermatologi nas večkrat opozarjajo, da pretirano sončenje ni zdravo. Prav tako moramo pri sončenju uporabljati ustrezna sredstva za zaščito kože, bodisi kreme ali olja za sončenje. Solarij pa je dober pripomoček za vse tiste, ki želimo sončne dni preživeti prijetno in brez sončnih opeklin ter ostalih neprijetnosti. Razlik med porjavelostjo na soncu in v solariju ni S pomočjo solarija imate lahko porjavelo kožo celo leto, sončenje v solariju pa preprečuje tudi opekline ob izpostavljenosti poletnemu soncu. Razlik med porjavelostjo na soncu in v solariju ni. Prav tako solarij ogreje telo in dobro učinkuje na ljudi z revmo ali po telesnih naporih. S solarijem se izognemo neprijetni vročini, saj ima naprava hlajenje, UV žarkom pa se izpostavljamo nadzorovano. Solarij zagotavlja porjavelost tudi tistim ljudem, ki težko prenašajo vročino zaradi različnih težav, na primer krčnih žil, povečane telesne teže, obremenjenega krvnega obtoka. Foto: Shutterstock V solarij se odpravite aprila ali maja Dermatologi ocenjujejo, da je v solariju primerno prebiti največ 20 ur v sezoni. Na začetku naj bi se sončili vsak drugi dan (povprečen obisk traja od 10 do 20 minut), ko pa dosežemo želeno porjavelost pa le enkrat do dvakrat na teden. Svetlopolti ljudje morajo biti pri prvih obiskih solarija zelo previdni in se ne smejo izpostavljati več kot 10 minut. Kakšen tip kože imate in koliko časa se lahko sončite, povprašajte kozmetičarko v salonu ali sončnem studiu. Če želite miren dopust brez opeklin, je priporočljivo začeti obiskovati solarij že aprila ali maja, tako da bo do julija oziroma avgusta koža dobro pripravljena na dolgotrajno izpostavljenost soncu. Kreme za samoporjavitev so ena od možnosti hitre porjavite kože. Lahko jih kupite v najbližji drogeriji ali lekarni. Cene se gibljejo od približno štiri do 20 evrov. Prednost tovrstnih krem je, da so poceni in jih uporabljamo doma, kot kremo za telo po prhanju. Ob pravilni uporabi kreme, koža rahlo porjavi.",1
"Tokio - Nekdanjega direktorja Samsunga Lee Kun-heeja, enega od najbolj vplivnih južnokorejskih poslovnežev, so zaradi utaje davka obsodili na tri leta zapora. Za ostala očitana kazniva dejanja niso našli dovolj dokazov, danes pišejo tuje tiskovne agencije. Lee bo moral tudi plačati kazen v višini 109 milijonov ameriških dolarjev. Javnost je sicer sodbo pričakovala, še posebej, ker je bil pred kratkim zaradi davčne goljufije na tri leta zapora obsojen tudi direktor Hyundaja.Lee Kun-hee , ki je Samsung vodil kar 20 let, bo kazen začel služiti čez pet let. Tožilec je sicer zahteval sedemletno zaporno kazen, vendar se je sodišče odločilo drugače. Zanj je bilo usodno pričanje enega od nekdanjih vodilnih managerjev, ki je izjavil, da je imelo podjetje poseben sklad za podkupovanje politikov, tožilcev, uradnikov in drugih oseb, „pomembnih“ za posel. Poznavalci menijo, da je zelo verjetno, da se bo Lee kazni izognil, saj so sodišča pogosto prizanesljiva do vodij velikih podjetij, obsojenih za „kriminal belih ovratnikov“, saj se bojijo, da bi, če bi jih poslali za zapahe, preveč trpel posel. Kritiki tovrstne prakse so prepričani, da država na ta način korupcijo in druge oblike gospodarskega kriminala samo spodbuja. Na izreku sodbe Leeju je bilo tudi nekaj vodilnim mož Samsunga, ki jim je, ko so slišali, kako se je sodišče odločilo, vidno odleglo. Lee je po izreku sodbe izjavil, da je „njegova naloga, da se obnaša odgovorno“, iz podjetja pa so komentar zavrnili. 66-letni Lee je sicer položaj zapustil aprila, potem, ko je bila proti njemu vložena obtožnica, vendar je še naprej med glavnimi delničarji Samsunga in ima pomembni vpliv na poslovanje. Na zatožni klopi je bilo tudi devet vodilnih izvršnih managerjev Samsunga, vendar jim očitanih kaznivih dejanj niso mogli dokazati.",0
"Kriza bo močno udarila poklicni šport v ZDA, hokejska NHL liga je med bolj ogroženimi, igralci ameriškega nogometa pa bodo v izogib dragim poškodbam hujšali ""V naslednjih nekaj letih bomo v športnem poslu priča darvinizmu,"" je za MSNBC povedal David Carter iz inštituta za športni posel na University of Southern California. Analitiki se strinjajo, da bodo najhujši udarec v ameriškem poklicnem športu pretrpeli manj priljubljeni športi in tekmovanja s krajšo tradicijo. Žogico bodo tolkli tudi za manj denarja Ženska poklicna golfska liga je v krizi izgubila štiri velike pokrovitelje in bo morala iz tekmovalnega koledarja za prihodnje leto izbrisati dva ali tri turnirje. ""Seveda to ne pomeni, da ne bo več golfistov, ki bi bili pripravljeni igrati poklicni golf, vendar bodo morali to početi za 20 tisoč namesto 200 tisoč dolarjev na leto,"" ocenjuje analitik Glen Hiemstra. Rešujejo jih dolgoročne pogodbe Najbolj priljubljene ameriške lige, košarkarska NBA, nogometna NFL, Major baseball league in dirkalno tekmovanje Nascar imajo srečo, da so sklenili pogodbe s televizijskimi postajami, ki jim bodo milijonske pravice za prenose plačevali še globoko v prihodnje desetletje. Pri tem je izjema le severnoameriška hokejska liga NHL, ki ji grozi, da bo po izteku enoletne pogodbe s televizijsko postajo NBC ostala brez denarja. Več bodo zdoma in manj mišic bodo imeli Lastniki ameriških poklicnih športnih klubov so se na krizo že odzvali in se bodo z njo spopadli na različne načine. Hokejisti, igralci baseballa in ameriškega nogometa, ki so do zdaj z gostovanj domov prišli po enemu tednu, največ desetih dneh, bodo na poti tudi po tri tedne in več, da bi zmanjšali potne stroške. NFL bo sponzorjem in televizijam na ljubo sezono podaljšala s 16 na 18 tekem. Svoje visoko plačane mišičnjake pa bo NFL pred dragimi poškodbami morala zavarovati z omejitvijo telesne mase igralcev, analitiki kot primerno mejo omenjajo 135 kilogramov.",0
"Pri American Expressu so v prejšnjem četrtletju presegli vse napovedi analitikov in povečali čisti dobiček skoraj za tretjino v primerjavi za lanskim letom Foto: Bloomberg American Express , izdajatelj kreditnih kartic, je v drugem četrtletju ustvaril 1,3 milijarde dolarjev (912,6 milijona evrov) čistega dobička, kar je 27 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Uspešnost družba med drugim pripisuje rekordni porabi lastnikov njihovih kreditnih kartic. Presegli vsa pričakovanja Prihodki družbe so se med aprilom in koncem junija na letni ravni okrepili za 12 odstotkov na 7,6 milijarde dolarjev 12 odstotkov na 7,6 milijarde dolarjev. Poslovni rezultati American Expressa so tako presegli pričakovanja analitikov, ki so ocenili, da bodo prihodki v najboljše primeru dosegli 7,34 milijarde dolarjev (5,15 milijarde evrov). Šef družbe Kenneth Chenault je pojasnil, da so njihove stranke prek kreditnih kartic v drugem trimesečju zapravile rekordne količine denarja.",1
"V Cestnem podjetju Maribor CPM bodo čakali le še do naslednjega ponedeljka. Če plač za oktober do takrat ne bo, bodo stavkali. V tem primeru bodo Štajerci močno stiskali pesti, da ne bi snežilo. CPM je v težavah. Njihov odraz so tudi zastoji pri gradnji predora Markovec. Mariborski CPM zaposluje več kot 900 ljudi. V zadnjem času se je znašel v hudih težavah, o katerih pa v podjetju za javnost molčijo. V zadnjem letu se je podjetje že dvakrat izognilo uvedbi stečajnega postopka na zahtevo upnikov, vse bližje so temu, da bodo izgubili že sklenjen posel gradnje avtocestnega odseka Banja Luka Doboj, zastoji pa so tudi pri gradnji predora Markovec. Stavkovni odbor Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije v Cestnem podjetju Maribor CPM se je skupaj s predstavniki sindikalne podružnice Zveze svobodnih sindikatov v podjetju sestal z vodstvom podjetja. Kot so sporočili po sestanku, bodo uresničili grožnjo s stavko, če zaposleni plač za oktober ne bodo prejeli najpozneje do 29. novembra. Sindikat SCGS je stavko napovedal že konec preteklega tedna, njihova stališča pa je podprl tudi drugi sindikat v podjetju, Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, ki spada pod okrilje ZSSS. Na današnjem sestanku s prokuristom družbe Markom Plečkom so se dogovorili o vseh treh stavkovnih zahtevah, pripravljen sporazum o reševanju stavkovnih zahtev pa je podpisan pod pogojem, da delodajalec v celoti izplača plačo za oktober najpozneje do 29. novembra, pri čemer naj bi bil del plače izplačan že do 24. novembra. Če do dogovorjenega datuma plača za oktober ne bo v celoti plačana, bo sindikat 30. novembra začel s stavko, so jasni v sindikatu SCGS. Kot so še dodali v sporočilu za javnost, so se tudi dogovorili, da bo podjetje del regresa za letni dopust za leto 2010 v višini 200 evrov izplačalo do 15. decembra letos, preostanek pa najpozneje do konca leta 2010. Prebivalci Štajerske bi lahko morebitno stavko v tem podjetju najbolj občutili v primeru sneženja, saj družba opravlja zimsko službo na državnih cestah v več kot 20 občinah na širšem mariborskem območju. Prvi mož CPM Janez Škoberne naj bi se prav danes mudil na direkciji za ceste, kjer naj bi govorili o zagotavljanju zimske službe na tem območju.",0
"Družba se bo na sodbo pritožila Trgovsko sodišče v Oslu je odločilo, da je Krkina švedska hčerinska družba Krka Sverige kršila patent, ki ščiti zdravilo esomeprazol. Krka Sverige mora zato družbi AstraZeneca povrniti izgubljen dobiček v višini 1,9 milijona evrov, so sporočili prek Seoneta. Krka je v sporu z družbo AstraZeneca in njeno hčerinsko družbo poskušala dokazati, da je obseg patenta manjši, kot so v tožbi trdili v družbi AstraZeneca. Trgovsko sodišče v Oslu pa je v nasprotju s trditvami Krke odločilo, da je obseg izuma na Norveškem širši. Zato je bilo za Krkin proizvod ugotovljeno, da patent krši. Krka Sverige je svoj proizvod na Norveškem prodajala od oktobra do decembra 2010, potem pa ga je na podlagi odločbe izvršilnega sodišča v Oslu s trga umaknila. Zdaj mora družbi AstraZeneca povrniti izgubljeni dobiček v obdobju prodaje zdravila na Norveškem. Krka bo zoper odločbo vložila pritožbo, so še sporočili.",0
"V roke cerkve se vrača propadli trgovski center, tudi sicer je cerkev največji lastnik in vlagatelj v nepremičnine na Hrvaškem. Načrtujejo nekaj velikih projektov Cerkev velja za največjega vlagatelja v nepremičnine na Hrvaškem, na sliki fasada iz oniksa za 1,2 milijona evrov. Propadli Zagrebški trgovski center Cascade se bo po vsej verjetnosti vrnil v roke katoliške cerkve na Hrvaškem, ki ga želi spremeniti v univerzo. Po trenutnih informacijah bi se lahko v prihodnosti v prostorih svoje čase pompozno oglaševanega elitnega trgovskega centra našlo mesto tudi za kulturne ustanove in muzeje, piše business.hr. Cerkev je največji vlagatelj v nepremičnine Z vrnitvijo propadlega trgovskega centra v roke cerkve bi ta še dodatno obogatila svoj impresiven nabor zemljišč in nepremičnin, v katere neprestano vlaga. Vse to cerkev uvršča v največjega vlagatelja na hrvaškem trgu nepremičnin. Cerkev je največji lastnik nepremičnin v državi, vse pa tudi kaže, da gre tudi za uspešno podjetje, ki ji gredo vlaganja v nepremičnine bolje od rok kot mnogim zasebnim vlagateljem. Fasada iz oniksov za 1,2 milijona evrov Samo na območju Zagreba cerkev načrtuje nekaj velikih projektov - gradnjo poslovno-stanovanjskega centra na Trnju, kjer bi moral zrasti tudi 25-nadstropni stolp s poslovnimi prostori. Na prostorih bivše vojašnice želijo zgraditi univerzo, del tega zemljišča pa naj bi s koncesijo prepustili zasebnim vlagatljem. Zadnja večja cerkvena naložba je zgradba hrvaške nadškofovske zveze, zgolj fasada iz poldragih kamnov oniksov stane 1,2 milijona evrov.",1
"Povezovanju z SCT-jem je bil naklonjen tudi Kramljak Predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ljubljana Stanko Petrič je potrdil, da v sodelovanje z gradbenim podjetjem SCT ne verjame več. Cestno podjetje Ljubljana CPL je konec maja sporočilo, da je pripravljen postati partner in večinski lastnik SCT-ja, v kar pa Petrič ne verjame več. Konkretnega predloga na mizo do danes nisem dobil, stojim pa na stališču, da kakršno koli povezovanje z SCT za nas ne pride v poštev, je povedal za Dnevnik. Zadnji poskus reševanja SCT-ja se tako vse bolj zapleta. Medtem ko prokurist SCT-ja Dušan Mes po poročanju časnika zatrjuje, da so v dogovorih z operativno ekipo CPL-ja, ki jo vodi izvršni direktor za komercialo pri CPL-ja Jure Krajnc, naredili korak naprej, je Petrič vsaj uradno neomajen. Vstopanje v SCT ne pride v poštev Prepričan sem, da je to sodelovanje bolj ali manj utopija. Z dogajanji bom prihodnji teden seznanil upravni odbor in mu sporočil svoje stališče, da vstopanje v SCT ne pride v poštev. Smo srednje veliko podjetje, ki se zdaj lahko prebije skozi krizne čase, je povedal Petrič. Mnenja v tričlanskem upravnem odboru CPL-ja so bila še nedavno še deljena. Povezovanju z SCT-jem je bil še pred dvema tednoma javno naklonjen glavni izvršni direktor Alojz Kramljak, ki naj bi se pred kratkim z za zdaj neznanim ponudnikom dogovarjal o prodaji svojega 36,6-odstotnega deleža v CPL Naložbe, ki lastniško obvladuje CPL, vendar naj bi posel padel v vodo. Ljubljansko okrožno sodišče je postopek prisilne poravnave SCT-ja začelo 25. januarja, zdaj pa mora SCT predlog za začetek postopka prisilne poravnave dopolniti. Upravni odbor SCT je odvetnika Mirka Bandlja sicer pooblastil, da če do 14. junija zaposleni v SCT ne bodo dobili zaostalih plač, umakne predlog za prisilno poravnavo, kar bi družbo vodilo v stečaj.",0
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi se je danes po večdnevnem padanju tečajev vzdušje vendarle popravilo. Delniški indeks SBI 20 je trgovanje končal pri vrednosti 5481,74 točke, kar je 243,13 točke oz. 4,64 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 51,40 točke oz. 4,38 odstotka na 1223,64 točke. Med pomembnejšimi delnicami so se najbolj podražile delnice Luke Koper (za 8,3 odstotka), Telekoma Slovenije (za 7,38 odstotka) in Intereurope (za 6,7 odstotka).Optimizem že od jutra Po daljšem času je danes ponovno zaznati nekaj več pozitivnega vzdušja na svetovnih kapitalskih trgih. Čeprav je še včeraj ob zaključku trgovanja v ZDA kazalo, da bodo danes ponovno prevladali padci tečajev so se strasti med vlagatelji čez noč nekoliko umirile. Evropske borze tako danes beležijo visoke rasti, najpomembnejše evropske delnice pa so se podražile za okoli tri odstotke. Britanski FTSE je pridobil 3,2 odstotka, nemški DAX 2,6, francoski CAC 40 pa trenutno izkazuje 3,1-odstotno rast tečajev. V negativnem območju ni danes niti ena pomembnejša evropska borza, najvišjo, in sicer kar 16-odstotno rast pa je do sedaj zabeležil ruski trg kapitala. Ljubljanska borza je danes zaradi zagotavljanja urejenega delovanja borznega trga uvedla 20-odstotno omejitev gibanja tečajev pri vstopni kotaciji trga delnic, trga investicijskih kuponov in trga delnic investicijskih družb. Podaljšala je tudi trajanje prekinitvenih avkcij zato, da bi zagotovili zadostno koncentracijo naročil za ustrezno oblikovanje tržnih tečajev.",1
"Leto naj bi kljub temu končali na zeleni veji Ameriški avtomobilski velikan Ford je napovedal, da bo zaradi zmanjšanega povpraševanja v Evropi odpustil več sto ljudi. Izguba v njegovih evropskih tovarnah bi lahko letos znašala kar 790 milijonov evrov, ni pa še znano, koliko ljudi bo ostalo na cesti. Med drugim imajo svoje obrate v Veliki Britaniji, Španiji, Nemčiji in Belgiji. Ko pogledate BDP-je evropskih držav, je jasno, da so skoraj vse države v recesiji, in nič ne kaže, da se bo stanje kaj kmalu izboljšalo. Seveda pozdravljamo prizadevanja voditeljev, da okrepijo fiskalno politiko, a imeli bodo še veliko dela, je dejal izvršni direktor podjetja Alan Mulally. V številkah prodaja Fordovih modelov je v prvi polovici leta 2012 v Evropi padla za 10 odstotkov, na najnižjo raven v zadnjih 17 letih. Ni pomagalo niti, da je podjetje evropskim kupcem predstavilo prenovljene modele fiesta, mondeo in kuga. V Evropi slabo, drugod dobro Na drugih koncih sveta pa gre Fordu še naprej dobro, tako da bodo s pozitivnimi rezultati pokrili tudi evropsko izgubo. Po napovedih naj bi leto končali z dobičkom, Mulally pa je zaradi krize v Evropi že napovedal, da bodo dolgoročno prisotnost v Evropi zmanjšali, proizvodnjo pa preselili drugam. Avtomobilska industrija v Evropi ima sicer težave že nekaj let, zato se tudi ameriški proizvajalci na stari celini večinoma spopadajo z izgubo. General Motors je zato že leta 2009 sprejel odločitev o umiku iz Evrope in zato prodal večinski delež v Oplu, a ko se je finančni položaj v podjetju znova okrepila, so si premislili in ostali.",0
"Reši nas lahko le podjetništvo S&P-jevo petkovo znižanje bonitetne ocene Sloveniji za eno stopnjo po mnenju ekonomista Bernarda Brščiča ne more biti presenečenje. Slovenija tone, gre dol, je poudaril. Oceno S & P-ja je treba po Brščičevem mnenju interpretirati ravno z vidika negativnih napovedi. Če želimo zadovoljiti pričakovanjem finančnih trgov, se je treba odreči retoriki o oživljanju gospodarstva in se osredotočiti le na en imperativ fiskalne politike - to je javnofinančna konsolidacija, je dejal. S & P je včeraj bonitetno oceno države znižal z AA- na A+, napovedi za naprej pa ocenila kot negativne, kar pomeni, da se lahko ocena v prihodnje še zniža. Pričakovanja finančnih trgov bi po Brščičevem mnenju zadovoljili le tako, da se začne izvajati izrazito restriktivna fiskalna politika, ki pa mora biti osredotočena na rezanje javne porabe. Finančna katastrofa na vidiku Brščič priporoča, da država letos zniža proračunski primanjkljaj na tri odstotke bruto domačega proizvoda BDP, čeprav bi ga bilo treba hipoma odpraviti, kar bi zahtevalo takojšen rez v višini dveh milijard evrov. Če letos državi ne bo uspelo zmanjšati izdatkov za 900 milijonov evrov, se bo po njegovem mnenju zgodila javnofinančna katastrofa. Izboljšav ni na obzorju Počasi prihajamo na zemljevid v negativnem smislu, da postajamo problem, in to poznavalcev notranjih razmer ne preseneča. Gotovo politična kriza, ki je zlasti zasičena po 4. decembru, ne prispeva k izboljševanju razmer, je dejal in dodal, da obetov za izboljšanje položaja ni na obzorju. Za državno gnano oživljanje gospodarstva Bršič ne vidi možnosti, primanjkljaj kapitalskih injekcij po njegovem mnenju ne more priti od države, temveč le iz tujine. To pomeni popolno redefinicijo odnosa Slovenije do tujega kapitala, je poudaril. Slovenijo lahko po njegovem mnenju reši le podjetništvo, tako domače kot tuje, zato mu je treba odpreti pot , in sicer s spremembo poslovnega okolja, dodaja pa, da je treba za to zagotoviti nizke davke in razumno pravosodje. MF S&P ne vidi naših naporov Na ministrstvu za finance MF sicer obžalujejo znižanje bonitetne ocene in zatrjujejo, da S&P ne upošteva vseh naporov voditeljev držav z evrom in ECB-ja za preprečitev nadaljnje krize. Slovenija navkljub sestavljanju nove vlade izvaja vse ukrepe, ki so potrebni za stabilizacijo javnih financ, so dejali. Državni zbor je v novi sestavi že sprejel interventni zakon, vlada, ki opravlja tekoče posle, pa je v četrtek v DZ poslala paket zakonov, ki bodo pripomogli k dodatnemu obvladovanju javnih financ in izboljšanju gospodarskega okolja, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu. Lani je bil primanjkljaj državnega proračuna za 0,4 odstotne točke BDP-ja nižji od predvidenega v programu stabilnosti, kar je po pojasnilih ministrstva posledica varčevalnih ukrepov. Ministrstvo za finance pa tudi v letu 2012 izvaja ukrepe, ki onemogočajo prevzemanja novih obveznosti za proračun, so poudarili.",0
"Ljubljana - Okrajno sodišče v Ljubljani je včeraj zavrnilo obtožbo zoper znanega podjetnika Draga Šubica, ki ga tožilstvo obtožuje oškodovanja tujih pravic pri izbrisu zastavnih pravic na delnice družbe Blagovnica Bežigrad. Sodnica Metka Popivoda je obtožbo zavrnila, ker ""novi kazenski zakonik tega, kar očitajo oškodovancu, ne pozna"". Sodbo je odločila ena sama beseda člena kazenskega zakonika, ki se nanaša na oškodovanje tujih pravic. Novi zakon, ki je začel veljati oktobra lani, je besedo ""svojo"" zamenjal z besedo ""njegovo"", kar je po besedah sodnice bistvenega pomena. Medtem ko je stari kazenski zakonik navajal: ""Kdor z namenom, da bi komu preprečil uveljavitev stvarne pravice, odtuji, uniči, poškoduje ali vzame svojo stvar, na kateri ima ta zastavno pravico ali pravico užitka, in ga s tem oškoduje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta,"" novi kazenski zakonik navaja ""njegovo stvar"". Nova ureditev se lahko nanaša zgolj na oškodovanca, razlaga pa je mogoča le v korist obdolženca, je pojasnila in dodala, da sodišče ne more nikomur izreči kazenske sankcije za stvar, ki je zakonodaja ne določa kot kaznivo. Strokovnjak na področju kazenskega prava, ki je sodeloval tudi pri pripravi novega kazenskega zakonika in je hotel ostati neimenovan, nam je pojasnil, da se s spremembo člena vsebina kaznivega dejanja ni spremenila, oškodovanje pa se še vedno nanaša na storilčevo lastnino. ""Njegovo pomeni nasprotno od tuje,"" je dejal in pojasnil, da lastnik stvari, ki je zastavljena, s to ne more prosto razpolagati. Še vedno bi obstajala tudi možnost drugega kaznivega dejanja oziroma poškodovanje tuje stvari, je dodal. Spomnimo, da je tožilstvo očitalo Šubicu izbris zastavne pravice na delnice družbe Blagovnica Bežigrad, ki jih je družba Zero kupila na javni dražbi za poplačilo dela dolga, ki ga je imela do družbe Blagovnica Bežigrad. Ta je bila takrat v lasti Šubičevega podjetja SPZ in Šubica, ki naj bi s ponarejenimi dokumenti januarja 2005 preslepil borzno hišo Poteza in tako dosegel izbris zastavne pravice podjetja Zero. S tem je Šubic sebi in svojemu podjetju omogočil prodajo delnic blagovnice, in sicer po skoraj petkrat višji ceni, kot jih je pridobila družba Zero, in si tako pridobil za več kot pol milijona evrov premoženjske koristi. Direktor družbe BT Invest, ki je od Zera odkupila terjatve, Rudolf Bizaj se bo na odločitev sodišča pritožil, hkrati pa je napovedal tudi tožbo proti državi. Šubic sodišču očita, da je to zavlačevalo s postopki, kar pa je sodnica Popivoda na včerajšnji obravnavi zanikala. Pojasnila je, da bo sodbo napisala kar se da hitro in ga posredovala višjemu sodišču, kakršne koli pritožbe nad sodbo pa se lahko po njenem mnenju nanašajo zgolj na pisce zakona. katja.svensek@dnevnik.si",0
"Ljubljana - ""Če imate pištolo v žepu, vendar je niste nikoli uporabili, še ne pomeni, da je niste imeli. Če ne morete odpustiti direktorja odvisne družbe v tujini brez njegovega soglasja, to zame ni nobeno obvladovanje. Nadzorovali ste ga natanko toliko, kot vam je dovolil,"" je le eden od rahlo ciničnih odgovorov, s katerimi se je prvi mož slovenskega Deloitta Yuri Sidorovich odzval na obtožbe bivše uprave Telekoma Slovenije z Bojanom Dremljem na čelu, da je pripravil neverodostojno in pristransko revizijsko poročilo in da nobena od očitanih jim nepravilnosti ni resnična. Kot smo napovedali, so delničarji Telekoma na včerajšnji skupščini, ki je minila v luči medsebojnih obračunavanj in tudi nejevolje nekaterih malih delničarjev, skoraj soglasno podprli predlog Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), naj se morebitne tožbe proti nekdanjemu vodstvu vloži šele na podlagi opravljene predhodne pravne ocene utemeljenosti takega koraka. Čeprav so Dremljevi v zadnjih tednih javno ""napadali"" predvsem prvega nadzornika Telekoma Tomaža Berginca pa tudi zdajšnjega predsednika uprave Ivico Kranjčevića, so včeraj poskušali obračunati z Deloittom, ki je posebno revizijo izvedel prav na podlagi sklepa skupščine Telekoma marca lani. Očitali so mu, da je popravljal že končano poročilo in da je spregledal ogromno dokumentacije, na podlagi katere bi prišel do povsem drugačnih sklepov. Škoda, ki da so jo Dremljevi povzročili, pa naj bi bila le hipotetična. ""Revizor ne navaja niti enega primera o neučinkovitosti nadzora. Brez dvoma smo odvisne družbe obvladovali,"" je med drugim zagotovil Filip Ogris Martič, finančnik v Dremljevi upravi. ""Da v prvi različici poročila ni bila ugotovljena škoda? To ni res! Škoda le ni bila izračunana, ker to ni bilo eksplicitno zahtevano od nas,"" se je branil Sidorovich. Zagotovil je tudi, da je na seji revizijske komisije izrecno izjavil, da gre le za osnutek. ""Izračunali smo minimalno škodo (v višini 21 milijonov evrov, op.p.), ki je nastala, ne pa potencialne škode,"" je na skupščini razložil Sidorovich in hkrati poudaril, da se sploh niso spuščali v pravilnost cenitev iz časa Dremljeve ekipe. ""Tri revizorske hiše so preverjale poslovanje družbe v času, ko jo je vodil Dremelj, vendar nobena ni ugotovila, da bi bilo vse v redu,"" je zagotovil delničarjem. Eden od revizorjev pa se je, tako Sidorovich, le lotil novih cenitev prevzetih družb, a zneski ""niso v korist prejšnje uprave"". ""Škoda, ki smo jo ugotovili, je precej manjša, kot je bila ugotovljena pred tem."" ""Tudi sami delamo cenitve. Uprava družbe, ki prevzema, nam pripravi oceno pričakovanih denarnih tokov in na tej podlagi naredimo izračun,"" je Sidorovich po domače pojasnil in opozoril, da niso dobili nobene pametne razlage, zakaj je Dremljeva uprava kar za trikrat precenila denarne tokove in s tem tudi izplačilo solastnikov kosovskega Ipka. ""Pojasnite delničarjem, kaj so v Factor Banki storili za teh 262 odstotkov (zagotovljenega zaslužka v Ipku, op.p.)!"" je pozval prejšnjo upravo Telekoma in jo vprašal: ""Zakaj smo zasledili nekaj primerov razbijanja posojil na zneske pod dva milijona evrov, da potem niste potrebovali odobritve?"" tomaz.modic@dnevnik.si",0
"Mercator je spet na prodaj, kandidat za novega lastnika pa je med drugim spet hrvaški Agrokor. Ta si želi še večjo prevlado na trgu, po drugi strani pa družbi ne manjka finančnih težav, čeprav dobiček kuje tudi s pomočjo precej vprašljivega odnosa do dobaviteljev. Mercator je v prvem četrtletju 2013 zabeležil izgubo 8,6 milijona evrov. Dve ponudbi sta prispeli za nakup najboljšega soseda. Ena izmed njih je nov poskus hrvaškega Agrokorja. Ta naj bi bil tokrat po mnenju hrvaških medijev v boljšem položaju za uspešen posel, saj naj bi bila klima v Sloveniji tokrat hrvaškemu kupcu bolj naklonjena. Slovenski paradni trgovski konj ob precejšnjih izgubah nujno potrebuje strateškega partnerja, če želi obstati. Agrokorjev interes pa je tudi znan družba bi s prevzemom postala nesporni gospodar trgovine s hrano v tem delu Evrope. A medtem ko naj bi jih v Zagrebu skrbeli Mercatorjevi dolgovi, razlogov za zaskrbljenost, če bo kot kupec izbran Agrokor, ne manjka niti v Sloveniji. In to več kot upravičeno, če gre verjeti vsaj polovici napisanega v medijih sosednje države. Agrokor je zadolžen skoraj toliko kot Srbija, so lani pisali srbski časopisi. In poslovanje koncerna res ni zgledno. Kot piše Dnevnik, se je čisti dobiček hrvaške skupine lani znižal za kar trikrat, na slabih devet milijonov evrov. Pa še ta dobiček se večinoma nanaša na družbe, pri katerih je Agrokor le solastnik. Izguba večinskega lastnika je lani znašala skoraj šest milijonov evrov. Pa še precej huje bi bilo, če družbe ne bi reševale državne subvencije v višini skoraj 20 milijonov evrov in enkratni dobički pri prodaji finančnih naložb ter hčerinske družbe Unex MPG. V tem primeru bi Skupina Agrokor že lani ustvarila več kot 20 milijonov evrov čiste izgube, skoraj 40 milijonov evrov pa bi znašala izguba Skupine Agrokor, če bi v družbi slabitve nepremičnih in finančnih naložb prikazali prek dobička in ne prek kapitala, še piše Dnevnik. Kot še pišejo, pa se skriti dolgovi skrivajo tudi zunaj uradnih bilanc. Dolgove Agrokor za skoraj 400 milijonov evrov obveznosti za najem trgovskih centrov obravnava kot operativni lizing in jih prikazuje zunajbilančno. Nadzorni svet Mercatorja se bo sicer danes seznanil s poslovanjem skupine v prvem letošnjem četrtletju. Od tega so odvisna tudi prihodnja pogajanja z morebitnimi kupci družbe. Neuradno je konzorcij prodajalcev prejel zavezujoči ponudbi hrvaškega Agrokorja in sklada Mid Europa Partners. Agrokor beleži tudi vse nižjo prodajo, število zaposlenih so lani oklestili za okoli 900, na 34.700. Todorić nujno potrebuje nove trge tudi zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, ki mu bo to v državo, v kateri ustvari kar 71 odstotkov celotne prodaje, prineslo konkurenco. Kupil podjetje, dobil odpis dolga Todorićev imperij že dolgo pomaga držati nad vodo hrvaška država. Po pisanju Indexa so vlade Iva Sanaderja in Jadranke Kosor podjetjem skupine Agrokor odpisale več kot 400 milijonov kun okoli 53 milijonov evrov neplačanih obveznosti do države. Odpis dolga pa naj bi se vedno zgodil po istem scenariju ko je Todorić kupil podjetje, je dobil odpis. Evidenca tako kaže, da je podjetje Belje leta 2005 dobilo odpis 224 milijonov kun dolga. Osem mesecev po tem, ko ga je kupil Todorić. Podoben scenarij se je zgodil tudi v primeru podjetja Pik Vrbovec in Vupik. Največja hrvaška zasebna družba je svoje težave za zdaj reševala tudi z astronomskimi krediti. Marca lani so tako pri bankah BNP Paribas, J. P. Morgan in Zagrebški banki med drugim najeli 75 milijonov evrov posojila, z rokom vračila tri leta, namenjenega zgolj refinanciranju obstoječih finančnih obveznosti Agrokorja, s čimer naj bi zadržali raven zadolženosti podjetja, so takrat sporočili iz družbe. Kot jamstvo za kredit so zastavili štiri podjetja koncerna Ledo, Zvijezda, Konzum in Jamnica. Foto Reuters Generator nelikvidnosti Prihod Todorića v Mercator pa lahko več kot upravičeno skrbi tudi dobavitelje. Ne le zato ker se marsikateremu obeta, da bi ga novi lastnik nadomestil s kom drugim oziroma bi občutno znižal odkupne cene. Težave bi najbrž zadele tudi tiste, ki bi ostali, Agrokor že preden je udarila kriza ni slovel kot najbolj reden plačnik. Kot je že leta 2009 opozarjal Novi list, je Agrokor družba, ki je ob takrat še bleščečih bilancah generirala največ nelikvidnosti v državi. Javno skrivnost, da Agrokor naroča, a slabo plačuje, so nato potrdile še številke, da je Agrokor takrat dobaviteljem dolgoval kar 7,13 milijarde kun, čeprav je podjetje tisto leto imelo 30-odstotno rast in skoraj 28 milijard kun dohodkov od prodaje, kriza pa se je šele začela oglašati. Agrokor naj bi zdaj svojim dobaviteljem dolgoval okoli 1,5 milijarde evrov, in če je hiter pri izterjavah svojih dolžnikov, ki imajo le 40 dni časa za plačilo, pa naj bi družba za plačilo svojih računov potrebovala skoraj 200 dni. Mercator v začetku leta z izgubo 8,6 milijona evrov V prvem četrtletju 2013 je Skupina Mercator ustvarila 658,4 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar predstavlja 2,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Iz Mercatorja sporočajo, da so v tem obdobju dosegli stabilizacijo tržnega deleža v Sloveniji in na Hrvaškem ter rast v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Zaradi strukturnih sprememb in zaostrenih razmer na trgih, kjer posluje Mercator, pa je bila ustvarjena marža nižja od načrtovane. Negativna rast BDP, nadaljevanje zaostrenih gospodarskih razmer in negativnih trendov na strani potrošnje ter oteženo pridobivanje virov financiranja so imeli tudi v letošnjem prvem četrtletju negativen vpliv na poslovanje celotne skupine Mercator, so sporočili iz največjega slovenskega trgovca. Tudi zaradi tega je izguba znašala 8,6 milijona evrov, kar je v okvirih načrtov. Predsednik uprave Toni Balažič ob koncu leta napoveduje pozitiven rezultat.",0
"New York, Frankfurt, London - Borze po Evropi so današnje trgovanje večinoma končale z rastjo, pri čemer sta indeksa v Milanu in Frankfurtu pridobila več kot dva odstotka. Cene nafte so se ob novici o rasti ameriških naftnih zalog na najvišjo raven v skoraj 19 letih znižale. Tečaj evra glede na dolar se je zvišal in med trgovanjem presegel 1,30 dolarja. Pomembnejše borze po Evropi so današnje trgovanje končale v zelenem. Indeks Mibtel na borzi v Milanu se je zvišal za 2,31 odstotka na 14.369 točk, indeks DAX v Frankfurtu pa za 2,06 odstotka na 4594,42 točke. Pariški indeks CAC 40 je pridobil 1,72 odstotka in končal pri 3025,24 točke, londonski FTSE 100 pa 1,08 odstotka in sklenil pri 4030,66 točke. Tečaji pa so padli na Dunaju, kjer se je indeks ATX znižal za 0,65 odstotka na 1807,25 točke. Precejšnjo rast so beležili v Budimpešti, kjer je indeks BUX pridobil 3,38 odstotka. Malenkost višje kot v torek je končala Zagrebška borza, kjer se je indeks Crobex zvišal za 0,06 odstotka, medtem ko je bila v rdečem borza v Beogradu, kjer je indeks Belex 15 zabeležil 1,77-odstotni padec. Borza v New Yorku medtem beleži rast. Indeks Nasdaq je bil okoli 18. ure po srednjeevropskem času pri 1672,55 točke, kar je 1,75 odstotka več kot v torek, indeks Dow jones pa se je zvišal za 0,73 odstotka na 8028,10 točke. Cene nafte so se danes po objavi tedenskega poročila o ameriških zalogah znižale. Zaloge so v minulem tednu dosegle najvišje ravni od septembra 1990, in sicer so se zaloge surove nafte zvišale za 3,9 milijona 159-litrskih sodov oz. 1,1 odstotka, zaloge bencina pa za 800.000 sodov oz. 0,4 odstotka. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v juniju se je na blagovni borzi v New Yorku pocenila za 30 centov na 48,25 dolarja, medtem ko se je severnomorska nafta brent na londonski borzi za 67 centov na 49,15 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Tečaj evra glede en dolar se je danes zvišal. Med trgovanjem je ponovno presegel mejo 1,30 dolarja, in sicer se je z njim trgovalo po 1,3024 dolarja. Evropska centralna banka je danes referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,2947 dolarja, medtem ko je bil v torek pri 1,2932 dolarja, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.",1
"Po novem bodo državljani Republike Slovenije, ki stalno ali začasno prebivajo v tujini, oziroma se nahajajo v tujini za izdajo osebne izkaznice lahko zaprosili na konzulatih Od 1. marca 2013 dalje lahko državljani Republike Slovenije, ki stalno ali začasno prebivajo v tujini, oziroma se nahajajo v tujini in se zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne morejo vrniti v domovino, zaprosijo za izdajo osebne izkaznice na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Osebne izkaznice, za katere bo podana vloga v tujini, bodo prosilcu v tujini tudi vročene. Na spodaj navedenih diplomatskih predstavništvih in konzulatih pa lahko državljani tudi sicer naznanijo morebitno pogrešitev, izgubo ali krajo osebne izkaznice v tujini. Osebno izkaznico bo možno naročiti na kar 43 konzulatih širom sveta Državljani Republike Slovenije lahko vlogo za izdajo osebne izkaznice oddajo na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih na naslednjih lokacijah: Celovec, Cleveland, München, Trst, Ankara, Atene, Beograd, Berlin, Bern, Brasilia, Bratislava, Bruselj, Budimpešta, Bukarešta, Buenos Aires, Canberra, Dunaj, Haag, Kairo, Kijev, Kopenhagen, London, Madrid, Moskva, New Delhi, Ottawa, Pariz, Peking, Podgorica, Praga, Priština, Rim, Sarajevo, Skopje, Tel Aviv, Tirana, Tokio, Varšava, Washington, Zagreb, New York in Stuttgart.",1
"V današnji operaciji proti skupini albanskih kriminalcev je makedonska policija ubila osem domnevnih kriminalcev Makedonska policija je danes v streljanju, ki je izbruhnilo med operacijo v bližini Tetova na severozahodu Makedonije, ubila osem domnevnih kriminalcev. Med operacijo, v kateri je policija posredovala s posebnimi enotami, uporabila pa je tudi helikopterje, naj ne bi bili ranjeni policisti ali civilisti. Tarča operacije je bila skupina albanskih kriminalcev Tarča operacije, ki se je nadaljevala tudi v popoldanskih urah, je bila kriminalna skupina pod vodstvom Lirima Jakupija, ki je pred nekaj meseci zbežal iz zapora na Kosovu. Policija je aretirala osem osumljencev in zasegla večjo količino orožja in streliva. Več osumljencev je še vedno na begu. Območje operacije je zaprto za civiliste Po poročanju nekaterih medijev je med operacijo zagorelo več hiš, strmoglavil naj bi tudi policijski helikopter, kar pa je policija zanikala. Makedonsko ministrstvo naj bi še danes pripravilo brifing o dogajanju. Na območje operacije - gre za vasi Brodec, Vejče in Vešala, so novinarjem in civilistom prepovedali dostop. Mirovne sile Kfor na Kosovu so okrepile nadzor meje med pokrajino in Makedonijo v bližini operacije, niso pa je zaprle, kot so pred tem poročali mediji. Oktobra na tem območju ubit policist Blizu Tetova ob meji s Kosovom sta bila konec oktobra ubita nek policist in nekdanji vodja albanskih upornikov. Makedonske oblasti domnevajo, da se na tem območju zadržuje oborožena skupina albanskih skrajnežev. Leta 2001 so tu izbruhnili spopadi med albanskimi uporniki in makedonskimi varnostnimi silami, ki so državo pripeljali na rob državljanske vojne, končali pa so se šele s posredovanjem Zahoda.",0
"Eden od sindikatov v Hitu je za decembrske vikende, tudi praznične, napovedal stavko. Uprava pravi, da zahtevajo vrnitev vseh, tudi najbolj nerazumnih privilegijev, ki so jih imeli v času pred krizo. Zaposleni v Hitu napovedujejo, da bodo vsak konec tedna v decembru stavkali, tudi med prazniki. Po napovedih SIDS bodo stavkali igralniški delavci v igralnicah Park in Perla v Novi Gorici ter Korona v Kranjski Gori in v igralnem salonu Drive In v Vrtojbi. Novogoriška enota Sindikata igralniških delavcev SIDS je vodstvu družbe Hit spet napovedala stavko. Trajala naj bi vse konce tedna v decembru, vključno z božičnimi in novoletnimi prazniki. Kot so komentirali v upravi družbe, sindikat zahteva vrnitev vseh, tudi najbolj nerazumnih privilegijev pri plačnem sistemu in razporeditvi delovnega časa, ki so nastali v obdobju daleč pred sedanjo gospodarsko krizo . Zato uprava družbe Hit ocenjuje, da so stavkovne zahteve neupravičene in tudi zlonamerne, saj stavka v tem času pomeni namerno povzročanje velike škode družbi, ki si prizadeva za odpravo posledic gospodarske krize in napak v preteklosti, so še zapisali v sporočilu za javnost. V SIDS zahtevajo podaljšanje veljavnega sporazuma o delovnem času za igralništvo, preklic novega izračuna plač ter izplačilo razlik plač, zaostalih plačil v drugi pokojninski steber ter podaljšanje veljavnosti podjetniške kolektivne pogodbe do sprejema nove, je SIDS zapisal v napovedi stavke. Zadnjo stavko so igralniški delavci v Hitu izvedli letošnjega maja, septembra pa je bila zaradi dogovora z upravo preklicana.",0
"Bonitetna hiša S&P naj bi znižala bonitetno oceno več evropskih držav. Med njimi je zagotovo Francija, ki je izgubila bonitetno oceno AAA. Na seznamu pa naj bi bili tudi Slovaška in Avstrija. Evropske borze so se že odzvale s potopitvijo tečajev. Bonitetna hiša S&P naj bi znižala bonitetno oceno več evropskih držav. Bonitetna hiša Standard & Poor s S&P je pripravljena na znižanje bonitetne ocene več držav z evrom. Med njimi je zagotovo Francija. Novico je potrdil francoski finančni minister Francois Baroin. S&P je Franciji znižala bonitetno oceno z najvišje AAA na AA+. Baroi pravi, da ne gre za nobeno katastrofo in vlada bo nadaljevala z ukrepi za utrditev gospodarstva. Znižanje ocene Francije je posledica visokega javnega dolga in izpostavljenosti bank grškemu in italijanskemu dolgu. Katere države so še na seznamu, ni znano, med njimi pa naj ne bi bilo Nemčije, po najnovejših podatkih pa tudi ne Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Na seznamu pa naj bi bili tudi Slovaška in Avstrija. S&P je 5. decembra 15 članicam evrskega območja, tudi Nemčiji in Franciji, zaradi poglabljanja krize v območju skupne evropske valute zagrozila z znižanjem bonitetne ocene. Med državami se je znašla tudi Slovenija, ki bi ji agencija oceno lahko znižala za do dve stopnji. Razlogi za takratno odločitev so zaskrbljenost agencije nad potencialnim učinkom poglabljanja politične, finančne in denarne krize znotraj evroobmočja na članice evrske skupine. Bojijo se namreč, da bi se zaradi finančne krize, ki jo povzročajo dolžniške težave, lahko poslabšali gospodarski obeti Slovenije in drugih držav, s tem pa tudi možnost stabilizacije javnih financ. Borze v ZDA in Evropi s padcem Novica, da namerava S&P znižati bonitetne ocene, je vplivala tudi na trgovanje na borzah. Večina osrednjih evropskih borz je današnje trgovanje končala s padci. Indeks najpomembnejših podjetij v evrskem območju Eurostoxx 50 je sklenil pri 2337,01 točke, kar je 0,33 odstotka manj kot v četrtek. V Frankfurtu je indeks DAX izgubil 0,58 odstotka in se oblikoval pri 6143,08 točke. Londonski FTSE 100 je zdrsnil za 0,46 odstotka, na 5636,64 točke, pariški indeks pa je izgubil 0,11 odstotka in trgovanje končal pri 3196,49 točke. V rdečem je končal tudi milanski indeks FTSE Italia All-Share, ki se je znižal za dva odstotka na 15.852,15 točke, ter züriški SMI, ki je izgubil 0,36 odstotka in sklenil pri 5996,34 točke. Zeleni izjemi današnjega trgovanja sta bila dunajski indeks ATX, ki se je okrepil za 1,50 odstotka na 1937 točke, in indeks BUX v Budimpešti, ki se je povišal za 1,88 odstotka na 17.350,24 točke. S padci sta trgovanje v zadnjem trgovalnem dnevu tedna zaključili tudi vodilni balkanski borzi. Indeks Crobex je v Zagrebu izgubil 0,64 odstotka in končal pri 1726,63 točke. Nekoliko manjši padec je beležil beograjski indeks Belex, ki je zdrsnil za 0,09 odstotka na 486,67 točke. Foto Reuters Nižajo se tudi indeksi na Wall Streetu Industrijski indeks Dow Jones je doslej izgubil 0,67 odstotka in se giblje pri 12.387 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je ob 0,67-odstotnem padcu pri 2706 točkah. Govorice o nižanju bonitetnih ocen evropskim državam je v popoldanskem trgovanju znižalo tudi cene nafte, ki so sicer pretekle dni rasle zaradi splošne stavke v Nigeriji, ki je največja afriška proizvajalka črnega zlata. Teksaška lahka nafta za dobavo v februarju je bila popoldne na newyorški borzi pri 98,71 dolarja, kar je 39 centov manj kot v četrtek. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena februarja, pa se je na borzi v Londonu glede na četrtkovo zaključno vrednost pocenila za 20 centov na 110,85 dolarja. Evro se je glede na dolar pocenil in dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 17 mesecih. Za skupno evropsko valuto je bilo treba na borzi v Frankfurtu popoldne odšteti 1,2676 dolarja, kar je 1,07 odstotka manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Med trgovanjem je evro padel na 1,2623 dolarja, kar je najnižje po avgustu 2010. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,2771 dolarja v četrtek 1,2736 dolarja.",0
"Družba Hit, ki jo vodi Drago Podobnik, je v prvih devetih mesecih ustvarila 4,9 milijona evrov, skupina Hit pa 2,6 milijona evrov izgube Družba Hit , ki jo vodi Drago Podobnik, je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 111,2 milijona evrov celotnih prihodkov, so sporočili s kabineta uprave novogoriške igralnice. Izguba za to obdobje je znaša 4,9 milijona evrov, kar je za skoraj 20 odstotkov manj od načrtovane izgube (6,1 milijona evrov). Hitove igralnice in igralni saloni so zabeležili obisk 979,7 tisoč gostov. V tem obdobju je Hit je ustvaril 127,4 milijona evrov bruto prihodkov, od tega 106,5 milijona evrov od iger na srečo, 14,6 milijona evrov od gostinstva, ter 5,8 milijona evrov od ostalih dejavnosti. Stroški in odhodki skupaj znašali 116,1 milijona evrov. Poslovni izid za Skupino Hit, ki jo trenutno sestavlja devet družb (matična in osem odvisnih), kaže, da so poslovni prihodki v prvih devetih mesecih znašali 163,5 milijona evrov, izguba Skupine Hit pa znaša 2,6 milijona evrov.",0
"Draško Veselinovič v pogovoru za Reuters razkriva, da so ga nekateri v javnosti kritizirali, na skrivaj pa pritiskali, naj odobrijo posojilo določenemu podjetju. Draško Veselinovič, ki je NLB kratek čas vodil leta 2009, v članku, ki se osredotoča na slabo stanje bank in gospodarstva v Sloveniji, razkriva, da ob nastopu mandata takih pritiskov ni pričakoval. ""Nekateri so me v medijih ostro kritizirali, še istega dne pa so pritiskali na moje kolege iz upravnega odbora, naj se odobri kredit določenemu podjetju,"" je pojasnil. V NLB so za agencijo zanikali odobravanje kreditov glede na politične povezave. Veselinovič je odstopil z vrha NLB po treh mesecih zaradi političnega vmešavanja: ""Moral sem oditi, saj se nisem strinjal z nekaterimi norimi idejami politikov, ki bi pomenile velike težave za banko, še preden so dejansko prišli."" Vseeno pa ni razkril nobenih konkretnih imen. Brez pomoči, a na plečih davkoplačevalcev Veselinovič meni, da bi se Slovenija lahko rešila brez denarne pomoči, ""vendar bodo ceno plačali davkoplačevalci"". Predvideva, da bo NLB najbrž ostala v lasti Slovenije, vendar to pomeni, da bodo vse luknje poplačali davkoplačevalci.",0
"Zadnji epidemiološki podatki Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) kažejo, da se število obolelih za gripo povečuje. V minulem tednu je za gripi podobno boleznijo zbolelo več kot 2500 ljudi. Zadnji epidemiološki podatki Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) kažejo, da se število obolelih za gripo povečuje. V minulem tednu je za gripi podobno boleznijo obolelo okoli 2544 ljudi, za akutnimi okužbami dihal pa nekaj manj kot 32.310 ljudi. Na inštitutu opozarjajo, da je cepljenje proti gripi še smiselno. Na inštitutu priporočajo, da se starejši od 65 let in kronični bolniki poleg proti gripi cepijo še proti pnevmokoknim okužbam, ki so najpogostejši povzročitelj pljučnice, ki se pri omenjenih kategorijah prebivalstva lahko pojavi kot zaplet gripe, je mogoče prebrati na spletnih straneh IVZ. V laboratorijih IVZ so sicer na podlagi analize vzorcev ugotovili, da po Sloveniji najbolj razsaja virus influence A. Oboleli naj ostanejo doma Obolelim za gripo svetujejo, naj ostanejo doma. Priporočajo tudi pogosto umivanje rok in higiensko odstranjevanje rabljenih robčkov, da se zmanjša možnost prenosa na druge ljudi. Svetujejo tudi, da svojci bolnike v bolnišnicah obiščejo le, če so povsem zdravi. Posameznikom, ki prebolevajo akutno okužbo dihal, odsvetujejo tudi obisk sorodnikov in prijateljev v domovih za starejše, saj oskrbovance, ki imajo kronične težave z zdravjem, virus influence še posebno ogroža. Glede bolezni dihal so občutljiva skupina tudi dojenčki, zato za obiske najmlajših velja enak režim. Stanje še ni zaskrbljujoče Specialistka infektologinja Božena Kotnik Kevorkijan iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kjer so zaradi povečanja števila gripoznih obolenj danes omejili obisk na eno zdravo osebo na pacienta, je o porastu gripe dejala, ""da trenutno situacija še ni zaskrbljujoča, moramo pa biti pripravljeni"". Povedala je tudi, da v mariborskem kliničnem centru za zdaj še ni bilo treba vzpostaviti rezervne sestrske in zdravniške ekipe. Glede rotavirusov, ki so sicer prav tako pogosti v zimskem času, je Kotnik Kevorkijanova dejala, da jih je tudi letos veliko, a nič več kot prejšnja leta, prav tako naj ne bi bilo v primerjavi s prejšnjimi leti zaznati več obolelih za drugimi vrstami prehladov.",0
"Vursov in terenski veterinar sta pri kobili na kmetiji v Stari Fužini na Gorenjskem potrdila infekciozno anemijo. Dvema konjema sta odvzela vzorce krvi. Uradni veterinar Vursa je danes skupaj s terenskim veterinarjem na kmetiji v Stari Fužini na Gorenjskem opravil epizootiološko poizvedbo na terenu zaradi kobile, ki je bila serološko pozitivna na infekciozno anemijo konj. Kobilo so evtanazirali, konjema, s katerima je bila skupaj na paši, pa odvzeli vzorce krvi. Na podlagi epizootiološke poizvedbe je uradni veterinar ugotovil, da je v reji le ena kobila, ki pa je bila na paši skupaj s še dvema konjema, katerima je bila danes odvzeta kriza preiskavo, so sporočili iz Veterinarske uprave RS (Vurs). IAK je virusna bolezen kopitarjev, ki jo povzroča lenti virus iz družine Retroviridae in se pojavlja po celem svetu. Infekcija,včasih poznana tudi kot ""močvirska mrzlica"", je omejena na kopitarje. Bolezen ni nevarna za človeka. Vurs je odredil preventivne ukrepe, in sicer osamitev kobile, zaprtje gospodarstva do izločitve živali, evtanazijo obolele kobile ter razkužitev, dezinsekcijo in deratizacijo po izločitvi živali na gospodarstvu. Danes so ugotovili tudi, da je bila obolela kobila decembra lani na prireditvi z drugimi konji. Tudi tem bodo odvzeli kri. Lastnik obolele kobile, ki je bila aprila lani nelegalno pripeljana z Madžarske, je zaradi bolne kobile 7. marca poklical terenskega veterinarja. Ta je opravil klinični pregled in zdravljenje kobile. Lastnik kobile je 10. Marca ponovno poklical veterinarja, ki je kobili odvzel kri za preiskavo na infekciozno anemijo konj. Kot so še poudarili na Vursu, omenjeni primer ni epizootiološko povezan s serološko pozitivnimi konji na Vipavskem. Močvirska mrzlica IAK se pojavlja v več oblikah. Pri akutni obliki se pojavi povišana telesna temperatura,neješčnost, brezvoljnost, pri kronični pa ponavljajoča se stanja povišane telesne temperature,slabokrvnost, hitra izguba telesne teže in otekline spodnjih delov telesa (trebuh, noge …). Okužba se lahko kaže tudi samo s pozitivno reakcijo v serološkem testu. Čas od okužbe do pojava kliničnih znakov je po navadi od enega do treh tednov, lahko pa se klinični znaki zaradi različnih vplivov okolja in gostitelja razvijejo šele po treh mesecih. Okuženi kopitarji ostanejo nosilci virusa celo življenje in predstavljajo zbiralnik virusa. V naravi virus prenašajo krvosesni insekti (obadi,hlevske muhe itd.). Možen je tudi prenos s krvjo preko uporabe okuženih igel in okužba ploda preko matere. Bolezni ni mogoče zdraviti, prav tako pa ne obstaja preventivno cepivo.",0
"Pravi, da se borijo za vsak evro Prijave na protikorupcijsko komisijo prvi mož DRI-ja Rajko Siročič ne komentira, poudaril pa je, da ne gre za vojno proti agenciji. Po besedah Siročiča ga tudi zakon zavezuje, da poda prijavo, če pri svojem poslovanju naleti na morebitna koruptivna ali neetična ravnanja, je dejal za Delovo prilogo Ozadja. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb AUKN je že pred časom Družbo za razvoj infrastrukture DRI prijavila Komisiji za preprečevanje korupcije, Računskemu sodišču in kriminalistom. Siročič je poudaril, da je vse zadeve, ki so jih v ovadbi omenili, svetu agencije pojasnil, pojasnila so poslali tudi Računskemu sodišču in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu. Število zaposlitev se bo manjšalo V pogovoru za Delo je razkril tudi, da njegova bruto plača znaša 9.665,49 evra, je vsak mesec fiksna in vsebuje vse dodatke. Siročič je prav tako zagotovil, da DRI vsak posel pridobi prek javnih naročil ali z oddajo del. Napoveduje, da bodo verjetno že poleti morali zmanjšati število zaposlenih, kakšno delovno mesto pa bo treba iz poslovnih razlogov ukiniti. Novih zaposlitev ne načrtujejo. Naročnikov DRI-ja je po njegovih besedah okoli 100. Raste predvsem število majhnih projektov in tako ni nič nenavadnega, pravi, če se potegujejo za projekt, vreden 3.000 evrov. Kje so prednostne naloge? Glede posodabljanja železniške infrastrukture Siročič poudarja, da bi se morali vprašati, koliko smo sploh sposobni investirati v to infrastrukturo. Po njegovem mnenju bi morali vlagati zgolj v tiste zadeve, ki nas delajo konkurenčne. Med tem, kaj vse bi lahko naredili in kaj je nujno, je velika razlika, poudarja.",0
"Podizvajalec kljub poroštvu ni bil plačan. Upa na poplačilo iz stečajne mase. Podjetje Avtoprevoz Gramet Trade je v četrtek mariborskemu okrožnemu sodišču predlagalo začetek stečajnega postopka za Cestno podjetje Maribor (CPM). Avtoprevoz Gramet Trade je leta 2005 opravil določena dela na avtocestnem programu kot podizvajalec del za podjetje NGR, ki je zdaj v stečaju. “Čeprav je bil NGR v slabi likvidnostni situaciji, so se dela morala nemoteno izvesti, zato so podizvajalci, tudi moja stranka, zahtevali garancije, ki jih je v obliki poroštvenih izjav dalo podjetje CPM. Ta je bil tudi večinski lastnik in obvladujoča družba podjetja NGR, Janez Škoberne pa zakoniti zastopnik ene in druge,” pojasnjuje Peter Peče, odvetnik družbe Avtoprevoz Gramet Trade. 668 tisoč evrov terja Avtoprevoz Gramet Trade od CPM. Zakaj predlog za stečaj? Nekaj več kot 668 tisoč evrov terja Avtoprevoz Gramet Trade od CPM. “Dobra tri leta smo se pogovarjali o plačilu terjatve, a neuspešno. Moja stranka je mala gospodarska družba in vsak neplačani znesek pomeni zanjo veliko težavo,” pojasnjuje Peče. “V tem trenutku še obstaja možnost, da bodo navadni upniki v določenem odstotku poplačani, če bo obstajala tudi čez pol leta, pa je vprašanje. CPM že danes izpolnjuje pogoje za stečaj, ker je insolventen. Konec lanskega leta je imel kratkoročnih obveznosti skoraj sto milijonov evrov,” še dodaja odvetnik Peče. CPM zadržal plačila Peče je v dopisu, ki ga je poslal Darsu, še zapisal, da je CPM namesto NGR fakturiral Darsu s strani podizvajalcev opravljeno delo “na objektih, na katerih sam dejansko nikoli ni izvajal del, ob tem pa ne poravna obveznosti do podizvajalcev, ki so dela dejansko opravili, niti ob izdanih poroštvenih izjavah. Še več. Celo sam se postavi v položaj, da preostala neizplačana sredstva zadržuje.”",0
"V združenju delavcev opozarjajo na logični in pravni nesmisel, ko delodajalci dobijo subvencije za plače, delavcem pa vseeno znižajo plače. Na ministrstvu pravijo, da gre za zaščito delovnih mest in ne plač. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik V Združenju svetov delavcev slovenskih podjetij ZSDSP opozarjajo ministra za delo Ivana Svetlika, da lahko trenutno na podlagi predpisanega obrazca za vlogo za dodelitev subvencije po tem zakonu brez dodatnega preverjanja s strani Zavoda za zaposlovanje kandidirajo tudi delodajalci, ki so iz naslova skrajšanja polnega delovnega časa že sorazmerno znižali in to večinoma celo povsem nezakonito tudi plače delavcem, kar je seveda popoln logični in pravni nesmisel . Tako nesprejemljivega načina uresničevanja ZDSPDČ, ki zagotovo utegne imeti v praksi katastrofalne posledice za pravice delavcev, ni nihče pričakoval in ga je treba nemudoma preprečiti, pravijo. Na Zavodu za zaposlovanje so do 5. februarja letos prejeli 149 elektronskih vlog za subvencioniranje polnega delovnega časa, ki se nanašajo na 27.498 delavcev. V tem primeru namreč v resnici ne gre za sofinanciranje plač za polni delovni čas, čemur naj bi bile po določbi zakona subvencije dejansko namenjene, ampak za subvencioniranje znižanih plač, torej za še dodatno nagrajevanje in s tem tudi neposredno spodbujanje njihovega vsesplošnega zniževanja . Tega se bodo namreč pod temi pogoji zagotovo začeli množično posluževati tudi delodajalci, ki jim to zaradi ohranjanja delovnih mest v resnici ne bi bilo nujno, še menijo v združenju. V Gorenju so delavcem že znižali plače za 10 odstotkov, zaprosili so za državne subvencije za skrajšanje delavnega časa, sedaj pa delavce še pozivajo k sporazumni prekinitvi delovnega razmerja. Foto POP TV Upravičenosti tega ukrepa namreč, po ugotovitvah združenja, nihče ne preverja, prestrašene delavce pa je v tej krizi kajpak zlahka prepričati v njegovo nujnost, svarijo v združenju. Zakon je bil v prvi vrsti sprejet ravno zato, da bi delodajalcem znižali stroške dela, obenem pa ohranili nezmanjšan obseg pravic delavcev, vključno z vplačilom nezmanjšanih prispevkov v pokojninsko blagajno, še dodajajo. Zato združenje poziva Ministrstvo za delo k takojšnjemu ukrepanju za odpravo omenjenih anomalij pri uresničevanju zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa v praksi. Delodajalci, ki so zaradi skrajšanja delovnega časa znižali tudi plače, ne morejo dobiti subvencije, pravijo v združenju. Ministrstvo Zakon ne posega v dogovore o plačah Na ministrstvu za delo odgovarjajo, da je bil omenjen zakon pripravljen z namenom ohranjanja delovnih mest in da ne posega v dogovore o plačah. Prav z namenom nadzora nad izvajanjem zakona je kot pogoj za pridobitev subvencije ob nadaljnjem skrajšanju delovnega časa na manj kot 36 ur največ 32 ur na teden potreben tudi dogovor z reprezentativnim sindikatom, pravijo. Dogovori glede plač pa tudi po novem ostajajo enaki, kot so bili pred sprejetjem tega zakona, še pravijo na ministrstvu za delo. Preberite tudi o dogajanju v podjetju Gorenje.",0
"Uprava v ponedeljek na pogajanja z bankama Škofjeloški LTH, ki se spopada s hudimi težavami, je ostal še brez nadzornega sveta, saj je odstopilo pet članov. Kot je poročal Radio Slovenija, edini član nadzornega sveta ostaja predstavnik delavcev sindikalist Ladi Rožič. Že po seji nadzornega sveta pred dvema tednoma je odstopil tudi njegov predsednik Jože Stanič, tudi sam tretjinski lastnik LTH-ja, ki pa razlogov za odstop ne želi pojasnjevati. Nadzorni svet bi se moral sicer sestati v ponedeljek, ko naj bi znova odločal o usodi podjetja. Uprava se bo tako v ponedeljek sama pogajala z dvema bankama, ob neuspehu pa bo najverjetneje predlagala stečaj. Delavci še zmeraj brez dela plač Kot je znano, podjetje še zmeraj ni izplačalo dela januarske in februarske plače, obstala pa je tudi proizvodnja, zato so delavci pred kratkim izvedli štiriurno stavko. Vodstvo je v opravičilo za nastale razmere med drugim navedlo trditev, da je bil LTH vedno tvegano podjetje, saj imelo največ od 10 do 15 odstotkov kapitala, poslovni proces pa so financirale banke.",0
"Primanjkljaj je bil lani za sto milijonov evrov oz. za 0,2 odstotka nižji od načrtovanega. Znašal naj bi 1,73 milijarde evrov oziroma 4,8 odstotka. Franc Križanič Proračunski primanjkljaj je bil lani po prvih ocenah ministrstva za finance za približno sto milijonov evrov nižji od načrtovanega z rebalansom. Znašal naj bi 1,73 milijarde evrov oz. 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda BDP. Z rebalansom je bil predviden petodstotni primanjkljaj. V državni proračun se je lani stekla sicer milijarda evrov manj prihodkov kot leta 2008, medtem ko so bili odhodki višji za 790 milijonov evrov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance Alenka Bratušek. Ob tem je izpostavila, da so se izdatki za prioritetni področji vlade spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti ter visoko šolstvo, znanost in tehnologijo lani povečali za 12 oz. 27,3 odstotka. Razvojnemu preobratu sledimo ne glede na krizo, je komentiral minister za finance Franc Križanič. Zadnji dan januarja bo Slovenija Evropski komisiji poslala program stabilnosti, ki pa ga bo mogoče tudi pozneje še dopolnjevati. Slovenija mora program dokončno sprejeti junija, zatem pa tudi v njem zapisane ukrepe, s katerimi naj bi se vrnila pod zahtevani triodstotni primanjkljaj. Z gospodarsko rastjo to po Križaničevih besedah ne bi smel biti problem. Ministrstvo bo pripravilo vsaj 23 osnutkov zakonov Na finančnem ministrstvu nameravajo letos pripraviti osnutke 23 zakonov. Med njimi je Križanič izpostavil zakon o preobrazbi Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, ki bo skupaj z že pripravljenim zakonom o upravljanju kapitalskih naložb države ločil upravljanje državnih naložb od centrov regulacije gospodarske dejavnosti in vodenja ekonomske politike. S spremembami zakona o nasledstvu se bo del sredstev, zbranih v sukcesijskih postopkih, lahko porabil za povratno financiranje razvojnih projektov, je še povedal Križanič. Gre za 50 milijonov evrov. Z novelo zakona o javnih financah se bo rešil problem sredstev v upravljanju, obetajo se tudi korenite spremembe zakona o igrah na srečo. Foto POP TV Prihodke iz davka na nepremičnine bodo dobile lokalne skupnosti Glede zakona o davku na nepremičnine, ki bo po njegovih besedah pomenil modernizacijo zdajšnjega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, pa je Križanič povedal, da bodo prihodki iz tega naslova vir lokalnih skupnosti. Te bodo imele možnost same določati stopnjo davka, pri čemer Križanič pričakuje, da bo za tiste nepremičnine, v katerih lastniki ne živijo, lahko višja. Aprila bo zaradi dokapitalizacije NLB verjetno nov rebalans Predvidoma za april je Križanič napovedal tudi predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki je potreben, ker država zaradi prestavitve dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke NLB s konca lanskega decembra na letošnje prvo četrtletje ni porabila za to predvidenih sredstev. Glede načrtovane 250-milijonske dokapitalizacije NLB je še povedal, da bodo k njej povabljeni vsi lastniki, pozneje pa tudi javnost. Pri tem bodo lahko sodelovali tudi morebitni novi partnerji, a se morajo v skladu z delničarskim sporazumom s tem lastniki strinjati, zato se bo v ponedeljek sestal z vodstvom belgijske KBC. Delnice, ki bodo ostale, bo vplačala država kot največja zainteresirana lastnica, je še dejal Križanič. Aprila višje trošarine za cigarete S 1. aprilom se bodo zvišale trošarine na cigarete, teče tudi postopek dviga ekoloških in razvojnih taks pri nekaterih tekočih gorivih. Pri tistih, kjer je trošarina najvišja, bo dvig omejen, drugod bo po ministrovih besedah nekaj višji.",1
"V zavarovalnici bi morali novo upravo imenovati do konca meseca, nadzorniki na čelu z Aleksandro Podgornik pa te točke nimajo na dnevnem redu novembrske seje. AZN napoveduje ukrepe Če nov nadzorni svet do konca novembra ne imenuje novih članov uprave, bi lahko zavarovalnici Vzajemna grozila prisilna likvidacija, danes piše Dnevnik. Tako namreč določa zakon o zavarovalništvu. Nadzorniki na čelu z Aleksandro Podgornik (na sliki) čakajo na razlago zakona, imenovanja uprave pa ni na dnevnem redu seje NS, ki bo še ta mesec. Trenutno zavarovalnico sicer vodi Marija Milojka Kolar Celarc. ""V kolikor bomo ugotovili, da Vzajemna krši zakon o zavarovalništvu, bomo ustrezno ukrepali,"" je ob tem dejal direktor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Mihael Perman. Oni so namreč tisti, ki po zakonu začnejo postopek prisilne likvidacije. Rok se Vzajemni, po pisanju Dnevnika, izteče 29. novembra.",0
"Po besedah kmetov in pridelovalcev so za najnovejši val podražitev krivi trgovci s svojimi visokimi maržami. Kmetje trdijo, da odkupne cene mleka ne pokrijejo vseh stroškov pridelave. Kmetje, združeni v Kmetijsko-gozdarsko zbornico KGZS, in predstavniki rejcev so na novinarski konferenci za najnovejše podražitve mleka in mesa okrivili izključno trgovce. Kot pravijo, so prav marže trgovcev krive za visoke maloprodajne cene izdelkov. Predsednik KGZS Peter Vrisk je pojasnil, da trenutne odkupne cene kmetijskih pridelkov ne pokrijejo vseh naraščajočih stroškov pridelave. Tako po njegovih besedah odkupna cena mleka pokrije le 89 odstotkov stroškov pridelave. Kot najbolj kritično je izpostavil živinorejo, ki temelji na vse dražji kupljeni krmi. Kmetje in rejci trdijo, da so se odkupne cene mesa in mleka spremenile le za malenkost, kupci v trgovinah pa morajo kljub temu po novem odšteti med devet in 20 odstotkov več. Maloprodajne cene mleka in mesa so se v preteklih letih postopno dvigovale, v letu 2007 pa izjemno povečale. Pri mleku je bila ta rast za več kot 20 odstotkov, pri mesu mladega pitanega goveda za približno 14, pri teletini za 9 in pri svinjini za 19 odstotkov. To pomeni, da dviga maloprodajnih cen ne moremo pripisati dvigu odkupnih cen, saj so se te spremenile le za malenkost ali pa so ostale nespremenjene oziroma se zmanjšujejo, kot je to primer pri mesu. Ekonomske razmere so se izboljševale le za predelovalce in trgovce, nikakor pa ne za rejce, je poudarila vodja oddelka za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Neva Pajntar. Trgovci po besedah kmetov služijo tudi na račun mesa. Po podatkih zbornice kmet za liter mleka danes dobi 22 odstotkov več kot pred letom dni. Prav tako 22 odstotkov več za liter mleka iztrži mlekarna. Trgovci pa na drugi strani po besedah kmetov danes za liter mleka v trgovinah računajo 50 odstotkov več kot pred letom dni. Nesorazmerno pa so cene rasle tudi pri drugi hrani, opozarjajo kmetje in rejci. Tako kmet danes pri prodaji za kilogram govedine dobi 5,5 odstotka več kot lani. Trgovec pa za kilogram govedine zaračuna 15 odstotkov več kot pred letom dni. Pri teletini je razkorak še večji. Čeprav je meso pri kmetu celo cenejše od govedine - odkupijo ga za 2,6 evra za kilogram - jo trgovci prodajo za kar 14,4 evra na kilogram, kar je 5,5-krat dražje. Vrisk Trgovci izkoriščajo neenotnost Vrisk je prepričan, da bi se morali predstavniki živilske industrije kapitalsko povezati in enotno nastopiti proti trgovcem. Predsednik KGZS Peter Vrisk je prepričan, da trgovci izkoriščajo neenotnost živilske industrije in kmetov in dosegajo visoke marže. Situacija, kjer imajo trije veliki trgovci v slovenskem prostoru v rokah daleč največji delež celotne trgovine, postavlja tako živilsko industrijo kot kmete v težak položaj, meni Vrisk, ki poudarja,da se bodo morali tudi predstavniki živilske industrije kapitalsko povezati. To bi omogočilo zmanjševanje stroškov v podjetjih živilske industrije in bolj enoten pristop do velikih trgovcev, je prepričan Vrisk. Država bi morala z instrumenti fiskalne politike in s protimonopolno zakonodajo ta trg urediti, je poudaril predsednik KGZS, ki vzroke za dvig cen išče tudi pri uporabi poljščin v energetske namene in v podnebnih spremembah, ki tudi vplivajo na zmanjševanje pridelka. Odpirajo se povpraševanja na novih trgih, ki dobivajo večjo kupno moč, sploh trgi Kitajske, Indije in ostalih držav daljnega vzhoda, dodaja Vrisk.",0
"Rešitve bi bilo treba iskati v doslednejšem izvajanju obstoječe zakonodaje Na GZS-ju so razočarani nad postopkom sprejemanja zakonov za povečanje plačilne discipline, saj je bil po njihovem mnenju prehiter in brez potrebnih analiz. Poslanci so pretekli teden sprejeli sveženj treh zakonov, s katerimi se vlada postavlja po robu plačilni nedisciplini v gospodarstvu. Plačilni roki med gospodarskimi subjekti tako na primer ne bodo smeli biti daljši od 60 dni. Na GZS-ju se s tem ne strinjajo, saj so po besedah Alenke Avberšek z GZS-ja izvirni grehi nelikvidnosti in plačilne nediscipline globoko vraščeni v sistem, plačila pa zaostajajo iz objektivnih razlogov, pri čemer se je problematika v času krize še dodatno zaostrila. Državni sektor je tudi slab plačnik Tudi širši državni sektor je slab plačnik, je dodala, gospodarstveniki pa tudi menijo, da je država slab projektni vodja investicij, saj ne ukrepa, ko izvajalci ne plačujejo podizvajalcem. Poleg tega se predvsem v gradbeništvu izpostavlja težava najnižjih cen, ki spodbujajo plačilno nedisciplino, in pa predvsem neučinkovitosti sodstva ter postopkov izvršbe. Podjetja problematizirajo še eno rešitev, ki jo prinaša zakon o preprečevanju zamud pri plačilih. Gre za obvezno prijavo v večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Denarno obveznost bo moral v sistem večstranskih pobotov prijaviti dolžnik in to v prvi krog pobota, ki bo sledil nastanku zamude. Podjetja, ki jih je anketiral GZS, pravijo, da se bo zaradi tega likvidnost zmanjšala, z obveznim vključevanjem v večstranski pobot pa se bo še težje poravnavalo obveznosti do države, saj bo manj likvidnih sredstev. Vlada se zaveda, da sveženj ni idealen Medtem ko so predstavniki gospodarstva na omizju Interventna plačilna in insolvenčna zakonodaja - zagon ali nova zavora? trdili, da je zakonodaja napisana slabo in pomanjkljivo ter da ne vidijo, kakšne pozitivne učinke bi lahko imela, pa je državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar odgovorila, da se sicer zaveda, da sveženj ni idealen, je pa strokovno pripravljen in potreben. Vlada je ta interventni sveženj zakonov sprejela zato, ker vsi dozdajšnji ukrepi niso zalegli, je pojasnila. Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je medtem izrazil mnenje, da se z dodatno zakonsko regulativo na področju plačilne discipline ne bo prišlo daleč in da bi bilo treba rešitve iskati v doslednejšem izvajanju obstoječe zakonodaje.",0
"Sraka Država ne da poroštva za posojilo V Muri so pred vrati nova odpuščanja. V stečaj gre najverjetneje Mura Unikat, podjetje, ki se ukvarja s šivanjem po meri. 75 delavcev bo ostalo brez službe. Za krizno stanje v podjetju direktor Stanko Sraka krivi razmere na trgu, saj zamujajo plačila in neposluh države. Če bi želel ohraniti delo šiviljam, ki so sešile oblačila za naše zimske olimpijce, bi namreč potreboval posojilo, za katerega pa ne dobi poroštva države. To se mu zdi krivično, saj sosedje, podjetje Mura in partnerji, to poroštvo imajo, je za TV Slovenija poročal Bojan Peček. V kratkem času spet na cesti Sraka bo zato najverjetneje v sredo predlagal stečaj. Delavci namreč plače niso prejeli že za oktober, po besedah sindikalista Stanka Viraga pa slabo kaže tudi za november. Situacija je še toliko bolj žalostna, ker so v tem podjetju zaposlili številne šivilje, ki so delo izgubile s propadom krovnega podjetja Mura. Tako bodo zdaj že drugič v kratkem času na cesti. Zaposlovalo bo Starmanovo podjetje Čim prej naj se agonija konča, stečaj izpelje, potem pa so obljubili, da bodo potrebovali proizvodne delavce v Muri in partnerjih, medlo lučko upanja prižiga predsednik sveta delavcev Avgust Cigüt. V tem podjetju, ki ga vodi Bojan Starman, bodo namreč z novim letom verjetno potrebovali 50 novih delavcev, ki se bodo pridružili 1.300 zaposlenim. Starman sicer slabega stanja pri sosedih ni želel komentirati, saj skoraj ne sodelujejo, nimajo niti poslovnih odnosov, obveznosti in terjatev, pravi. Dejal pa je, da bo za pridne delavce v njegovem podjetju vedno dovolj prostora.",0
"Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) vse uporabnike obvešča, da se je na spletu pojavila lažna vstopna stran v spletno poslovalnico NLB Klik. Na lažni vstopni strani se pojavita tudi virtualna tipkovnica in polje za vnos dodatnega gesla, ki ju na pravi vstopni strani ni. Uporabniki naj v tem primeru nemudoma zaprejo njihov spletni brskalnik. Kot so sporočili iz NLB, lahko uporabniki lažno vstopno stran prepoznajo tudi po oznaki v sivem delu okvirja ekrana, kjer se pojavi simbol ključavnice. Na pravi strani je ključavnica rumena in zaklenjena, na lažni strani pa je ključavnica odklenjena oz. siva s puščico. NLB uporabnike prosi, da v primeru, če se ob vstopu v NLB Klik na zaslonu prikaže omenjena lažna vstopna stran, ne vnašajo nobenih podatkov o njihovem kvalificiranem digitalnem potrdilu, vstopnem in dodatnem geslu ter osebnem računu. Za nadaljnje informacije in napotke se lahko obrnejo na tehnično podporo uporabnikom NLB Klika na telefonsko številko 01/477 20 60. Vse uporabnike spletne banke NLB Klik obenem opozarjajo, naj si za preprečevanje različnih oblik zlorab, vdorov in okužb z različnimi virusi na osebnih računalnikih namestijo najnovejše posodobitve operacijskega sistema in spletnega brskalnika, najnovejše rešitve za preprečevanje nenadzorovanega pretoka informacij in vdorov ter najnovejše protivirusne programske zaščite. V NLB še svetujejo, da si uporabniki za zagotavljanje dodatne varnosti pri poslovanju s spletno poslovalnico NLB Klik čim prej vključijo dodatno varnostno geslo, ki so ga s priporočeno pošto prejeli že pred časom in da dosledno upoštevajo zlata pravila za varno poslovanje.",0
"Ljubljana - Hrvaško podjetje adriatica.net, ki je približno 92-odstotni lastnik Kompasa, je v tako resnih težavah, da bi te lahko ogrozile celo obstoj Kompasa, smo izvedeli iz neuradnih virov. Eden od ukrepov, ki jih je v luči prestrukturiranja prevzelo novo vodstvo adriatice.net, je tudi na četrtkovi skupščini Kompasa sprejeta odločitev o razrešitvi vseh članov upravnega odbora s predsednikom upravnega odbora Janezom Pergarjem na čelu. Hkrati je adriatica.net sprejela tudi sklep, da se v Kompasu namesto enotirnega sistema upravljanja, ki je bil uveden novembra lani, že po nekaj mesecih ponovno uvede dvotirni sistem upravljanja. Za člane nadzornega sveta so bili na skupščini imenovani Boris Teški, Selimir Ognjenović, Ivan Zec in Peter Walter Imberg, ki so junija prevzeli tudi vodenje adriatice.net. Na konstitutivni seji Kompasovega nadzornega sveta je bila za novo predsednico uprave imenovana Simona Mele, dosedanja glavna izvršna direktorica, za članico uprave pa Tatjana Juriševič, ki je bila prej kot izvršna direktorica odgovorna za mednarodno mrežo. Čeprav je Marko Vojković, ki je sicer 50-odstotni lastnik adriatice.net, junija sam odstopil z mesta predsednika uprave, naj bi bil po neuradnih informacijah to prisiljen storiti. Ali sta imela pri njegovi zamenjavi ključno vlogo Zagrebačka banka in Zagrebška podružnica avstrijske Raiffeisen Bank, ki jima adriatica.net dolguje nekaj deset milijonov evrov, ali pa podjetje Europapress holding (EPH), v katerem je solastnik nemška medijska hiša WAZ, niti ni tako pomembno. Bolj pomembno je dejstvo, da se je adriatica.net znašla v likvidnostnih težavah, ki so zahtevale hitro prestrukturiranje vse skupine. Ko je mesto predsednika uprave adriatice.net prevzel Teški, ki je bil v preteklosti član uprave Lure in direktor Plive v Ljubljani, so se začela tudi intenzivna pogajanja z bankami in drugimi upniki o prestrukturiranju dolgov. Po nekaterih podatkih, ki jih nismo mogli preveriti, naj bi bil dogovor z Zagrebačko banko in Raiffeisen Bank o reprogramiranju posojil v prihodnjih dneh lahko dosežen. Med možnostmi, ki se omenjajo in za katere naj bi se zavzemala predvsem Zagrebačka banka, pa je tudi, da bi v lastniško strukturo adriatice.net vstopilo nemško turistično podjetje Tui. To pa bi pomenilo, da bi tudi Kompas prešel iz hrvaških v nemške roke. Spomnimo, da je adriatica.net dobrih 50 odstotkov lastniškega deleža v Kompasu pridobila v letu 2006. Prevzem naj bi po neuradnih informacijah potekal v netransparentnih okoliščinah, saj naj bi peščica posameznikov za delnice iztržila višjo kupnino od večine bivših delničarjev Kompasa. Poleg Kompasa je adriatica.net v zadnjih letih prevzela še številna druga podjetja v regiji. Prav (pre)hitra ekspanzija, ki je bila financirana s precejšnjim zadolževanjem, pa je povzročila ogromne finančne težave adriatice.net. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Medtem ko Tomaž Ročnik pred bankami in drugimi upniki rešuje premoženje, ga kriminalisti NPU sumijo, da je Klasje Celje s samo enim poslom iz leta 2007 oškodoval za več kot deset milijonov evrov. V središču včerajšnje preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je bil posel iz leta 2007, v katerem je eden najbogatejših Slovencev Tomaž Ročnik s pekarske družbe Klasje Celje na svoje podjetje Millcom skupina prenesel za več kot deset milijonov evrov vredne nepremičnine, ne da bi plačal zanje. Pri tem naj bi na škodo Klasja prišel do 7,7 milijona evrov nezakonite premoženjske koristi. Kriminalisti so navsezgodaj zjutraj začeli hišne preiskave na štirih lokacijah. Po neuradnih informacijah so obiskali sedež Klasja in poslovne prostore v Šaleški ulici v Velenju, kjer domuje vrsta Ročnikovih podjetij, med drugim Millcom skupina. Ena od glavnih tarč preiskovalcev je bila tudi dolgoletna direktorica Klasja in hkrati solastnica Millcoma skupine Dragica Murko, ki so jo v času preiskave skupaj z Ročnikom tudi pridržali. Očitajo jima storitev več kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete oziroma zlorabe položaja, za kar jima grozi od enega do osem let zapora. Kot smo izvedeli, sta Ročnik in Murkova v maju 2007 ustanovila podjetje Millcom skupina in nekaj tednov kasneje nanj med drugim prenesla lastništvo več kot ducata parcel, na katerih stoji poslovna stavba Klasja, in pekarno v Laškem. Posel je bil po dostopnih podatkih vreden več kot 10 milijonov evrov. Toda Millcomu skupini, ki je imel le 7500 evrov kapitala, ni bilo treba Klasju v zameno plačati niti evra kupnine, ampak sta Ročnikova in Murkova na drugačen način uredila medsebojna razmerja. Klasje je taiste nepremičnine vzelo v 20-letni najem in Millcomu skupini že vnaprej nakazalo avans v višini 11,5 milijona evrov. Konec leta 2011 je vrednost dolgoročne terjatve do Klasja znašala 7,7 milijona evrov. Za koliko bi Klasje do leta 2027 preplačalo svoje lastne nepremičnine, ni znano, po ugotovitvah NPU pa je bila družba skupno oškodovana za 11,5 milijona evrov. Skoraj hkrati z začetkom preiskave je okrožno sodišče v Celju na spornih nepremičninah zahtevalo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve. Vendarle si na tožilstvu s tem ne bodo dosti pomagali, saj ima Nova Ljubljanska banka (NLB) na njih vpisanih osem hipotek v skupni vrednosti več kot osem milijonov evrov. Vprašanje je, ali bodo kriminalisti našli še kakšne druge sporne Ročnikove posle oziroma ali jih nemara že preiskujejo. Kot smo januarja letos razkrili v Dnevniku, je Ročnik nedavno pred bankami upnicami in Avtotehno na varno pospravil že za med 20 in 40 milijoni evrov premoženja. Med drugim je umaknil večinski delež uspešne družbe za urejanje prostora PUP Velenje, pomemben delež že omenjene skupine Klasje in nepremičninsko družbo Ježa. Slednja ima po zadnjih podatkih za osem milijonov evrov premoženja. Iz stečajne mase propadlega gradbenega podjetja Stavbar Gradnje je rešil tudi podjetje SP Lendava, ki upravlja več kot 800 stanovanj v Lendavi in njeni okolici. Imperij velenjskega poslovneža se je sicer začel dokončno podirati z odhodom njegove sestre Romane Pajenk s čela Probanke, ki je še vedno pomembno vpeta v Ročnikova podjetja.",0
"Umar Razmere ostajajo zaostrene Gospodarsko stanje v državi se poslabšuje, nič kaj spodbudne novice ne prihajajo niti iz najpomembnejših trgovinskih partneric. Napovedi za prihodnje mesece so slabe, pravijo na Umarju. Gospodarska aktivnost v najpomembnejših trgovinskih partnericah in tudi v Sloveniji se je v drugem četrtletju znižala, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo. Povečala se je anketna brezposelnost, znižala povprečna bruto plača. Razmere ostajajo zaostrene tudi na finančnih trgih, kjer je dostop do tujih virov še naprej omejen, posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju so zaostreni, banke pa tudi ne pričakujejo povečanja povpraševanja podjetij in gospodinjstev po posojilih, ugotavlja Umar. Manj kreditiranja gospodarstva V finančnem sistemu se stvari še poslabšujejo. Obseg posojil domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je v sedmih mesecih znižal za 240 milijonov evrov. Najbolj, za 451,3 milijona evrov, so se v tem obdobju zmanjšala posojila podjetjem in nefinančnim institucijam. Z izjemo stanovanjskih so se zmanjšala tudi posojila gospodinjstvom. Večja so bila le posojila državi, ki se večinoma lahko financira le pri domačih bankah. Dostop do tujih virov financiranja je ostal omejen. Podjetja, ki so se v enakem obdobju lani zadolževala, in domače banke se v tujini razdolžujejo. Neto odplačila tujih obveznosti bank so v sedmih mesecih znašala 1,7 milijarde evrov, kar je za skoraj polovico več kot v enakem obdobju lani. Naraščanje brezposelnosti Drugo četrtletje so zaznamovale tudi zaostrene razmere na trgu dela. Število delovno aktivnih se je tudi v drugem četrtletju zmanjšalo in ostalo nižje tudi na medletni ravni. Še naprej pa se je zmanjševalo tudi število registriranih brezposelnih oseb, ki je bilo v drugem četrtletju medletno manjše za 1,8 odstotka. Manj registriranih brezposelnih oseb kot v enakem obdobju lani pa je predvsem rezultat več umika iz evidence brezposelnih in več vključitev v javna dela, pravijo na Umarju. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v drugem četrtletju znižala predvsem zaradi junijskega znižanja plač v javnem sektorju in sektorju država ob uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ. Povprečna bruto plača se je v javnem sektorju in sektorju država po desezoniranih podatkih znižala za 1,1 oz. 1,2 odstotka, v zasebnem sektorju pa je ostala nespremenjena.",0
"V drugem četrtletju imajo 823 milijonov evrov čistega dobička, kar je 70 odstotkov več kot v enakem obdobju lani Nemški industrijski koncern Siemens je v tretjem četrtletju tekočega poslovnega leta in v drugem letošnjem četrtletju zabeležil 823 milijonov evrov čistega dobička, kar je 70 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kljub skoku je dobiček nižji od načrtov, kar kaže, da je letna napoved družbe nekoliko preveč optimistična. Siemens, ki je v drugem četrtletju tekočega poslovnega leta zabeležil padec dobička za približno 60 odstotkov zaradi prevrednotenja premoženja in stroškov naložb v projekte v Nemčiji, je za letošnje leto napovedal dobiček v višini med 5,2 milijarde in 5,4 milijarde evrov. Obseg novih naročil manjši za 23 odstotkov Prihodki družbe so se v tretjem četrtletju tekočega poslovnega leta v medletni primerjavi zvišali za 10 odstotkov na 19,54 milijarde evrov. Obseg novih naročil pa je padel za 23 odstotkov na 17,77 milijarde evrov. V družbi jih najbolj skrbijo napovedi o ohlajanju rasti kitajskega gospodarstva. Druga gospodarsko najmočnejša država na svetu je namreč njihov ključni trg.",1
"Katar in Slovenija, ki se pogovarjata o ustanovitvi sklada za pospeševanje okrevanja slovenskega gospodarstva, sta se dogovorila, da bo katarska stran z naložbami preverjala slovensko poslovno okolje. Srečanje predsednika Türka in šejka Al Tanija Katar in Slovenija, ki se pogovarjata o ustanovitvi mešanega sklada za spodbujanje okrevanja in tehnološkega napredka slovenskega gospodarstva, sta se po navedbah ministrstva za finance dogovorila, da bo poskušala katarska stran pred ustanovitvijo sklada izvesti eno do dve neposredni investiciji v Sloveniji in se tako spoznati s poslovnim okoljem. Namen ustanovitve skupnega sklada je pospeševanje okrevanja slovenskega gospodarstva s poudarkom na zagotavljanju ustrezne dolgoročne donosnosti vloženih sredstev. Katar ima tretje največje zaloge zemeljskega plina in je šesti največji izvoznik tega energenta ter prvak v izvozu utekočinjenega zemeljskega plina. Država predvsem v zadnjih letih beleži nesluten razvoj, gospodarska rast pa je tudi v kriznem letu 2009 dosegla skoraj 10 odstotkov in naj bi v dvomestnih številkah ostala še nekaj let. Ustanovitev skupnega sklada je po navedbah finančnega ministrstva deležna načelne podpore obeh strani, o njej pa se je finančni minister Franc Križanič s katarskimi sogovorniki pogovarjal že med januarskim obiskom predsednika republike Danila Türka v Katarju, nato pa še konec maja v okviru Križaničevega obiska v Katarju. Minister Križanič se je julija v okviru uradnega obiska katarskega emirja Hamada bin Kalife al Tanija sestal s katarskim finančnim ministrom Jusefom Huseinom Kamalom in z Ahmedom Mohamedom al Sajedom, glavnim izvršnim direktorjem naložbene roke katarske vladarske družine, Qatar Holding, so ta teden potrdili na finančnem ministrstvu. Sogovorniki so julija po navedbah finančnega ministrstva podrobneje obravnavali nekatere naložbene priložnosti v Sloveniji iz različnih sektorjev gospodarstva. Presežke od izvoza energentov Katar vlaga v diverzifikacijo gospodarstva. Katarske oblasti razvijajo finančno središče, ki želi konkurirati regijskima tekmecema Dubaju in Bahrajnu, in veliko vlagajo v šport, izobraževanje in turizem. Dolarske presežke pa katarski državni naložbeni skladi in različni zasebni skladi vlagajo po vsem svetu. Qatar Holding je nedavno od egiptovskega poslovneža Mohameda al Fayeda za 1,5 milijarde funtov kupil elitno londonsko veleblagovnico Harrods. Katarski investitorji sicer večinoma vlagajo nekaj stomilijonske vsote in skušajo čim bolj razpršiti svoj portfelj.",1
"Novogradnje se iz meseca v mesec težje prodajajo, nekateri prodajalci novozgrajenih stanovanj so tako že začeli ponujati znatne popuste. Kateri gradbinci so torej že podlegli in ponudili popuste? Razprodaja Celovških dvorov? Kot prvi je cene stanovanj drastično znižal Vegrad. Celovški dvori so tako kar za tretjino cenejši. Marsikdo se sedaj upravičeno sprašuje, ali lahko ta poteza Vegrada vpliva na preostale investitorje, ki prodajajo novozgrajena stanovanja. Ali bo to psihološki sprožilec, zaradi katerega se bo vnel boj med prodajalci novogradenj, bo pokazal čas, ki pa se bo meril prej v letih kot pa v mesecih. A vseeno je to lahko dobra napoved za možne kupce novih stanovanj, ki bodo želeli kupiti novozgrajena stanovanja po čim ugodnejši ceni. Več kot očitno je, da tudi olepšani samostalniki prodajanih objektov, kot na primer vila, dvorec, biser, dragulj in podobno, ne vplivajo na povečano prodajo novozgrajenih stanovanj. Nekateri investitorji so tako dojeli, da je namesto sladkih besed bolje uporabiti besedo popust. Poleg Vegrada se je za znižanje cen stanovanj odločilo tudi podjetje Stavbenik del skupine Primorje za kompleks novogradenj Brinje na Kozini. V akciji, ki bo trajala do 10. aprila, kupcem novogradenj ponujajo od 7 pa vse do 15 odstotkov popusta. Zanimivo obliko popusta pri prodaji neprodanih 32 stanovanjskih enot od zgrajenih 245 v Viški Sončavi ponuja Kraški Zidar, ki vsakemu kupcu do 31. 3. 2010 ob nakupu stanovanja do 50 kvadratnih metrov podari 3 kvadratne metre, ob nakupu stanovanj večjih od 50 kvadratnih metrov pa jim podari 4 kvadratne mere bivalne površine. Ponudbe so več kot le zanimive Na Cekinu smo objavili tabelo popustov za nekaj naključno izbranih ponudb investitorjev, ki so se v teh težkih časih zaradi pospeševanja prodaje novogradenj odločili, da kupce presenetijo s popustom. Kdo torej ponuja popuste, koliko in na kakšen način?",1
"Najboljši turistični kraj med velikimi mesti je postal Koper. Prejel je nagrado Turistične zveze Slovenije TZS je ob koncu letošnje akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna nagradila najboljše turistične kraje v državi. Med njimi so Koper, Slovenske Konjice, Cerklje na Gorenjskem in Podčetrtek. Akcija je po besedah predsednika zveze Dominika S. Černjaka projekt, s katerim želijo vzpostaviti temelje za razvoj turizma. »S tem omogočimo, da se Slovenija pripravi na turizem po vsaki zimi,« je poudaril. Kot je pojasnil Černjak, se to začne s pomladanskim čiščenjem, kar pomeni, da se očistijo Slovenija in turistični kraji. Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna pa je nekakšna osnova, zato da lahko govorijo o razvoju v turizmu oziroma o tem, da je neki kraj lep in primeren za obisk domačih in tujih gostov.",1
"Opolnoči so se spet podražili naftni derivati. Za 50-litrski tank bencina bomo po novem odšteli skoraj 64 evrov, kar je približno šest evrov več kot lani v enakem času. Za 50-litrski tank bencina bomo po novem odšteli skoraj 64 evrov, kar je približno šest evrov več kot lani v enakem času. Spet nas je doletela podražitev naftnih derivatov. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 1,6 centa, na 1,279 evra, neosvinčeni 98- in 100-oktanski bencin za 1,2 centa, na 1,291 evra, dizelsko gorivo pa za 0,4 centa, na 1,237 evra za liter. Za liter kurilnega olja je treba po novem odšteti 0,821 evra, kar je 0,1 centa več kot doslej. Cena avtoplina je ostala nespremenjena pri 0,814 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Po besedah direktorja inštituta Djanija Brečeviča je glavni razlog za podražitev dvig cene nafte na mednarodnih trgih. Podražitev pa bi bila še višja, če ne bi tečaj dolarja zrasel, kar je omejilo špekulativne nakupe nafte in s tem še višje cene. V prihodnosti bodo cene nafte na mednarodnih trgih še naraščale, zato bi nas pred nadaljnjim draženjem naftnih derivatov lahko rešila le vlada z nižjimi trošarinami.",0
"Slovenska športnika leta kot blagovni znamki sta postala smučarska tekačica in boksar Smučarska tekačica Petra Majdič drugič zapored in boksar Dejan Zavec sta najboljša slovenska športnika leta kot blagovni znamki po kriterijih in anketi Mediane, so razglasili prvi dan 7. mednarodne konference o športnem marketingu SPORTO, ki se bo v torek končala v Portorožu. Med ekipami so drugič prvi tudi odbojkarji iz Bleda, ekipa ACH Volley. Lani slavila Majdičeva, Kozmus in Union Olimpija V sklopu konference so četrtič zapored povedali, kateri slovenski športniki, športnice in športni klubi so v tem letu najmočnejše blagovne znamke. Lani so slavili Petra Majdič, atlet Primož Kozmus in košarkarji Union Olimpije. Pri raziskavi, ki jo pripravlja Mediana v sodelovanju z organizatorjem konference, se ne upoštevajo zgolj dosežki na športnem področju, temveč tudi elementi, ki so vezani na osebnost, prepoznavnost športnika, športnice oziroma športnega kluba. Med peterico tudi Pegan in Kopitar Izmed okrog 60 slovenskih športnikov in športnic ter približno 20 slovenskih športnih klubov, ki so jih zajeli v raziskavo, se je med po pet letošnjih finalistov uvrstilo pri športnikih Aljaž Pegan, Anže Kopitar, Dejan Zavec, Primož Kozmus in Samir Handanović, pri športnicah Katarina Srebotnik, Petra Majdič, Sara Isakovič, Tina Maze in Urška Žolnir, pri klubih pa Acroni Jesenice, Union Olimpija, NK Maribor, ACH Volley in Celje Pivovarna Laško. Raziskovalci Mediane, inštituta za raziskovanje trga in medijev, so vrednost blagovne znamke posameznega športnika izračunali na podlagi naslednjih kriterijev: prepoznavnosti športnika, tekmovalnih dosežkov, vrhunskosti v svetovni konkurenci, zadovoljstva z njihovimi rezultati ali nezadovoljstva kljub relativnim uspehom, ocene osebnosti prek javnih nastopov in kot teme vsakdanjih pogovorov med ljudmi, v primeru klubov pa tudi navijaške vrednosti.",1
"V čigavem interesu je destabilizacija uspešne družbe? Pošta Slovenije je v zadnjih petih letih uspešno delovala tudi na račun plač vodilnih, pravijo delavci Pošte, ki so zaskrbljeni nad nedavno zamenjavo nadzornikov. Po sestanku sveta delavcev so sporočili, da je družba v zadnjih petih letih, tudi na račun plač vodilnih, poslovala bolje kot kadar koli v zgodovini. Omenjeno dejstvo dokazujejo tako poslovni rezultati kot uresničevanje razvojne strategije družbe, saj je Pošta Slovenije po našem mnenju stabilna, uspešna in sodobna družba, je povedal predsednik sveta delavcev Božidar Pograjc. V čigavem interesu je destabilizacija uspešne družbe? Poslovni rezultati naše družbe so v korist lastniku, državi, kar dokazuje sklep skupščine, ki je določil, da se lastniku izplača 23 milijonov evrov bilančnega dobička, s čimer se zaposleni ne strinjamo, poudarja svet delavcev. Sprašujejo se, v čigavem interesu je destabilizacija poslovno uspešne družbe, saj so prepričani, da ne gre za premišljeno odločitev v korist družbi, zaposlenim in lastniku. To so dejstva, ki po našem mnenju ne bodo pozitivno vplivala na motivacijo zaposlenih v teh kriznih časih in prihajajočo liberalizacijo poštnega trga v Sloveniji. Družba, ki ne vlaga v razvoj, znanje in zaposlene, postane nekonkurenčna in sledi odpuščanje. Interes zaposlenih pa je, da z razvojem, delom, znanjem in dobrim gospodarjenjem dosegajo socialno in materialno varnost, ki se kaže v zadovoljstvu uporabnikov naših storitev, dodajajo. Ali zamenjavi nadzornikov sledi zamenjava poslovodstva? Kot je znano, je vlada pred kratkim na predlog ministrice Darje Radić razrešila nadzorni svet Pošte Slovenije pod vodstvom Draga Bahuna in imenovala nove člane. Po njenih pojasnilih je bila odločitev posledica ugotovljene kršitve zakona o določitvi plače poslovodnih oseb v družbah v pretežni državni lasti. Kmalu so se pojavila namigovanja, da se z menjavo nadzornikov dejansko pripravlja teren za menjave v poslovodstvu, nekateri mediji pa so pisali tudi o možnosti odstopa Aleša Hauca s čela Pošte Slovenije. Hauc je to že zavrnil, ministrica pa je v povezavi z morebitno menjavo poslovodstva dejala, da lahko država kot lastnik menja le člane nadzornega sveta. Kaj bodo ti naredili, pa je po njenih besedah njihova stvar.",0
"Ponudba. Agencija ponujala delo pod krinko prostovoljstva, zatrjuje študent. Klubi. Tisti, ki so zbrali več podpisov, dobijo več denarja. Nekateri so aktiviste tudi plačali. Čeprav so v Študentski organizaciji Slovenije pred časom povedali, da so za boj proti malemu delu namenili le 1.600 evrov – za tiskanje zloženke –, kaže, da je šlo za zbiranje podpisov za referendum o tem zakonu precej več študentskega denarja. Svetlik za zdaj šest tisočakov Publikacija. Publikacija ministrstva za delo Malo delo – Komu je namenjeno in katere pravice prinaša? je bila izdana v sto tisoč izvodih, za izdelavo pa je bilo porabljenih 6.270 evrov (brez DDV). Kampanja. Ministrstva so v zvezi s svojim delom dolžna informirati državljane. Po veljavni zakonodaji pa ministrstvo ne more biti organizator referendumske kampanje, ne more torej izvajati dejanj, ki bi imela namen vplivati na odločanje volivca pri glasovanju na referendumu, in za kampanjo tudi ne more namenjati proračunskih sredstev. Aktivisti študentskih klubov, ki so v sodelovanju z Gibanjem za dostojno delo in socialno družbo zbirali podpise za referendum, so bili v nekaterih klubih plačani. “Imeli smo navodilo, naj rečemo, da smo prostovoljci,” nam je zaupal eden od plačanih zbiralcev podpisov. Kot nas je obvestil študent M. V. (polno ime hranimo v uredništvu), pa je Agencija 101 v lastni bazi sodelavcev iskala ljudi, ker se ""v januarju 2011 obeta veliko dela na posebnem projektu"". Kvaziprostovoljci Agencija 101 je na sestanek (27. decembra v Zagorju in Novem mestu) povabila tudi M. V. Kot je povedal, so jim na sestanku predstavili, da bodo za zbiranje podpisov plačani 4,5 evra na uro oziroma 1,3 evra na zbran podpis, vendar pod pretvezo prostovoljnega dela. Peter Vidmar, direktor agencije, je pojasnil, da so študente iskali za lastne stalne akcije promocije in pospeševanja prodaje. Na naša nadaljnja vprašanja, ali je šlo res za zbiranje podpisov in kdo je bil naročnik, odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. Nekdanji solastnik Agencije 101 je Marko Hozjan, ki je zdaj predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Svoj delež je sicer septembra 2009 prodal. Kdor hoče, lahko plača Ali so ljudje, ki zbirajo podpise, plačani ali ne, je stvar organizatorja, saj zakonodaja ne daje posebnih navodil, je povedal Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Po podatkih e-Študentskega servisa so različni naročniki lani sicer ponujali od dva do pet evrov in stimulacijo za zbiranje podpisov za referendum ali njegovo pobudo. ""S tem se nismo strinjali""",0
"Ljubljana - Čeprav so na zadnji avkciji slovenskega kratkoročnega dolga med kupci znova prevladovale domače finančne institucije, polne likvidnostnih sredstev Evropske centralne banke (ECB), so bili povprečni zahtevani donosi razmeroma visoki, opozarja tudi Primož Cencelj iz KD Skladov. Ministrstvo za finance je namreč za 49,35 milijona evrov izdanih 12-mesečnih zakladnih menic moralo povprečno ponuditi 2,5-odstotno obrestno mero, medtem ko so vlagatelji pred natančno tremi meseci za papirje mesec krajše ročnosti zahtevali manj kot dvoodstotni donos. Podobno zgodbo govori zahtevani donos na trimesečne zakladne menice. V zameno za 60,373 milijona evrov je morala vlada zagotoviti 0,9-odstotni letni donos, kar je 0,1-odstotne točke več kot na dražbi pred nekaj več kot mesecem dni. Morda celo bolj pa skrbi, da je morala Slovenija vlagateljem ponuditi za 0,05 odstotka višjo obrestno mero kot ob koncu maja Španija, s katero sta trenutno obe obsojeni na izdajo kratkoročnih dolžniških papirjev. Ravno španski primer najbolj zbode v oči, saj kaže na vse več vzporednic s Slovenijo. Te kar same ponujajo vprašanje, ali je Slovenija na dobri poti, da sledi Španiji in zaprosi Evropo za pomoč pri dokapitalizaciji bank. ""Kljub podobnostim med gospodarstvoma je Slovenija še precej daleč od španskega scenarija,"" je dejal ekonomist Igor Masten, ki ocenjuje, da je zastoj španskega gospodarstva hujši, medtem ko lahko primerjamo šibko premoženjsko kondicijo Špancev s prekomerno zadolženostjo slovenskih podjetij. Tu se podobnosti ne končajo, saj je obema finančnima sektorjema skupna visoka izpostavljenost do nepremičninskega sektorja, ki ga je kriza tako brutalno sesula. Bilance bank na Iberskem polotoku in na sončni strani Alp so zaradi tega prežete s slabimi naložbami in nujno potrebne injekcije svežega kapitala. V slovenskih bankah naj bi bilo okoli 4 milijarde evrov slabih naložb, kar predstavlja okoli 8 odstotkov bilančne vsote. Na las podobne pa so številke iz Španije, kjer zavzemajo slabe naložbe 8,37 odstotka premoženja bank ali več kot 150 milijard evrov. Španska vlada je morala zato že poiskati finančno pomoč v Evropi, medtem ko bo morala Slovenija, ob verjetni odsotnosti zanimanja tujih vlagateljev, sredstva za dokapitalizacijo bank priskrbeti sama. A časa ni več na pretek, čeprav naj bi vlada z nakupom Co Co obveznic vsaj začasno rešila kapitalske tegobe NLB. S tem pa težave bančnega sektorja ne bodo odpravljene, podobno kot v Španiji se pravi problemi po informacijah na finančnem trgu ne skrivajo v največji banki. Nevarnosti, da zazija še večja kapitalska luknja, so po neuradnih informacijah namreč izpostavljene tako Nova KBM in Abanka Vipa kot tudi nekatere manjše banke v domači lasti, kar bo lahko usodno vplivalo na bančni sistem in primoralo državo v iskanje pomoči pri Stalnem evropskem skladu za zaščito evra (ESM). ""To morda niti ne bi bilo slabo,"" pravi Cencelj, ki ocenjuje, da bi okoli 3,5 milijarde evrov sredstev vsaj za nekaj časa rešilo bančne probleme. Iskanje sredstev na finančnih trgih bi bilo na drugi strani precej dražje, saj se zahtevane donosnosti na slovenske desetletne obveznice zadržujejo v območju med 5,5 in šestimi odstotki. jan.bratanic@dnevnik.si",0
"Nad podjetjem Borovo Trade, ki ima dobrih sto zaposlenih in 33 poslovalnic po vsej Sloveniji, se zbirajo vse bolj črni oblaki. Možnosti, da ga bo dokapitaliziral hrvaški lastnik Borovo, so praktično nične, saj se tudi sam rešuje s prisilno poravnavo. Preživetje obutvenega podjetja Borovo Trade, ki ima nekaj več kot sto zaposlenih in 33 delujočih poslovalnic po vsej Sloveniji, je pod velikim vprašajem. Vse manj je namreč možnosti, da bo lastnik v okviru prisilne poravnave priskrbel dodatni kapital, kar od njega zahtevajo največji upniki, saj se je tudi sam znašel v hudih finančnih težavah. Družba Borovo iz Vukovarja, ki je bila pred leti ena največjih tovarn na območju Jugoslavije, danes pa je še vedno vodilna proizvajalka obutve na Hrvaškem, je v začetku avgusta objavila bankrot in se rešuje s tako imenovano predstečajno poravnavo. V prihodnjih tednih bo poskušala prepričati več kot dve tretjini upnikov, da glasujejo za načrt prestrukturiranja. Ta predvideva prodajo nepotrebnega premoženja in starih zalog čevljev. Država, ki je prevzela lastništvo nad Borovim in ima v njem ujetih 60 milijonov kun (slabih osem milijonov evrov), naj bi se odpovedala obrestim in 30 odstotkom glavnice. Preostalih sto milijonov kun obveznosti naj bi reprogramirali in poplačali v desetih letih. Sanacija Borova, v katero se je aktivno vključila tudi hrvaška vlada, pomeni zadnje upanje za skoraj tisoč zaposlenih v naši južni sosedi. Toda obenem kaže, da bo začetek postopka (ne)hote pokopal hčerinsko podjetje v Sloveniji. Član uprave hrvaškega Borova Miroslav Jocić je že na septembrski seji upniškega odbora Borova Trade jasno dejal, da »trenutno zaradi poteka prisilne poravnave lastnika in zakonskih omejitev na Hrvaškem predlog upnikov ni izvedljiv in sprejemljiv«. Poročali smo, da v Kopitarni Sevnica in podjetju Benefit zavračajo zamisli hrvaškega lastnika, da bi Borovo Trade reševali zgolj z odpisom polovice slabih treh milijonov evrov dolga do nezavarovanih upnikov. Od njega zahtevajo, naj sam zagotovi manjkajoči kapital, sicer ne bodo podprli prisilne poravnave. Četudi bosta Kopitarna Sevnica in Benefit, ki imata za 200.000 evrov terjatev, glasovala proti, to ne bo kaj dosti vplivalo na končni izid. Vse kaže, da bodo smeli v prisilni poravnavi glasovati tudi hrvaški lastnik in z njim povezane osebe. Nanje odpade kar 1,5 od skupno 2,8 milijona evrov navadnih terjatev, tako da morajo prepričati le še nekaj manjših upnikov Borova Trade. Drugi upniki lahko njihove glasovalne pravice še vedno izpodbijajo s tožbo.",0
"Podgorica bo pogovore nadaljevala z Grki in Izraelci Črnogorska vlada je razveljavila pogodbo o gradnji avtoceste, ki jo je podpisala s hrvaškim konzorcijem. Hrvaški gradbinci namreč niso dobili bančnega zagotovila. Odločitev o prekinitvi koncesijske pogodbe s konzorcijem na čelu s splitsko družbo Konstruktor je bila pričakovana, saj Hrvati niso dobili bančnih zagotovil za 2,77 milijarde evrov vredno pogodbo. Vlada v Podgorici bo zdaj nadaljevala pogajanja z naslednjim ponudnikom z lanskega javnega razpisa, grško-izraelskim konzorcijem Aktor. Avtocesta bo dolga 170 kilometrov in bo povezovala pristaniško mesto Bar s severno mejo s Srbijo. Črnogorski minister za promet in infrastrukturo Andrija Lompar je po seji vlade povedal, da morajo biti pogovori z Aktorjem končani v prihodnjih štirih tednih. Lompar je izrazil obžalovanje, da so prekinili pogodbo s Konstruktorjem, saj je bila njegova ponudba izredno ugodna. Aktor je ponudil, da bo gradbeniško izredno zahtevno avtocesto skozi črnogorske planine zgradil za 3,92 milijarde evrov. Po mnenju črnogorskega dnevnika Dan bo to pomenilo, da gre za najdražjo cesto vseh časov na svetu. Dražje od Slovenije in Hrvaške Dan je izračunal, da bo gradnja prvega odseka, ki bo dolg 43,5 kilometra, stala 1,24 milijarde evrov, kar v povprečju pomeni 28,5 milijona evrov za kilometer. Časopis je to primerjal z gradnjo kilometra avtoceste v Sloveniji, ki je stal 9,77 milijona evrov ne glede na neugodno konfiguracijo zemljišč, medtem ko je najzahtevnejši odcep avtoceste od Zagreba do Dubrovnika povrečno stal 7,14 milijona evrov za kilometer. Lansko zmago hrvaškega konzorcija na javnem razpisu so na Hrvaškem označili kot posel stoletja , ki pa je propadel po tem, ko Konstruktorju in Zagrebškemu inštitutu za gradbeništvo ISH v osmih mesecih ni uspelo dobiti zagotovil. Lompar je pojasnil, da so hrvaškemu konzorciju najprej dali šest mesecev časa za bančna zagotovila, nato še dva meseca, na koncu pa so se odločili, da bi nadaljnje zavlačevanje ogrozilo celoten projekt. Minister upa, da bo grško-izraelski konzorcij zničal ceno, ki je za 1,2 milijarde večja od hrvaškega konzorcija. Hrvati ne bi imeli veliko koristi Gospodarski strokovnjak Ljubo Jurčić je za hrvaški Večernji list dejal, da hrvaško gospodarstvo ni veliko izgubilo zaradi propadlega posla v Črni gori. To je bil zavajajoč posel, pravi Jurčić in pojasnuje, da bi imel od njega korist le hrvaški konzorcij, Hrvaška pa bi dobila sloves gradbinca. Hrvaško gospodarstvo koristi namreč ne bi imelo, ker bi se večina sredstev namenila za nakup uvoženih strojev, material bi bil iz Črne gore, medtem ko bi zaradi dražje hrvaške delovne sile dela zagotovo izvajali cenejši delavci, pojasnuje Jurčić, ki meni, da bi Konstruktor zaslužil največ do deset odstotkov skupne vsote.",0
"Novo leto prineslo višjo omrežnino Za gospodinjske odjemalce Elektra Ljubljana in Elektra Celje se bo z marcem podražila električna energija. Račun za električno energijo ljubljanskega Elektra bo povprečno višji za 2,2 odstotka, račun celjskega Elektra pa kar za 9,69 odstotka. Povprečni končni račun za gospodinjskega odjemalca v Ljubljani se bo tako mesečno povečal za 90 centov, za povprečnega gospodinjskega odjemalca, ki ga oskrbuje Elektro Celje, se bo mesečni račun povečal za 3,21 evra. Višja omrežnina viša račune Dobavo električne energije postopoma dražijo vsi proizvajalci elektrike. Na začetku leta se je namreč zvišala omrežnina za sistemske storitve, zato so podražitve kar po vrsti napovedali v Elektrih Celje, Ljubljana, Maribor, Primorska in Gorenjska. Od zadnjega dviga cene elektrike pa tudi še ni daleč, saj so se zneski na plačilnih položnicah odjemalcem višali že oktobra in novembra.",0
"Čeprav NLB kot ena glavnih financerk podjetja Gratel zahteva njegov takojšen stečaj, si je lastnik Jurij Krč že vnaprej zagotovil potrebne glasove za potrditev prisilne poravnave. Vse kaže, da si je lastnik Gratela Jurij Krč že vnaprej zagotovil dovolj glasov za uspešno potrditev prisilne poravnave. Medtem ko ga skuša NLB zaradi načrtnega izigravanja in preteklega oškodovanja čim prej spraviti v stečaj, bodo o usodi Gratela odločala kar Krčeva podjetja, in to na podlagi večkrat danih istih poroštev. Okrožno sodišče v Kranju je 5. junija pozvalo nekaj več kot 70 upnikov z navadnimi terjatvami, naj oddajo glas za ali proti prisilni poravnavi Gratela. Časa imajo do 5. julija, do zdaj pa je že glasovala približno polovica. Čeprav niso znani vmesni rezultati, je mogoče z veliko stopnjo verjetnosti napovedati, da bo prisilna poravnava dobila več od zakonsko potrebnih 60 odstotkov glasov. Podjetja T2, Rešet, Lokainvest (tako kot Gratel v prisilni poravnavi) in Ekol, ki jih vsa obvladuje Krč in so že oddala glas, imajo namreč v rokah več kot 70 odstotkov potrebnih glasov. Nanje odpade več kot 67 od skupno 85 milijonov evrov navadnih terjatev z glasovalnimi pravicami. Toda njihove terjatve niso (vse) posledica danih posojil ali izstavljenih (in nikoli plačanih) računov. Velika večina temelji na poroštvih za bančna posojila. Tako so Krčeva podjetja prijavila kar za 61 milijonov evrov pogojnih terjatev, pri čemer so Rešet, Lokainvest in Ekol vsak posebej prijavljali 7,1-milijonsko in 5,8-milijonsko poroštvo. Če pogojnih terjatev ne bi bilo, bi imela NLB kot največja nasprotnica prisilne poravnave 62 odstotkov glasov in bi Gratel brez težav poslala v stečaj. Čeprav niti hipotetično ni mogoče, da bi vsa tri Krčeva podjetja v prihodnosti uveljavila regresne zahtevke zaradi unovčenja poroštev, je upravitelj Boštjan Jurkošek njihove pogojne terjatve v celoti priznal. Jurkošek je poudaril je, da teh terjatev po veljavni zakonodaji ni mogel prerekati: »Ni prav, ampak tako pač je.« Drugi upravitelji so nas opozorili, da bi lahko takšne terjatve prerekali, saj še niso nastale, odločitev o njihovi verjetnosti pa prepustili sodišču. Pred Gratelom, ki se je lani tik pred zdajci z začetkom »prisilke« rešil stečaja, je še ena pomembna ovira. V petek bo sodišče obravnavalo ugovor zoper prisilno poravnavo, ki ga je vložila NLB. Ta si že več kot leto dni neuspešno prizadeva poslati Gratel v stečaj in izterjati čim več od okoli 15 milijonov evrov terjatev. Krč se namreč uspešno brani z vedno novimi manevri. Najprej ji je pred nosom iz Gratela odpeljal 98-odstotno lastništvo v T2 in ga prenesel na bratovo podjetje Garnol. S tem je NLB izgubila glavni predmet zavarovanja in se iz zavarovane prelevila v nezavarovano upnico. Če bo zdaj Krč odbil še ugovor, bo NLB ostala brez 48 odstotkov svojih terjatev, torej dobrih sedmih milijonov evrov.",0
"Šentjernej - Razvojno usmerjeno in inovativno podjetje Hyb Šentjernej, ki zaposluje 120 ljudi, od tega 90 v proizvodnji, je eno tistih slovenskih podjetij, ki je bolj prepoznavno v tujini kot doma. Tudi zato se pogosto soočajo s težavami na državnih razpisih. ""Razpisi so vedno malce subjektivni. Prednost imajo večja podjetja. Drug problem je, da smo doma premalo prepoznavni, saj večino proizvodnje prodamo v tujino. Hkrati pa razumem, da je naše programe, ki so zelo specifični, težko oceniti,"" pravi direktor Hyba Dušan Plut. Hybov nosilni produkt je senzorski merilnik krvnega tlaka. Na leto jih izdelajo 2,5 milijona, to je 6 do 7 odstotkov svetovne proizvodnje tega izdelka. Prodajajo jih v 90 držav sveta. Hyb je drugi v svetu razvil brezžični senzorski merilnik krvnega tlaka, ki ga zdaj še nadgrajuje v smeri brezžičnega multibarometra, naprave, na katero bi lahko denimo med operativnim posegom priklopili več merilnikov. Ker je to brezžična naprava, bi z njo lahko tudi bistveno skrajšali čas, ko so bolnikove življenjske funkcije pri premikanju med oddelki in operacijskimi dvoranami brez nadzora. ""Takšen izdelek v svetu še ne obstaja, ga pa že razvija več svetovnih proizvajalcev,"" pravi Plut. Prav novi izdelki, predvsem na medicinskem področju, ki jih Hyb razvija skupaj z izobraževalnimi in znanstvenimi inštitucijami, kot je Inštitut Jožefa Štefana, so osnova Hybovih načrtov za prihodnja leta. Plut namreč napoveduje močno povečanje prodaje, leta 2015 naj bi tako ustvarili že več kot 30 milijonov evrov prihodkov, kar je v primerjavi z letošnjimi načrtovanimi 7,5 milijona evrov sicer zelo optimistično, vendar po Plutovih besedah uresničljivo. Letošnja prodaja bo za desetino manjša od lanske, vzrok pa je krčenje avtomobilske industrije, za katero je Hyb lani izdelal pol milijona kosov tako imenovanih regulatorjev za alternatorje. Za letos so načrtovali milijon kosov, pa jih bo le 400.000. Kljub manjšim prihodkom pa načrtov vlaganj v razvoj ne spreminjajo. Zanje letos namenjajo milijon evrov, kar je dvakrat toliko, kot bo dobička. dragana.stankovic@dnevnik.si",1
"Delovno aktivnih prebivalcev je bilo lani zaradi krize 15 tisoč manj kot leto pred tem Lani je bilo v Sloveniji 981 tisoč delovno aktivnih prebivalcev, kar je več kot 15 tisoč manj kot v letu 2008. Zmanjšanje števila delovno aktivnih prebivalcev je bilo posledica gospodarske krize, ki smo jo na slovenskem trgu dela zaznali v drugi polovici leta 2008, ugotavlja državni statistični urad (Surs). Stopnja brezposelnosti je bila lani višja za poldrugo odstotno točko. Četrtina vseh zaposlena v predelovalnih dejavnostih Skoraj četrtina vseh delovno aktivnih je bila zaposlena v predelovalnih dejavnostih. Poklic, ki so ga opravljali v največjem številu, pa je bil poklic tehnika ali drugega strokovnega sodelavca, in sicer je ta poklic opravljalo nekoliko več kot 16 odstotkov vseh delovno aktivnih prebivalcev.",0
"Obsedenost z maksimiranjem dobička svet pripeljala v hudo recesijo Celo Cerkev, namesto da bi skrbela za duše, skrbi za finančne transakcije. V tem vidim velik problem, o vzrokih za nastanek krize razmišlja dr. Jože Mencinger. Najbolj ljudski ekonomist je zadnje čase spet v ospredju. V časih gospodarskega razcveta so nekateri menili, da ga je povozil čas in da ne razume sodobnega finančnega sistema. Ko so po zlomu ameriškega nepremičninskega trga izvedeni finančni inštrumenti, katerih temelji so bile padle hipoteke, povzročili bankrote največjih bank in hudo gospodarsko krizo, se je izkazalo, da je Slovenija ravnala modro, ker je ohranila zastarel bančni sistem. Toda zaradi menedžerski prevzemov, ko so banke velikodušno odobravale posojila, se lahko zamajejo njegovi temelji. Tudi to je bila tema MMC-jevega pogovora s profesorjem na ljubljanski pravni fakulteti. Na tujih borzah je v zadnjem mesecu opaziti veliko optimizma. Ker borze po navadi pol leta prej napovedo okrevanje gospodarstva - lahko po vašem mnenju konec leta ali z začetkom leta 2010 v ZDA in v največjih gospodarstvih že pričakujemo gospodarsko rast? Bojim se, da ne, ne glede na to, kam se gibajo borze. Da bodo borze prišle tja, kjer so bile pred krizo, bo najbrž trajalo celo desetletje. Borze gospodarske rasti ne bodo pospešile, ampak mogoče kakšni ukrepi držav, ki pa imajo tudi svoje slabe stvari. Kaj lahko še naredijo centralne banke in vlade, da bi oživile rast? Centralne banke so prišle do svojih meja. Zniževanje obrestne mere pod nič odstotkov ni mogoče. Zdi se mi, da bi se moral razviti svet sprijazniti, da je gospodarska rast za nekaj časa končana. Velik del gospodarske rasti je tako in tako slej ko prej nekoristen. Jeseni ste napovedali celo bankrot ZDA. Vztrajate pri tem? Ne, to sem prebral. Zdelo se mi je, kot da berem napoved o koncu sveta. Je pa ista ustanova na začetku leta 2007 napovedala, da bo oktobra 2008 nastopila kriza, kar so zadeli. Ne zanikam pa, da lahko pride do bankrota ZDA, pri čemer je treba vedeti, da bankrot pomeni razglasitev, da nisi sposoben plačevati svojih obvez. Kakšna je oblika, je odvisno od moči države, na neki način pa upnikom dopoveš, da morajo svoje dolgove reprogramirati oziroma jih zmanjšati, tako da je ta bankrot države bolj podoben prisilni poravnavi. Pri običajnem bankrotu se lastniki zamenjajo, pri državi ne, običajno se zamenja le vlada. Kaj je po vašem mnenju glavni vzrok za to krizo? Je to ameriški trg nepremičnin, morda pretiran pohlep, ki se je razpasel v letih razcveta, ali pa tisto, kar vi najbolj kritizirate, to je shareholder value, torej na vsak način maksimirati dobiček na delnico? Da, to slednje je po mojem glavni razlog. Edina stvar, ki je pomembna, je povečevanje dobička. To traja že nekaj časa. V delitvi družbenega proizvoda se to vidi v tem, da delež dela upada, delež kapitala pa narašča, pri čemer investicije ne rastejo, in ta denar se več ali manj uporablja za različne vrste prevzemov. Potem so si izmislili finančne instrumente, ki jih je treba po mojem razglasiti za goljufijo ali vsaj za igro na srečo. S tem se je začelo povečevanje virtualne rasti finančnega bogastva. Če vzamemo številke leta 1975 je bilo finančno bogastvo razvitega sveta vredno toliko, kot je bila vrednost BDP-ja, pred to krizo je bilo sedemkrat večje. Če finančno bogastvo raste 30 odstotkov letno, BDP pa tri odstotke letno, je jasno, da je to lahko le virtualna rast. Bi prepovedali kupovanje delnic na kredit? Mislim, da je to povsem neracionalno početje, morate pa vedeti, da so to kar splošno oglaševali, recimo balkanski skladi, ki so obljubljali zelo velike donose in so ljudje v to verjeli in si sposojali denar. Ustvarila se je nekakšna mentaliteta, prišlo je do t. i. casino kapitalizma, da se bogastvo pridobi z nakupom vrednostnih papirjev oziroma s špekulacijo. Varčevanje se je spremenilo v špekulacije. Na koncu se je izkazalo, da so se varčevalci spremenili v velike dolžnike, saj je vrednost delnic propadla, sami pa so bili zadolženi. Meni je žal malih vlagateljev, ki so najemali posojila, da so kupovali delnice. Ne vidim pa moralnih razlogov za zgražanje nad početjem gospodom Bavčarja. V večji meri je pač počel tisto, kar je počela velika večina gospodarstvenikov. Poglejte, podjetje se imenuje Istrabenz, pa ne prodaja bencina, v resnici se ukvarja s finančnimi transakcijami. Ali pa Cestno podjetje Maribor. Mislil bi, da popravljajo ceste, pa se ukvarjajo s finančnimi transakcijami. Na koncu celo Cerkev, namesto da bi skrbela za duše, skrbi za finančne transakcije. V tem vidim velik problem. Se bojite črnega scenarija, da bi propad Istrabenza ogrozil slovenski bančni sistem? Upam, da ne, čeprav številke niso tako majhne. Bankirji so posojali denar za kupovanje nekih vrednosti, ki so se izkazale za malo vredne. Istrabenz je Petrolove delnice kupoval po 1.000 evrov, zdaj je njihova vrednost 240, in tu je vsa ta izguba. Bankirji so to počeli pod vtisom celotne ideologije, ki se je razširila po vsem svetu. Za to dostikrat krivijo Friedmana, češ da je oče ideje prostega trga. Dejstvo je, da vsa ta ideologija temelji na njegovih naukih - vera, da je tržno gospodarstvo neka dokončna rešitev ... Pred petnajstimi leti so govorili celo o koncu zgodovine, češ da smo našli gospodarski sistem, ki je večen in ki nima napak. V zadnjem času ste hvaležen gost medijev, saj se je izkazalo, da ste bili upravičeno previdni in konservativni. Ste s to krizo dobili nekakšno zadoščenje? Raje ne bi imel ne krize ne zadoščenja. Gledam podobno kot tisti, ki pravijo kriza je priložnost. Raje sem brez priložnosti in brez krize. In raje bi bil brez zadoščenja, kot da imamo krizo. Javnost vas je nekoč kritizirala, ko ste ob privatizaciji izjavili, da so certifikati ničvreden papir. Ste takrat certifikat res vrgli v koš ali ste ga unovčili? Ne, podaril sem ga. Za to mi ni žal, mi je pa žal za tisto izjavo, ker morda se kdo potem ni zanimal za te certifikate. Problem je drugje. V resnici sem imel prav. Dve tretjini ljudi je lahko certifikate prineslo samo na pide. Organizacija pidov pa je bila že na začetku taka, da je bilo jasno, da ljudje ne bodo ničesar dobili. Tisti, ki so mene obtoževali, mislijo, da bi lahko nesli svoje certifikate v Lek, Krko, ampak te možnosti niso imeli. Te možnosti so bile omejene, in je bilo treba certifikate nesti v pide. Jezilo me je oglaševanje. Spomnim se oglasa, ko so opeke letele navzgor, namesto navzdol, kar je normalno. Veliko se pa nisem zmotil. Če vzamemo dve tretjini ljudi, ki so bili prisiljeni certifikat vložiti v pide, ker drugje ni bilo prostora, ne vem, ali je kdo od teh kaj dobil. Skrbelo me je pa nekaj drugega. S to certifikatsko privatizacijo smo ustvarili neki casino kapitalizem, ko ljudje postanejo prepričani, da lahko obogatijo. Saj nekateri res obogatijo, to nedvomno drži, zlasti upravljavci pidov. Sebi so ustvarili milijone, drugim pa so ustvarili le milijarde virtualnega bogastva, ki se je zdaj sesulo.",0
"New York - Vodilna ameriška investicija banka Goldman Sachs je zaradi finančne krize prvič, odkar so pred skoraj desetimi leti začele njene delnice kotirati na borzi, zdrsnila v rdeče številke. V zadnjem četrtletju poslovnega leta, ki se je izteklo z novembrom, je zabeležila krepkih 2,12 milijarde dolarjev (1,55 milijarde evrov) izgube. Zadnje lansko četrtletje je banka končala s 3,21 milijarde dolarjev dobička. Letošnji rezultati so še slabši, kot so pričakovali analitiki, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Od začetka krize je Goldman Sachs vseskozi bolje posloval kot konkurenčne banke in ves čas dosegal dobiček. Kriza bo vplivala tudi na rezultate celotnega poslovnega leta 2007/08. Po rekordnih lanskih rezultatih bo Goldman Sachs letos po izračunih ustvaril le še 2,32 milijarde dolarjev dobička, kar je zmanjšanje v višini 80 odstotkov. Delnice banke Goldman Sachs so na borzi na Wall Streetu začele kotirati leta 1999. Zaradi finančne krize sta se Goldman Sachs in konkurenčna banka Morgan Stanley - zadnji veliki neodvisni investicijski banki na Wall Streetu - pred kratkim odrekli izrednemu statusu ter postali običajni poslovni banki. To zaostruje nadzor ter omejuje manevrski prostor za hitre dobičke, vendar jima hkrati dopušča dostop do stabilnih vlog strank.",0
"Največji delež nedonosnih terjatev izvira iz gradbeništva Banka Slovenija je objavila popravljene podatke o izgubi bank, ki je kar 105 milijonov evrov večja od prvih ocen. Slovenske banke so lani po popravljenih podatkih Banke Slovenije BS ustvarile kar 768,7 milijona evrov izgube pred davki, kar je skoraj 105 milijonov evrov več kot v predhodni oceni. Izguba po davkih je medtem znašala 748,6 milijona evrov, kar je prav tako skoraj 105 milijonov evrov več, kot se je sprva ocenjevalo. BS tudi poroča o precej višjih neto oslabitvah in rezervacijah od prvotnih ocen. Lani so dosegle 1,592 milijarde evrov, medtem ko so bile predlani pri 1,207 milijarde evrov. Po prvih ocenah so bile lanske neto oslabitve in rezervacije okoli 1,482 milijarde evrov. Izgube že tretje leto Bančni sistem ima izgubo že tretje leto zapored, na negativni poslovni izid pa kljub pozitivnemu januarju, ko so banke poročale o 10 milijonih evrov dobička pred davki, kaže tudi letos. Banke so sicer lani poročale o višjih bruto dohodkih, ki so po najnovejših podatkih BS-ja znašali 1,566 milijarde evrov, kar je 8,2 odstotka več kot v 2011. Čiste obresti so bile z 886,2 milijona evrov za 12,8 odstotka nižje kot v 2011, neobrestni prihodki pa so bili po drugi strani s 679,7 milijona evrov za 58,3 odstotka višji kot predlani. Bilančna vsota bank se še naprej krči. Januarja je bila tako s 46,04 milijarde evrov za 6,6 odstotka manjša kot januarja lani. Rast nedonosnih terjatev bank se je na prehodu v leto 2013 po besedah BS-ja umirila. Januarja so nedonosne terjatve bank znašale 14,6 odstotka razvrščenih terjatev bank, kar je za 3,4 odstotne točke več kot ob koncu 2011 in za 0,2 odstotne točke več kot decembra lani. Pri podjetjih je ta delež konec januarja znašal 24,2 odstotka, kar je 5,7 odstotne točke več kot decembra predlani. Izstopajo terjatve do gradbeništva Po višini deleža nedonosnih terjatev izstopajo terjatve do gradbeništva, po dinamiki njegovega naraščanja pa terjatve do podjetij iz dejavnosti finančnega posredništva in nedenarnih finančnih institucij, kamor se uvrščajo holdingi.",0
"Washington - Ameriško finančno ministrstvo je v danes sporočilo, da bodo ZDA decembra ponovno dosegle zgornjo mejo zakonitega javnega dolga, zaradi česar bo moral kongres ukrepati s povišanjem dovoljene meje. Dobra novica je, da bo meja dosežena dva meseca kasneje, kot je bilo sprva predvideno Zgornja meja dolga je trenutno postavljena pri 12.100 milijardah dolarjev, spreminjanje meje pa bo kongresnikom, predvsem opozicijskim republikancem dalo možnost, da obnovijo ostre kritike sedanje demokratske administracije in demokratske kongresne večine zaradi rekordnega obsega javnega dolga. Nacionalni dolg, to je dolg, ki ga ima država do imetnikov njenih obveznic, zadolžnic ali vrednostnih papirjev, je lani prvič v zgodovini presegel mejo 10.000 milijard dolarjev, torej več kot 80 odstotkov vsega ameriškega bruto domačega proizvoda. Proračunski primanjkljaj, ki je v lanskem proračunskem letu do 1. oktobra letos znašal 1420 milijard dolarjev, naj bi v naslednjih 10 letih brez odločnih varčevalnih ukrepov dolgu dodal še 9000 milijard dolarjev. Varčevalni ukrepi za demokrate in ekonomiste trenutno ne pridejo v poštev, ker je potrebno vnovič zagnati gospodarsko rast. Kongres bo moral tako mejo dovoljenega nacionalnega dolga kmalu povišati za 1000 milijard dolarjev, saj bi šle po mnenju poznavalcev ZDA v nasprotnem primeru v stečaj, kar bi bilo milo rečeno popolna katastrofa za ves svet. Finančno ministrstvo ZDA je danes obenem napovedalo, da bo naslednji teden dolg še povečalo z dražbo dolgoročnih državnih obveznic z dospelostjo 30 namesto 20 let. Daljša doba naj bi bila bolj privlačna za kupce, menijo na ministrstvu.",0
"Ker delavci TVM do petka niso prejeli izplačanih dolgov, so se odločili, da bodo vložili predlog za stečaj. Večinski lastnik podjetja Viator & Vektor pa pravi, da še vedno iščejo rešitve za obstoj in razvoj podjetja. Stavkajoči delavci Tovarne vozil Maribor TVM so se na današnjem zboru delavcev seznanili z razmerami v podjetju in aktivnostmi stavkovnega odbora ter sklenili, da bodo z odločitvijo za začetek postopkov za vložitev predloga za stečaj podjetja počakali še do petka. Za petek je namreč napovedana seja nadzornega sveta TVM. Delavci TVM se bodo odločili, kako naprej. Z zbranimi delavci, ki zaradi neizplačil stavkajo od 3. januarja letos, je danes govoril predsednik uprave družbe TVM Janez Lipuš. Povedal je, da se družba Viator & Vektor, ki je večinski lastnik podjetja, še vedno trudi najti rešitev za TVM in da bo rezultat teh aktivnosti znan v sredini tega tedna, je povedal vodja stavkovnega odbora Franjo Trojner. Če rešitve ne bo, naj bi se v skladu z zakonodajo v petek odzval nadzorni svet družbe, je dejal Trojner. Povedal je, da so delavci na zboru nato brez glasu proti sklenili, da če podjetje v tej neugodni situaciji po 18. februarju ne bo sprožilo stečaja, ga bodo sprožili delavci sami. TVM, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov, je v krizi že dobro leto in pol. Ker je večkrat prišlo do zamud pri izplačilu osebnih dohodkov, so delavci 3. januarja začeli stavko. Vsi delavci so sindikatu namreč dali pooblastila, da začne postopke za predlog stečaja. Rešitve namreč ta hip ne vidijo več. Če do petka vodstvo ne izplača zaostankov ali samo ne predlaga stečaja, ga bodo predlagali delavci. Želijo si, da se ta negotovost čim prej konča, da se lahko čim prej prijavijo na zavod za zaposlovanje, kjer bodo z nadomestili plač dobili vsaj nekaj denarja za preživetje. Delavci so namreč obupani. Že nekaj časa stavkajo na domu, saj nimajo denarja za prevoz na delo. Njihova agonija pa se vleče že dve leti, ko so večino časa preživeli doma na čakanju, ker denarja za proizvodnjo ni bilo, za plačo pa so se borili vsak mesec.",0
"Bavčar je prepričan, da je Istrabenz sposoben tudi v novi fazi živeti naprej kot uspešna družba. Dodaja, da je odstopil zato, da bi bil dogovor med bankami upnicami lažji. Prvi mož Istrabenza Igor Bavčar bo črna karikatura slovenskega gospodarstva in svetel lik osamosvojitve, je na novinarski konferenci dejal ljubljanski župan Zoran Janković ter dodal, da je laž postala Bavčarjeva vrednota in da bi ga morali takoj krivdno odstaviti. Janković je izpostavil, da mora Bavčar odgovarjati in je prepričan, da tudi bo. Nadzorni svet bi moral Bavčarja takoj krivdno odstaviti, je poudaril župan in dodal, da mora odgovarjati tudi nadzorni svet, saj so tudi nadzorniki tisti, ki so pomagali pokopati Istrabenz . Nadzorni svet se je seznanil in sprejel odstop Igorja Bavčarja. Dogovorili smo se, da bo družbo vodil do 15. maja, ker bi bil sicer Istrabenz brez pravnega zastopnika, je po skoraj 10-urni seji nadzornikov sporočil predsednik nadzornega sveta družbe Tomaž Toplak. V tem času bodo oblikovali kadrovsko komisijo, ki bo razmislila o širitvi uprave. Do 15. maja mora sicer Bavčar pripraviti sanacijski načrt. Bavčar se je ob odstopu odpovedal odpravnini. Bavčar je sicer potrdil, da je Istrabenz insolventen, kar pomeni, da je zapadel pod zakon o finančnem poslovanju podjetij. To pomeni, da ima uprava Istrabenza zdaj dva meseca časa, da obveznosti poravna v prisilni poravnavi sicer čez 60 dni sledi stečaj. Upam, da se bo postopke dalo speljati brez sodišča, je še povedal Bavčar, ki se je obregnil tudi ob banke, ki da so štiri dni pred iztekom moratorija za odplačilo dolgov, prejšnji četrtek, dale nov predlog sanacije Istrabenza in zahtevale odstop uprave. To po njegovem mnenju kaže na določeno nesposobnost dogovora bank. Igor Bavčar po osmih letih zapušča Istrabenz. Bavčar Istrabenz vreden več, kot drugi mislijo Bavčar je prepričan, da je Istrabenz dober in pomemben slovenski holding, ki je danes vreden veliko več, kot mnogi mislijo. Holdinška družba je po Bavčarjevih besedah sposobna tudi v novi fazi živeti naprej kot prestrukturirana in uspešna družba. Skupina Istrabenz je v letu 2008 ustvarila 220,8 milijona evrov čiste izgube, medtem ko so imeli v letu prej 116,4 milijona evrov čistega dobička. Prihodki od prodaje so se zvišali za devet odstotkov, na 661,7 milijona evrov, je razvidno iz danes objavljenih nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov za leto 2008. Kot je danes povedal na novinarski konferenci v Kopru, je Istrabenz tudi zdaj sposoben uspešno poslovati. Uprava Istrabenza je, tako Bavčar, v zadnjih treh mesecih in pol storila vse, da bi do dogovora prišlo. Žal do tega ni prišlo in pred nami je pomembno, zahtevno obdobje, v katerem bo morala uprava predstaviti zahteven načrt finančnega prestrukturiranja, je poudaril. Prepričan je, da je premoženja in dejavnosti v družbi dovolj, da bo prišlo do soglasja med upnicami in družbe glede njenega nadaljnjega delovanja. Pomembno je izpostaviti, da je v principu vsak poskus bank, da bi poenotile svoja stališča pri iskanju rešitve za finančno prestrukturiranja holdinga, dobrodošel in ga pozdravljam, je poudaril Bavčar, ki si želi, da bi današnji dan pomenil začetek iskanja novih rešitev, ki obstajajo. Želel bi si, da bi se banke upnice o tem zedinile, je poudaril. Kot je še povedal Bavčar, je s položaja predsednika uprave Istrabenza odstopil zato, da bi bil dogovor med bankami upnicami lažji. Tako Toplak kot Bavčar sta zatrdila, da novega uradnega predloga bank upnic nista dobila, zato nadzorni svet tudi ni odločal o imenovanju Marka Jazbeca v novo upravo družbe. Banke upnice, ki jim holding Istrabenz skupaj s svojimi družbami dolguje okoli 950 milijonov evrov, se bodo znova sestale v sredo. Na sestanku se bodo dogovorile o nadaljnjih korakih glede na razmer, ki so nastale po seji nadzornega sveta Istrabenza, so pojasnili v Novi Ljubljanski banki NLB. Trgovanje z Istrabenzovimi delnicami še ustavljeno Uprava Ljubljanske borze se je odločila podaljšati začasno ustavitev trgovanja z delnicami družbe Istrabenz do vključno današnjega dne, so sporočili z borze. Istrabenz je podaljšanje ustavitve zahteval v ponedeljek zaradi seje nadzornega sveta, saj mu do začetka trgovanja ni uspelo zagotoviti ustrezne javne objave. O stanju Istrabenza priča tudi podatek o vrednosti delnice na spletni strani družbe, ki ima 60 dni časa, da obveznosti poravna v prisilni poravnavi. Foto 24ur.com NLB Do zamenjave bi moralo priti prej Bavčar je vodenje holdinške družbe Istrabenz prevzel 1. junija 2002, sedanji mandat bi mu potekel 1. junija 2013. Čas njegovega vodenja Istrabenza je zaznamovala odprodaja naftne dejavnosti avstrijskemu OMV junija 2004, vstop v živilsko industrijo s prevzemom Kolinske in Droge ter njuno združitvijo, širitev turistične dejavnosti, predvsem obnova starega hotela Palace v Portorožu, in energetski projekti. Holding Istrabenz je v času Bavčarjevega vodenja vse aktivneje krepil tudi svoje finančne naložbe, najbolj razvpit je bil nakup 15,34 odstotka Mercatorjevih delnic od Kada avgusta 2005. Pozornost je pritegnil tudi načrtovani menedžerski prevzem Istrabenza. Družba FB Investicije, ki je v pretežni Bavčarjevi lasti, je večinski lastnik Maksime Holding, ta pa je lastnica nekaj manj kot 25 odstotkov Istrabenza. Pod drobnogled je lastniške premike glede Istrabenza lani zaradi domnevno usklajenega delovanja več družb vzela tudi ATVP, vendar je postopek nato ustavila. Nadzorni svet Istrabenza ni odločil po pričakovanjih NLB, kajti zamenjava na čelu družbe bi morala biti narejena takoj, hkrati z imenovanjem novega prvega moža, ki bi mu banke zaupale in ki bi pripravil sanacijski program podjetja vključno s finančnim prestrukturiranjem, so sporočili iz NLB. Glede na to, da je lastniški kapital v Istrabenzu močno načet, točno koliko, ni znano, smo banke dejansko ekonomski lastniki Istrabenza, prav tako je od bank upnic v veliki meri odvisna nadaljnja usoda Istrabenza. Zato bi od lastnikov pričakovali takšno imenovanje nove uprave, ki bi bila v soglasju in željami bank upnic, pravijo v NLB. O novonastali situaciji se bomo banke med seboj posvetovale in ustrezno ukrepale, so še dejali v banki in dodali, da je treba vedeti, da s koncem marca poteče odlog dolgov Istrabenza in da so nekatere banke medtem že sprožile mehanizme svojih zavarovanj. Trgovanje z delnicami Istrabenza je bilo na predlog izdajatelja ustavljeno 24. marca zaradi tržnega neravnovesja in neuradnih informacij, ki so se pojavljale v javnosti v zvezi s pogovori z bankami upnicami in nadaljnjo usodo Istrabenza. Lik in delo Igorja Bavčarja 38 let sem bil v Istrabenzu. Podjetje sem prepustil v dobri kondiciji. Povabil sem Igorja Bavčarja, da prevzame družbo, ker sem pričakoval, da bo to pomenilo napredek za Istrabenz. Danes mi je vsekakor žal, ko vidim, kaj se je zgodilo. Dolgoletni direktor Istrabenza Janko Kosmina v Trenjih Igor Bavčar je zagotovo ena od najbolj zanimivih in zagonetnih osebnosti novejše slovenske zgodovine. 28. novembra 1955 rojenega politologa je javnost spoznala leta 1988, ko je stopil na čelo Odbora za zaščito človekovih pravic, ki se je zavzemal za pravice aretirane četverice JBTZ Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič, Franci Zavrl. Bavčar je leta 1990 postal prvi slovenski notranji minister in zelo izpostavljeno funkcijo opravljal v času osamosvajanja vse do leta 1993. Štiri leta pozneje je postal minister za evropske zadeve, v začetku leta 2002 pa je poskrbel za veliko presenečenje. Zapustil je politiko in na povabilo Janka Kosmine sedel na vrh Istrabenza. Bavčar je delavec-kapitalist Bavčar je dolgo veljal za tako rekoč nedotakljivo osebnost. Izjemno uspešno je tržil osamosvojitveni kapital. Politično se je najprej angažiral v Demokratski stranki bil je tudi njen predsednik, po neuspehu na volitvah pa se je leta 1994 pridružil LDS, katere član je bil do 27. marca 2009, ko je po telefonu sporočil, da izstopa iz stranke. Dolgo je veljal za Drnovškovega naslednika, vendar se je umaknil iz politike. Kljub temu da je bil član LDS, je bil trdno v sedlu tudi v času vlade Janeza Janše. Igor Bavčar v družbi Janeza Drnovška, Jörga Haiderja in Wolfganga Schüssla ob otvoritvi prenovljenega mejnega prehoda Pavličevo sedlo leta 2001 Foto Reuters Zanimivo mnenje o Bavčarju je ob lanski v 20. obletnici začetka t. i. Afere JBTZ podal David Tasič, eden od članov aretirane četverice. V intervjuju za 24ur.com je Tasič dejal, da Bavčar cilje, ki si jih zastavi, po navadi tudi uresniči Ne glede na to, ali gre za politične ali gospodarske cilje. Ni rečeno, da se po koncu lastninjenja v Istrabenzu ne bo vrnil v politiko. Igor ni tip človeka, ki bi znal uživati v svojem bogastvu. Je delavec, nekaj ga sili, da je vedno dejaven. Pravzaprav je neke vrste delavec-kapitalist, če smem uporabiti ta v sociologiji neznan izraz. Očitno pa je tudi, da se slovenska družba težko navaja na lastne kapitaliste.",0
"Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je po neuradnih informacijah potrdila prospekt za izdajo podrejenih obveznic Nove Ljubljanske banke (NLB), ki zdaj čaka le še na soglasje Banke Slovenije. Izdaja naj bi bila vredna okoli 100 milijonov evrov, med kupci pa na banki menda vidijo predvsem posameznike, ki si želijo razpršiti portfelj naložb. Kot je znano, jo bodo lahko kupile tudi fizične osebe, izdali pa jo bodo brez državnega poroštva in le na domačem trgu. Z izdajo si bo banka nekoliko izboljšala kapitalsko ustreznost, vendar ne občutneje. Poleg tega naj bi NLB z izdajo te obveznice zniževala pritisk na obresti za depozite. V NLB pred pridobitvijo vseh dovoljenj podrobnosti o izdaji obveznice, ki bo kotirala na Ljubljanski borzi, ne želijo komentirati, zato je uradno znano le, da bodo obveznice sedemletne in z nespremenljivo obrestno mero. En apoen bo vreden 100 evrov, obresti pa bodo izplačevali letno.",1
"New York - Na ameriških borzah se tudi ob začetku današnjega trgovanja že tretji dan zapored nadaljujejo pozitivna gibanja borznih indeksov. Razlog za optimizem naj bi bili predvsem podatki o prodaji na drobno, ki so kljub negativnim številkam bolj optimistični, ko je bilo sprva pričakovano. Na borzi na Wall Streetu se je industrijski indeks Dow Jones tako v prvih 30 minutah trgovanja zvišal za 1,24 odstotka in se trenutno nahaja 7016,26 točke. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je v začetku trgovanja okrepil za 0,82 odstotka in se nahaja pri 1382,46 točke. Razlog za optimizem na newyorški borzi naj bi bili predvsem danes objavljeni spodbudni podatki o prodaji na drobno, ki so precej boljši, kot so jih strokovnjaki sprva napovedovali. Prodaja na drobno je februarja v primerjavi z januarjem zdrznila zgolj za 0,1 odstotka, zmanjšanje prodaje pa naj bi bilo povezano predvsem z upadom prodaje avtomobilov. Trendu na Wall Streetu sledijo tudi evropske borze. Dve uri pred zaključkom trgovanja trije najpomembnejši borzni indeksi v Parizu, Frankfurtu in Londonu dosegajo višje vrednosti kot ob sredinem zaključku trgovanja. Indeks FTSE 100 na londonski borzi je doslej pridobil 0,61 odstotka, indeks DAX na frankfurtski borzi se je okrepil za 0,39 odstotka, indeks CAC 40 na borzi v Parizu pa je pridobil pol odstotka.",1
"Veterinarski inšpektor Robert Obal je pojasnil, da v slovenskem morju preiskave za zdaj niso pokazale povišane ravni fitoplanktona, ki naj bi bil toksičen. A ne glede na rezultate fitoplanktonskih preiskav, ki jih opravlja morska biološka postaja, veterinarska uprava maja začne redni nadzor in preiskave teh vrst toksinov v školjkah, opravljajo pa jih do novembra. Po pojavu opozoril s hrvaške strani je veterinarski inšpektor Robert Obal z območnega urada veterinarske uprave v Kopru že danes vzel vzorce školjk v preiskavo, njihova analiza pa bo znana v sredini prihodnjega tedna. Toksini so se sicer v školjkah doslej najprej pojavili junija, maja še nikoli, je pojasnil Obal in dodal, da obstajajo tri vrste toksinov. Ena izmed njih povzroča diarejo in prav zaradi teh na veterinarski upravi vsako leto od dvakrat do trikrat zaprejo gojišča. Po njegovih besedah poznamo še parazitične toksine, ki jih pri nas še niso ugotovili, ter amnezijske toksine. Hrvaško kmetijsko ministrstvo je pred tem v četrtek sporočilo, da redno nadzira vzorce morske vode glede morebitno strupenih fitoplanktonskih vrst in pojava biotoksinov v morskih organizmih.",1
"Ljubljana - Vladni predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih je na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko dobil rdečo luč. O predlogu zakona, ki določa obvezen 60-dnevni plačilni rok z možnostjo dogovora o daljšem roku ter uvaja obvezni pobot, bodo člani odbora znova razpravljali danes. Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih je deležen številnih kritik gospodarstva, zdaj pa je svoje pomisleke izrekla še zakonodajnopravna služba državnega zbora. Medtem ko je državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar predlog zakona označila za sledenje evropski direktivi, ki jo Slovenija spričo specifičnega položaja še nadgrajuje, so v zakonodajnopravni službi mnenja, da ne gre za nabor ukrepov, temveč nabor sankcij. Opozorili so, da je v predlogu zakona vrsta nejasnosti in nedoslednosti. Uzakonjen 60-dnevni plačilni rok - ministrstvo za finance je sprva predlagalo brezpogojni 60-dnevni rok, a so nato na vladi dodali možnost pismenega dogovora o daljšem roku - bo prizadel predvsem domače dobavitelje, opozarjajo predstavniki gospodarstva, saj bodo kupci svoja naročila preusmerili v tujino, kjer bodo plačilni roki ugodnejši. Še najbolj sporen je po mnenju gospodarstva obvezen pobot, v katerega naj bi bile vključene tudi vse obveznosti, nastale pred uveljavitvijo zakona. Če upoštevamo, da je trenutno po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) sodiščem v reševanje zaupanih za več kot 400 milijonov evrov neplačanih zadev, lahko samo ugibamo, kolikšen znesek bo dejansko zapadel v pobot. Po zakonu bo namreč prijava v pobot obvezna za vse zneske 15. dan po zapadlosti v plačilo. Upnik, ki bi tako bil pripravljen čakati na gotovinsko plačilo, bo prisiljen v pobot terjatev, posledično pa naj bi se po mnenju gospodarstvenikov likvidnost še dodatno zmanjšala. So pa člani odbora za obravnavo na plenarni seji pripravili novelo zakona o DDV, ki neplačnikom onemogoča uveljavljanje odbitka DDV, in zakona o javnem naročanju, s katerim onemogočajo zlorabo neposrednih plačil podizvajalcem.",0
"Koper - ""Jaz nisem bogat človek, razen če za bogastvo štejete to, da sem zdrav. Situacija pri meni ni rožnata, za veliko stvari, ki jih imam, sem najel kredite. Zagotovo pa nimam sredstev, ki jih v odškodninski tožbi od mene zahteva zdajšnje vodstvo Intereurope,"" nam je včeraj potarnal nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin. Odvetnik Miha Kozinc je namreč v imenu Intereurope včeraj na koprsko sodišče proti nekdanji upravi Intereurope zaradi spornega investiranja v logistični center Čehov v Moskvi in naložbe v Ukrajini vložil kar 60 strani dolgo odškodninsko tožbo v znesku 37,5 milijona evrov. Poleg Lovšina sta bila takrat v upravi še Zvezdan Markežič in Ondina Jonke. ""Verjamem, da bomo na sodišču dokazali, da nismo oškodovali Intereurope. Leta 2007 so vse informacije govorile v prid projektu v Rusiji. Imel sem podatke, da so cene ustrezne in projekti dobri, zato smo se jih tudi lotili,"" je včeraj še povedal Lovšin, ki je za logistični center v Rusiji odštel kar 140 milijonov evrov, kar je po oceni izrednih revizorjev bistveno preveč. Vse posle v Rusiji je za Intereuropo opravila družba Riko, ki je v solasti poslovneža Janeza Škrabca. Ta je Lovšina takrat tudi spodbujal, naj se loti gradnje logističnega centra v Čehovu. Tako je zemljišče v Čehovu Intereuropi za 34 milijonov evrov prodal nekdanji direktor družbe Riko v Moskvi Konstantin Belousov, Intereuropa pa je del kupnine, kar 24 milijonov, nakazala na račune v Liechtenstein. Prav tako je vse projekte in gradbene posle v Rusiji izpeljalo prav Škrabčevo podjetje Riko, Lovšin pa je sredi leta 2007 kar mimo vednosti nadzornega sveta k osnovni gradbeni pogodbi podpisal še nekaj večmilijonskih aneksov. Lovšin včeraj ni želel komentirati vprašanja, kakšno odgovornost ima pri vsem tem prav Janez Škrabec. ""Odgovornosti ne bi rad prelagal na nobenega. Za posle sem se odločal na podlagi informacij, ki sem jih imel. Te posle pa je potrdil tudi nadzorni svet,"" je povedal Lovšin. Še vedno verjame, da je projekt v Rusiji dober in sam bi še vedno vztrajal pri njem. tatjana.tanackovic@dnevnik.si",0
"Upniki morajo prijaviti terjatve Granit je ločitvenim upnikom dolžan za okoli 20 milijonov evrov, največ NKBM-ju. Liko ima za okoli 6,4 milijona evrov dolgov. Mariborsko okrožno sodišče je ugodilo predlogu uprave bistriškega gradbenega podjetja Granit in začelo postopek prisilne poravnave. Za prisilnega upravitelja je sodišče imenovalo Branka Đorđevića, upniki pa imajo čas za prijavo terjatev do 8. februarja. Po besedah direktorja Petra Kosija so se v težavah, kljub od 30 do 35 milijonov evrov realizacije, znašli zaradi posegov države v gradbeni sektor in neposluha bank. Družba ima trenutno za okoli osem milijonov evrov več obveznosti od premoženja, kar pomeni, da je prezadolžena. Vodstvo podjetja je napovedalo preusmeritev v vse preostale dejavnosti družbe, gradbena dejavnost pa se bo gradila počasi. Zaposleni so sicer konec septembra 2012 imeli za 340.000 evrov prednostnih terjatev do bistriške družbe, ločitveni upniki, med njimi je največji NKBM, pa za skoraj 20 milijonov evrov terjatev. Navadnim upnikom, ki imajo do Granita za okoli 6,5 milijona evrov terjatev, vodstvo podjetja ponuja konverzijo svojih terjatev v kapital, tistim, ki se za to ne bi odločili, pa polovično poplačilo v štirih letih. Ostala le še lupina Tudi okrožno sodišče v Ljubljani je začelo prisilno poravnavo zoper Liko lesno industrijo Vrhnika in za upravitelja imenovalo Milana Vajdo. Liko, ki je lani odprodal svoje hčerinske družbe, navadnim upnikom sicer dolguje 1,98 milijona evrov, ločitvenim upnikom pa 5,4 milijona evrov. Navadni upniki imajo zdaj en mesec časa, da prijavijo svoje terjatve, za katere jim Liko v prisilni poravnavi ponuja 51-odstotno poplačilo terjatev v roku štirih let od izglasovane prisilne poravnave. Družba Liko Vrhnika je bila od leta 2008 organizirana kot skupina, v kateri so delovale družbe Liko Pohištvo, Liko Vrata, Liko Trade in Liko NB. Odtlej družba Liko Vrhnika ni imela več proizvodnje, glavna dejavnost pa je postalo dajanje nepremičnin v najem, predvsem hčerinskim družbam, od julija lani pa družbi Liko Erles. Liko Erles je lani od Lika odkupil stroje, opremo in zaloge ter prevzel 137 zaposlenih. Tako Liko Vrhnika tudi nima več nobene hčerinske družbe, njena glavna dejavnost pa ostaja oddajanje nepremičnin. Liko je leta 2011 ustvaril 934.000 evrov prihodkov od prodaje, v prvih devetih mesecih lani pa 546.000 evrov. Zaradi slabitve opreme in nepremičnin je leto 2011 končal s šestimi milijoni evrov izgube, prvo devetmesečje lani pa z 847.000 evrov izgube.",0
"NLB-ju Istrabenzov delež Petrola Banke upnice so nadzornemu svetu Istrabenza predlagale takojšnjo zamenjavo uprave in imenovanje nove. Delničarje so banke pozvale k zagotovitvi kapitalske ustreznosti koprskega holdinga in k ustrezni dokapitalizaciji družbe. Upnice pričakujejo tudi, da bo Istrabenz svetovalcem, ki jih bodo določile banke, omogočil izvedbo skrbnega pregleda poslovanja Istrabenza in njegovih povezanih družb, da bodo lahko odločile o načrtu finančne reorganizacije družbe. Sestanka, ki je potekal skoraj pet ur, so se udeležili predstavniki vseh 19 bank upnic, poleg tega pa še predsednik nadzornega sveta Istrabenza Tomaž Toplak in Marko Jazbec, kandidat za novega predsednika uprave Istrabenza. S sklepi sestanka bank upnic se bo v četrtek na kadrovski seji seznanil nadzorni svet Istrabenza, ki bi tako že lahko imenoval novo upravo družbe. NLB-ju Istrabenzov delež Petrola Kot kaže, je pogodbo o reodkupu delnic z Istrabenzom za Unicreditom prekinil še NLB in tako dobil v last 6,06 odstotka Petrola. Družba Petrol je namreč na straneh Ljubljanske borze objavila informacijo, da je NLB pridobil 6,06-odstotni lastniški delež Petrola, kar je ravno toliko, za kolikor je imel Istrabenz z NLB-jem sklenjeno pogodbo za reodkup delnic. Naj dodamo, da je NLB pogodbo prekinil 27.marca, tri dni po objavi o prekinitvi pogodbe s strani Unicredita. Prvi mož Nove Ljubljanske banke Draško Veselinovič je bil pred dnevi zaradi poteze Unicredita, ki ni podaljšal pogodbe o začasnem odkupu od Istrabenza zastavljenih delnic in tako zaščitil svojega interesa, nekoliko razočaran. Takratni neformalni vodja konzorcija 19 bank upnic, predsednik uprave Unicredita France Arhar, bi, kot je takrat dejal Veselinovič, moral zastopati interes upnikov, je pa prvi speljal vodo na svoj mlin . Maksima Holding ne more več plačevati dolgov Družba Maksima Holding, lastnik Istrabenza, je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila, da je insolventna, torej da ni več sposobna odplačevati svojih dolgov. Maksima Holding ima v lasti dobro četrtino Istrabenza, njen 78-odstotni lastnik pa je družba FB Investicije, katere največji lastnik je nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar. Uprava Maksime Holding je že sklicala izredno sejo nadzornega sveta in na njem stanje insolventnosti družbe predstavila nadzornemu svetu družbe. Uprava bo zdaj, kot so še sporočili, v zakonskem roku pripravila ustrezno poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja in z njim, potem ko bo predloge predstavila nadzornikom, seznanila javnost. Leto 2008 je Maksima Holding sklenila z 18,8 milijona evrov čiste izgube, potem ko je leto prej še ustvarila 11,5 milijona evrov čistega dobička. Lani je družba odpisala za 40,4 milijona evrov finančnih naložb, je razvidno iz v torek objavljenih nerevidiranih poslovnih rezultatov za leto 2008. Kaj za Maksimo pomeni insolventnost? Slovenski ekonomist Maks Tajnikar je pred časom na MMC-jevo vprašanje, kaj bi za Maksimo Holding in posledično Istrabenz pomenila razglasitev insolventnosti, dejal, da je to podlaga za stečaj . Pri stečaju Maksime Holding torej govorimo o stečaju lastnika torej podjetja, ki je lastnik Istrabenza Holding. Če gre v stečaj Maksima Holding, seveda ne gre zato v stečaj Instrabenz Holding, je takrat položaj opisoval ekonomist.",0
"Vlada je sprejela zakon za pomoč Pomurju, ki vsebuje ukrepe v vrednosti 100 milijonov evrov. Med drugim davčne olajšave za nova podjetja, prednost te regije pri kandidiranju za določena sredstva, prenovo pitne infrastrukture ... Reka Mura Vlada je sprejela Zakon za razvojno pomoč Pomurju za obdobje 2010 2015. Zakon bo vlada po hitrem postopku poslala tudi v državni zbor. Predlog je usmerjen predvsem v razvoj podjetništva, turizma in izrabo energije. Z ukrepi naj bi pomagali Pomurju, da kot najslabše razvita regija v državi dohiti druge. Kot pravijo v Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, bodo Pomurje poskusili prestrukturirati v smeri njegovih dolgoročnih primerjalnih prednostih , kot so geotermalna energija, drugi obnovljivi viri energije, agroživilsko področje, razvoj podeželja in turizma. V zakonu so predvidene tudi davčne olajšave za podjetja v regiji. Med drugim bi bila novoustanovljena podjetja za šest let oproščena davka na dobiček. Pri tem bo pogoj, da bodo podjetja v tej regiji tudi opravljala svojo dejavnost, kar bo po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika preverjal tudi Durs. Davčne olajšave pa bi vlada namenila tudi za nove investicije v regiji. Država bi po zakonu kot davčno olajšavo priznala tudi del stroškov prispevkov, ki jih delodajalci plačujejo za dodatno zaposlene delavce, sredstva Evropske unije 4 milijarde evrov v tem obdobju pa bi bila prednostno rezervirana za Pomurje. Kot je povedal Lahovnik, se je namreč izkazalo, da se slabše razvite regije tudi manj pogosto prijavljajo na razpise. Predsednik vlade Borut Pahor ob obisku v Muri Foto Sobotainfo.com Vlada bo v Pomurju ustanovila tudi regijsko-gospodarsko središče. Za to središče bo namenila okoli 30 milijonov evrov. Še dodatnih 40 milijonov evrov pa naj bi namenili za dvig konkurenčnosti kmetijskih dejavnosti. Vlada bo ustanovila tudi projektno pisarno v pomurski regiji, ki jo bo vodil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Andrej Horvat. Poleg omenjenih ukrepov bo vlada namenila sredstva tudi za prenovo infrastrukture pitne vode, saj, kot so ugotovili, okoli 40 odstotkov Pomurcev pije vodo, ki ni neoporečna. Ta projekt bo stal okoli 90 milijonov evrov. Pahor je z odločitvijo vlade zadovoljen Premier Borut Pahor je z odločitvijo vlade, da sprejme zakon, zadovoljen. Kot je povedal, bo vlada nadaljevala prakso obiskov regij, s katero je začela prejšnja vlada in kot prvo regijo obiskala ravno pomursko. Predsednik SLS Radovan Žerjav Foto Jani Dolinšek Pomurje med vsemi slovenskimi regijami že desetletja zaostaja v razvoju, saj BDP na prebivalca dosega le 66,2 odstotka slovenskega povprečja. SLS Namesto državnega sekretarja naj Pomurje dobi ministra V SLS pa pravijo, da je Pahor še pred volitvami obljubil, da bo imelo Pomurje tudi svojega ministra, zato predlagajo, da bi premier ob morebitni rekonstrukciji vlade razmislil tudi o možnosti, da bi bil novi minister ali ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj iz Pomurja. Z imenovanjem ministra ali ministrice, ki prihaja iz Pomurja, bi vlada pokazala, kako resno misli s pomočjo pri razvoju najmanj razvite slovenske regije, iz katere pa kljub temu prihajajo visoko izobraženi in sposobni kadri, še pravijo v SLS. Mandič Zakon o Pomurju bi moral veljati za vsa podjetja v Pomurju Predsednik murskosoboške podjetniško-obrtne zbornice Vlado Mandič pa meni, da bi nov zakon moral veljati tudi za podjetja v regiji. Podjetniki bi namreč po mnenju Mandiča tudi potrebovali dodatna sredstva za širitev in razvoj.",1
"Krčenje sredstev v rebalansu po mnenju ministra za zdravje Dorjana Marušiča ne bi smeli biti usmerjeni le na en odhodkovni del Foto: Irena Herak Minister za zdravje Dorjan Marušič glede predloga rebalansa finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za letos, pravi, da bi morali biti rezi v celotnem odhodkovnem delu in ne samo v enem. Krčenje sredstev v rebalansu se namreč v velikem delu nanaša na bolnišnično raven. ""V kolikor bodo ostri rezi, morajo biti v celotnem odhodkovnem delu ne samo v enem delu, sicer je moja zaskrbljenost toliko večja,"" je na današnji novinarski konferenci minister komentiral predlog rebalansa. Krčenje sredstev lahko pomeni tudi zamejitev programa Minister priznava, da ""v neki točki stalnega krčenja"" slej ko prej to pomeni tudi zamejitev programa, zato bi se po njegovih besedah lahko dostopnost poslabšala. V vsakem primeru pa morajo ukrepi, kot so naravnani, biti usklajeni v partnerskem dogovarjanju. Ob tem opozarja, da morajo biti ukrepi zakonsko podprti in bodo morali iti preko zakonskega dogovarjanja.",0
"Vlada je uresničila napoved in s trošarinami pol litra piva podražila za pol centa. Liter vmesnih pijač bo dražji za 10 centov, etilni alkohol pa za evro. Pivo se draži zaradi trošarin. Trošarina se plačuje od piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač in etilnega alkohola. Vlada je na dopisni seji izdala Uredbo o prenehanju veljavnosti uredb o določitvi zneska trošarine za alkohol in alkoholne pijače. Nova uredba razveljavlja uredbi iz leta 2000 in 2009, ki določata trošarino za alkohol in alkoholne pijače. Za navedene trošarinske izdelke se plačuje trošarina v takih zneskih, kot so določeni v Zakonu o trošarinah. Tako bo od 1. julija 2010 znašala trošarina za pivo 10 evrov, za vmesne pijače z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 22 vol.% 100 evrov in za etilni alkohol 1000 evrov, vse na hektoliter. Vlada je predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna pripravila, ne da bi posegala v pridobljene pravice, so 11. junija povedali na finančnem ministrstvu. Da pa bi bil rez v odhodke bolj vzdržen, rebalans spremlja zvišanje trošarin za cigarete in energente. V načrtu so tudi spremembe pri trošarinah za pogonsko gorivo in alkohol, so še dodali. Bomo tudi na pivo hodili v tujino? Poglejte, kje ga točijo najceneje!",0
"Ljubljana - Leto 2012 bo za slovensko gospodarstvo slabše kot letošnje, to pa zaradi težav v napajanju s posojilnimi skladi, je na Poslovni konferenci Portorož ocenil Veljko Bole z Ekonomskega inštituta. Opozoril je tudi na zlorabo referenduma. Joachim Scheide z Inštituta za svetovno gospodarstvo iz Kiela je posvaril pred recesijo v območju evra v letu 2012. Slovenske banke popravljajo svoje bilance, posledično pa ni kreditov niti za tiste komitente, ki so solventni, je opozoril Bole. Med dejavniki, ki slabšajo to sliko, je strokovnjak z Ekonomskega inštituta poleg dejavnosti bank in negotovega dostopa do posojil omenil še zadolženost podjetij. Sicer pa je Bole posvaril pred zlorabami instituta referenduma. ""Če se institut referenduma ne bo spremenil, se bo rejting Slovenije tudi zaradi tega še naprej poslabševal,"" je napovedal. V svoji predstavitvi je Bole opozoril, da je okrevanje dinamike naše države od srede lanskega leta začelo zaostajati tako za območjem evra kot za Jugovzhodno Evropo, to pa se je zgodilo predvsem zaradi šibkega trošenja prebivalstva in investicij v fiksna sredstva. Prav tako je kritična raven zadolženosti naših podjetij, ki se je po letu 2008 sicer stabilizirala, ne pa tudi zmanjšala kot v drugih državah območja evra. Težavo posledično predstavljajo visoke obrestne mere za posojila podjetjem. Scheide pa je posvaril na precej skromno rast, ki se obeta v razvitih gospodarstvih. Prav mogoče je, da bo območje evra tako v letu 2012 zapadlo v recesijo, medtem ko so obeti za Nemčijo vseeno nekoliko spodbudnejši. Njegov optimizem glede prihodnosti nemškega ""vlaka"" izhaja iz visoke konkurenčnosti nemškega gospodarstva, nizkih obrestnih mer in dejstva, da za razliko od drugih držav ni potreb po restriktivni fiskalni politiki. Najpomembneje pa je, da so obeti glede domače porabe spodbudni. Obenem je Scheide sicer opozoril na negativna faktorja cen in plač, ki rastejo hitreje kot drugod. V nobenem primeru pa po njegovem ne smemo vzeti dviga inflacije kot opcijo, saj bi to verjetno pomenilo konec monetarne unije. Državljani bi jo namreč težko sprejeli, poleg tega pa ne vemo, ali jo bomo, potem ko ji dovolimo rasti, lahko kasneje nadzorovali, je pojasnil. Predstavnik Zveze nemških sindikatov Achim Vanselow je v svojem predavanju opozoril na dejstvo, da na staranje prebivalstva sicer ne moremo vplivati, da pa demografske spremembe pomenijo tudi izziv in priložnost. Hkrati je Vanselow poudaril, da je kriza močno prizadela zaposlitve v Nemčiji in da je položaj težji, kot trdi zvezna vlada. Tako je Nemčija sicer uspešno vpeljala nove oblike dela, kot so pogodbeno delo, zaposlitev za polovični delovni čas in malo delo, da pa niso bili enako uspešni pri zagotavljanju rednih zaposlitev.",0
"Sindikati v Casinoju Portorož so zavrnili pogoje, pod katerimi bi Gold Club dokapitaliziral portoroško družbo. Ta je namreč od njih zahteval, da se odpovedo dosedanjim dogovorom z upravo, med drugim tudi vsem terjatvam za nazaj. Vodstvo sežanskega Gold Cluba, ki je pomemben lastnik Casinoja Bled, je po poročanju Primorskih novic prejšnji teden sindikatom predstavilo pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni vložiti 10 milijonov evrov v Casino Portorož. Sindikatom so ponujali plače po kolektivni pogodbi za gostinstvo in turizem ter odpravnine po zakonu o delovnih razmerjih, hkrati pa so v Gold Clubu zahtevali, da se sindikati odpovejo terjatvam za nazaj z naslova napitnine in nočnih ur. V sindikatih so ponudbo zavrnili. Po besedah predsednika lipiške enote sindikata igralniških delavcev Mirjana Ražmana so se sicer pripravljeni pogajati o vseh zadevah, a le po vplačilu predvidenega dokapitalizacijskega zneska. Poleg tega so sindikati dali vedeti, da Gold Club ni edini pripravljen vlagati v casino, pri čemer pa drugi svojega vložka ne pogojujejo z zahtevami do sindikatov, še navaja časnik. Reševanje Casinoja Portorož, ki je že dlje časa plačilno nesposoben, se tako vse bolj zapleta. Če so reprezentativni sindikati po izplačilu septembrskih plač pred tednom dni preklicali stavko, je vse manj jasno, kako bo mogoče realizirati dokapitalizacijo v višini 10 milijonov evrov. To so na septembrski skupščini izglasovali lastniki, saj je po mnenju uprave pritok svežega kapitala edina možnost za dolgoročno rešitev družbe. Po dolgotrajnih pogajanjih z državnima lastnika Kapitalsko družbo Kad in Slovensko odškodninsko družbo Sod je namreč prejšnji teden od sodelovanja pri dokapitalizaciji odstopil prvi mož Casinoja Riviera Mitja Peternel. Kot razlog je navedel predvsem netransparentno delovanje državnih lastnikov, v ozadju pa naj bi bilo prav dogovarjanje Kada in Soda s proizvajalcem igralnih avtomatov Gold Clubom iz Sežane.",0
"Za Aerodorom Maribor se zanimajo štirje interesenti. Štiri nezavezujoče ponudbe so prispele za nakup podjetja Aerodrom Maribor. Med njimi naj bila tri tuja in eno slovensko podjetje. Boris Kastivnik, stečajni upravitelj družbe Prevent Global, je pojasnil, da bo s ponudniki izvedel neposredna pogajanja, in sicer v roku enega meseca. ""Glede na število ogledov, ki smo jih v zadnjem kvartalu lanskega leta imeli v podjetju, so oddane ponudbe pričakovane,"" pa se je včeraj nad rezultatom razpisa odzval direktor Aerodroma Maribor Marko Gros. Po njegovih besedah si je podjetje oziroma letališče ogledalo »kar nekaj« interesentov, domačih in tujih. Kot smo že poročali, pa se Mestna občina Maribor zaenkrat ni prijavila na razpis, saj še nimajo planiranih sredstev za nakup omenjene družbe.",1
"Najdeni predmeti. Na javni dražbi Kranjska policija prodala skoraj vse. Državni proračun je od včeraj bogatejši za 2.321 evrov, tolikšen je bil namreč izkupiček včerajšnje javne dražbe najdenih predmetov Kranjske policijske uprave. 135 evrov, najvišjo ceno, je doseglo žensko kolo. Dražba je bila ena najbolje obiskanih do zdaj, saj se je je udeležilo okoli 400 ljudi, ki so lahko izbirali med kolesi, mobilnimi telefoni, fotoaparati, torbicami, nahrbtniki, nakitom, smučmi in oblačili. Vabljive so bile tudi cene, saj so bila kolesa in telefoni na prodaj že za en evro. ""Eno leto so najdeni predmeti objavljeni na spletni strani policije, na leto pa jih je okoli 140,"" je pojasnil Leon Keder, predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave (PU) Kranj. Le šest brez lastnika Dražbo je uspešno vodil dražitelj Slavko Hočevar s PU Kranj, saj je bilo od 78 predmetov prodanih 72. “Dajmo, ljudje, vi predmete, država denar!” je dražitelj Slavko Hočevar spodbujal množico.(Foto: Renata Škrjanc) Bogatejša za dve kolesi je z dražbe odšla Kamničanka Žaklin, ki je zanju odštela 80 evrov, z nakupom pa je bil zadovoljen tudi Radovljičan Andrej, saj je za moško kolo z 12 prestavami odštel 20 evrov. ""Dražba je bila uspešna predvsem za sina, da ga ne bodo več bolele noge od pešačenja po Ljubljani,"" je dodal.",1
"Z Darkom Šarićem naj bi poslovno sodeloval tudi ljubljanski odvetnik Brane Gorše. V priporu ostaja devet osumljenih. Pritožbe jih je vložilo sedem, zunajsodni senat pa bo o njih odločil v ponedeljek. Po poročanju Dnevnika naj bi bil s slovenskim narkokartelom poslovno povezan tudi ljubljanski odvetnik in stečajni upravitelj Brane Gorše. Ta naj bi sodeloval z več podjetji, ki so lastniško povezana s srbskim trgovcem z mamili Darkom Šarićem, ključno tarčo mednarodne kriminalistične operacije ""Balkanski bojevnik"". Gorše je namreč že leta 2007 zastopal podjetje Financial Angels (FA), ki je bilo do lani večinski lastnik družbe Muncipium S, ki je od propadle Jugobanke kupilo terjatve do Slovenijalesa in sedaj od te družbe prek sodišča terja 40 milijonov evrov. FA je sicer registrirano v ameriški zvezni državi Delaware, njegov lastnik pa ni znan, obstaja pa več indicev, da je to prav Šarić. Gorše naj bi bil posredno povezan tudi z osebami, ki jih je policija pridržala v nedavni akciji. Na naslovu, kjer ima svoje prostore tudi Goršetova odvetniška pisarna, je tudi več podjetij iz skupine Finesto. Uradno Gorše ni lastnik nobenega izmed njih, a se vsa pojavljajo v poslih, kjer je imel pomembno vlogo. Gre predvsem za poceni nakupe premoženja podjetij v stečaju, kar je Goršeta tudi povezalo s Šarićevimi podjetji, še piše Dnevnik. Razkritje slovenskega narkokartela V torek in sredo so policisti na območjih policijskih uprav Ljubljana, Kranj in Koper opravili več kot 30 hišnih preiskav in že v torek zaradi nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in posedovanja orožja pridržali 14 oseb. Vsi so slovenski državljani, stari med 25 in 40 let. Med njimi je tudi Ljubljančan Dragan Tošić, ki ga sumijo, da naj bi vodil slovenski narkokartel. V zadevi je sicer 17 osumljencev, med pridržanimi pa je tudi ženska.",0
"Sindikati so za jesen napovedali množičen shod v Mariboru, k temu pa so jih prisilile nevzdržne razmere v štajerskem gospodarstvu. Če bo šlo tako naprej, bo Maribor grobišče gospodarstva, pravijo. ZSSS za jesen napoveduje velik shod v Mariboru. Zaradi nevzdržnih razmer v štajerskem gospodarstvu so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS za jesen napovedali množičen shod v Mariboru. Pripravljamo zadevo, ki mora biti odmevna, ker če se bo tako nadaljevalo kot doslej, bo Maribor resnično grobišče gospodarstva, je danes povedal sekretar podravskega sindikata SKEI Martin Dular. Predstavniki štajerske organizacije Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije SKEI so na današnji novinarski konferenci v Mariboru podrobno predstavili razmere v mariborskih podjetjih Karoserije, kjer delavci zaradi neizplačanih dohodkov že več dni stavkajo, ter Montavar Metalna Nova, ki je v likvidaciji. Dotaknili so se tudi Almonta iz Slovenske Bistrice, ki mu prav tako grozi stečaj. Ker država ne funkcionira, menedžerji in delodajalci počnejo praktično, kar si zaželijo, inšpekcijske službe pa odreagirajo premalo ali pa imajo celo roke zavezane, je dejal Dular. Pojasnil je, da so se že večkrat obrnili na pristojne lokalne in državne službe, med drugim tudi na Ministrstvu za finance, naj pomagajo štajerskim podjetjem in delavcem, a so naleteli na gluha ušesa, zato jim ne preostane drugega, kot da na nevzdržne razmere opozorijo z javnim protestom. Po njegovih besedah bodo za to angažirali celotno ZSSS. V jesenskih mesecih se mora v Mariboru nekaj zgoditi, saj tako ne gre naprej, je dodal predsednik regijske organizacije SKEI Branko Medik. Kot je dejal, podjetja propadajo drugo za drugim, velikokrat tudi zaradi neplačanih opravljenih storitev s strani države, nova pa se le stežka odpirajo, čeprav Maribor ima potencial . V sindikatu opozarjajo, da se delavci v podjetjih, ko se ta znajdejo v težavah, premalo zavedajo svojih pravic, kar delodajalci s pridom izkoriščajo. Takšen primer so Karoserije, kjer se lastnik Franc Unuk po besedah Dularja izživlja nad delavci. Če imamo takšne delodajalce, je bolje, da jih nimamo. Naj zaprejo svoja podjetja in pustijo trg odprt za bolj sposobne, je prepričan sekretar SKEI za kolektivne pogodbe in plačni sistem Bogdan Ivanovič.",0
"V letošnjem prvem polletju je banka, ki jo vodi France Arhar, beležila za 23 odstotkov več prihodkov kot v istem obdobju lani Slovenski Unicredit pod vodstvom Franceta Arharja beleži dobre rezultate Unicredit Banka Slovenija je v prvi polovici letošnjega leta dobiček pred obdavčitvijo v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala za 18 odstotkov, znašal je 9,5 milijona evrov, so sporočili iz banke. Prihodki banke so v tem obdobju znašali 42,2 milijona evrov, kar je 23 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Boljši rezultati so rezultat izboljšanja operativnega prihodka. Velik porast obrestnih prihodkov in operativnega dobička Banka je zabeležila 30 milijonov obrestnih prihodkov, kar je slabih 20 odstotkov več kot lani. Operativni dobiček je v tem obdobju znašal 22,4 milijona evrov, 42,5 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani. Zaradi prehoda na F-IRB Basel II pristop svoj kapital povečala za 50 milijonov evrov. Včeraj pa smo že poročali, da je Skupina Unicredit skoraj podvojila svoj polletni dobiček.",1
"Bodo visoka nakazila odnesla vodstvo? Nadzorni svet Skimarja pozno v noč nadaljuje sejo, na kateri odločajo o upravičenosti visokih zneskov za svetovalne in odvetniške storitve. Kot je znano, je Skimar za storitve namenil kar 750.000 evrov, kar je sprožilo ogorčenje med zaposlenimi in spor med prokuristom Jožetom Kraljem, ki naj bi zneske razkril medijem in skušal ustaviti plačila, ter vršilcem dolžnosti direktorja Ivanom Štrlekarjem. Prvi nadzornik Gregor Gomišček pa je v zvezi s tem že obljubil, da bo preveril vsak sporni evro. Trenutno se na razplet maratonske seje še čaka. Mogoče je, da bo nadzorni svet sklenil, da so bile storitve predrage in zahteval zmanjšanje stroškov ter predčasno prekinitev pogodb. Kot je poročala TV Slovenija, tudi usoda sprtega vodstva še ni jasna, saj naj bi po nekaterih informacijah nadzorni svet razrešil tako prokurista Kralja kot vršilca dolžnosti direktorja Štrlekarja, po drugih pa nikogar, ampak naj bi čakali na januarsko skupščino. Kot je pred sejo povedal Dušan Ferjan, predsednik sindikata v Skimarju, pričakujejo, da se stvar razjasni, zahtevajo pa tudi prekinitev spornih pogodb.",0
"Srčno-žilne bolezni vsako leto v Evropi vzamejo kar 17,5 milijona ljudi. Po besedah kardiologa Borisa Cibica so najbolj ranljive skupine ljudje s prekomerno telesno težo in visokim tlakom. ""Srčna obolenja so zelo zahrbtna. Svoje grdo lice pokažejo šele takrat, ko so že močno razvita. Bolečina pri srcu občutimo šele takrat, ko so žile že precej zožene, zadihanost pri najmanjših naporih pa, ko je srce že zelo obremenjeno,"" opozarja starosta slovenske kardiologije dr. Boris Cibic. Po Cibičevih besedah so srčnim obolenjem najbolj izpostavljeni ljudje s prekomerno telesno težo, sladkorno boleznijo, visokim tlakom in tisti, ki jih pogosto popade jeza. In kaj priporoča naš sogovornik pri preventivi pred kardiološkimi obolenji? ""Recept je zelo preprost: Gibanje, zdrava hrana z malo maščobami in čim manj jeze,"" pravi Cibic, ki se tega vodila drži že 87 let. Ženske – tihe žrtve srčno-žilnih obolenj Društvo za zdravje srca in ožilje je pred 28. septembrom, svetovnim dnevom srca, opozorilo,da v Evropi zaradi teh bolezni vsako leto umre 17,5 milijona ljudi, v Sloveniji pa okoli 9000, kar je več, kot jih podleže rakavim obolenjem. V društvu opozarjajo, da so v nasprotju s splošnim prepričanjem ženske opazno pogosteje žrtve srčno-žilnih obolenj, kar pa tako obolele ženske kot zdravniki zaradi neznačilnih simptomov (bolečine v želodcu, bolečine v hrbtenici ali splošno slabo počutje) pogosto prepozno opazijo. Društvo še opozarja na pomen starševske vzgoje pri preprečevanju razmaha kardio-vaskularnih obolenj, saj statistični podatki pričajo, da se je v razvitih državah med letoma 1970 in 1990število otrok s prekomerno telesno težo kar potrojilo. ""Če predstavljajo starši otrokom zgled zdravega življenja, je možnost, da bo otrok razvil nezdrav življenjski slog, bistveno manjša kot sicer,"" še poudarjajo v društvu.",0
"Nova KBM, Pozavarovalnica Sava in Slovenska odškodninska družba so podpisale kupoprodajno pogodbo za 51-odstotni delež banke v Zavarovalnici Maribor. Nova KBM je tako pridobila 65 milijonov evrov za reševanje težav. Nova KBM NKBM, Pozavarovalnica Sava in Slovenska odškodninska družba SOD so podpisale kupoprodajno pogodbo za 51-odstotni delež banke v Zavarovalnici Maribor. Pozavarovalnica Sava je za 15 milijonov evrov pridobila 11,79-odstotni delež in bo od zdaj večinska lastnica Zavarovalnice Maribor s 60,47-odstotnim deležem. 39,21 odstotka pripada SOD, ki je vložil 50 milijonov evrov. NKBM bo v svoji bančni mreži še vedno ponujal storitve Zavarovalnice Maribor. Vodstva vseh treh družb ocenjujejo, da je prodaja Zavarovalnice Maribor pozitiven signal za vse deležnike družb kot tudi za širšo finančno javnost, so sporočili iz NKBM. Aleš Hauc, Zvonko Ivanušič, Tomaž Kuntarič in Drago Cotar NKBM pridobil sredstva za dosego kapitalske ustreznosti S kupnino v višini 65 milijonov evrov je NKBM pridobil večji del potrebnih sredstev za dosego kapitalske ustreznosti najbolj čistega temeljnega kapitala nad devet odstotkov. Banka načrtuje, da bo preostali del sredstev pridobila iz ustvarjenega dobička pri odkupu oziroma zamenjavi hibridnih obveznic, ki se bo končal ob koncu tega tedna, in z izdajo konvertibilne obveznice CoCo. O slednji in morebitni dokapitalizaciji z novo izdanimi delnicami bodo delničarji banke odločali na skupščini. Uresničen pomemben strateški cilj Predsednik uprave Nove KBM Aleš Hauc je ob podpisu pogodbe poudaril, da so zadovoljni z izidom prodajnega postopka, ki je potekal transparentno in strokovno ter na podlagi skrbno opravljenih analiz. Ob prodajni ceni je bilo za njih pomembno tudi to, da se z novim lastnikom zavarovalnica še uspešnejše razvija. S prodajo deleža v Zavarovalnici Maribor uresničujemo pomemben strateški cilj, ki bo prispeval k nadaljnji utrditvi in razvoju banke ter celotne Skupine Nove KBM, je še dejal. Pozavarovalnica Sava z nakupom preostalega dela Zavarovalnice Maribor postaja druga najmočnejša zavarovalna skupina na območju zahodnega Balkana, pa je povedal predsednik uprave Pozavarovalnice Sava Zvonko Ivanušič in dodal, da ocenjujejo, da bo zavarovalnica prispevala k nadaljnji krepitvi finančne stabilnosti in dolgoročne rasti skupine Sava Re. Vse strani so bile s pogodbo zadovoljne. SOD pomagal h kapitalski ustreznosti Nove KBM Zadovoljenj je tudi predsednik uprave SOD Tomaž Kuntarič, ki je dejal, da je slovenska odškodninska družba s premišljenim nakupom delnic Zavarovalnice Maribor pomagala h kapitalski ustreznosti Nove KBM. SOD z nakupom delnic Zavarovalnice Maribor ni ogrozil svoje finančne likvidnosti, kot največji delničar Pozavarovalnice Sava pa je poskrbel za njeno nadaljnjo rast in njen nadaljnji razvoj, je še pojasnil. Prepričan sem, da bo Pozavarovalnica Sava tudi v prihodnje tako odgovoren lastnik, kot je bila doslej, in da bomo zastavljene cilje skupaj dosegali tudi v letih, ki so pred nami, pa je prepričan predsednik uprave Zavarovalnice Maribor Drago Cotar. Ob zaključku prodajnega postopka je še dejal, da se vsem zaposlenim v Zavarovalnici Maribor zahvaljuje za trud, potrpežljivost in zavzeto delo tudi v časih, ki niso bili preprosti. To je zdaj za nami, pred nami pa nove priložnosti in novi izzivi, je še dejal.",1
"Krka se usmerja tudi na čezmorske trge Skupina Krka je v letošnjem prvem polletju ustvarila 100,32 milijona evrov čistega dobička, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Medtem je matična družba Krka čisti dobiček v letni primerjavi zvišala za 13 odstotkov na 93,22 milijona evrov. Med januarjem in junijem letos se je prodaja skupine na letni ravni okrepila za šest odstotkov na 597,07 milijona evrov, prodaja matične družbe pa se je povečala za 13 odstotkov na 587,44 milijona evrov, pri čemer je bilo 93 odstotkov prodaje skupine oziroma 95 odstotkov prodaje matične družbe ustvarjene na trgih zunaj Slovenije. Predsednik uprave Krke Jože Colarič je poslovni izid glede na krizno obdobje označil za uspeh, povečanje prodaje in dobička pa je pripisal zgolj izvozu. Krka na Bližnji vzhod, Daljni vzhod, Afriko in Ameriko Krka bo po njegovih besedah v prihodnjih tednih svojo pozornost usmerila tudi v svojo novo, šesto regijo čezmorskih trgov, ki vključujejo Bližnji vzhod, Daljni vzhod z Afriko ter obe Ameriki, tam pa bo stavila predvsem na prodajo svojih zdravil na recept. Krka ima pozitivna pričakovanja predvsem na Bližnjem vzhodu, pri čemer je Colarič izpostavil Irak, Iran in Savdsko Arabijo. Letos za naložbe 182 milijonov evrov Krkin letni načrt predvideva za 182 milijonov evrov naložb, Krka pa je v prvi polovici leta za naložbe namenila dobrih 70 milijonov evrov. Njena največja, 200 milijonov evrov vredna naložba Notol 2 v novomeški Ločni, bo začela obratovati leta 2015, konec prihodnjega leta pa bodo zagnali proizvodnjo kemijske sinteze v Krkini novi tovarni v Krškem. V Krki so število zaposlenih letos povečali za štiri odstotke in bodo do konca leta še zaposlovali, predvsem v tujini. Glede lastniške strukture pa je Colarič pojasnil, da je bilo konec junija v lasti tujcev 19,5 odstotka Krkinih delnic. Slovenski skladi in slovenske fizične osebe namreč te prodajajo, v Krki pa glede na priporočila analitikov, ki svetujejo nakup Krkinih delnic, menijo, da se bo omenjena smernica nadaljevala. Krka bo sicer po Colaričevih besedah nadaljevala nakup svojih delnic za lastni sklad, v tem pa se je do konca junija nabralo 6,83 odstotka njenega osnovnega kapitala.",1
"Slovenija bo na sestankih z mednarodnimi investitorji preverila možnosti letošnjega financiranja na mednarodnih trgih. Srečanja bodo potekala v ključnih ameriških finančnih središčih in v Londonu. Uroš Čufer Danes se začenjajo sestanki z mednarodnimi vlagatelji, na katerih bo Slovenija preverila možnost letošnjega financiranja na mednarodnih trgih. Mandat za organizacijo sestankov so dobile banke BNP Paribas, Deutsche Bank in JP Morgan Chase, srečanja pa bodo potekala v ključnih ameriških finančnih središčih in v Londonu. Na ministrstvu za finance so minuli teden pojasnili, da ne gre za mandat za izvedbo izdaje obveznice, ampak za non-deal related road show oz. pripravo srečanj s potencialnimi vlagatelji brez ponudb za sklenitev posla. Sestanki bodo potekali v New Yorku, Bostonu, Los Angelesu, San Franciscu in na koncu še v londonskem Cityju, na sestankih pa bo vlagatelje o varnosti naložbe v slovenski državni dolg prepričeval tudi minister za finance Uroš Čufer, ki se je pretekli konec tedna mudil na spomladanskem srečanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Tam je skušal skupaj z guvernerjem Banke Slovenije Markom Kranjcem mednarodno finančno javnost prepričati o sposobnosti Slovenije, da sama premaga finančne in gospodarske težave. Kot sta povedala po koncu srečanj, jima je pomirjevalna misija dobro uspela. Po lanskem road showu sledila prodaja obveznice Foto Reuters Slovenija je podoben road show ob prisotnosti takratnega ministra Janeza Šušteršiča izvedla že minulo jesen, nato pa je že čez nekaj dni po predstavitvah izdala 10-letne dolarske obveznice in z njimi zbrala 2,25 milijarde dolarjev. Izdajo dolarske obveznice po Čuferjevih besedah načrtuje tudi zdaj. A tokrat je Slovenija pod še večjim pritiskom in drobnogledom trgov kot lansko jesen. Predvsem ciprska kriza je s političnimi razmerami v državi spodbudila špekulacije, da bi Slovenija utegnila biti naslednja članica evroobmočja, ki bo morala zaprositi za pomoč. Vlada takšne špekulacije vztrajno zavrača in napoveduje celovit nabor ukrepov za izhod iz krize, ki jih bo do 9. maja predstavila v okviru programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa ter nato poslala v Bruselj. Uporabila jih bo tudi kot orodje za prepričevanje vlagateljev. Glede na to, da program še ni bil predstavljen, je za nekatere presenečenje, da se je Slovenija že podala v tipanje terena za izdajo obveznice. Do road showa prihaja kmalu po tem, ko je Slovenija predvsem na domačem trgu izdala za 1,1 milijarde evrov 18-mesečnih zakladnih menic, kar je dvakrat več od načrtovane vsote.",1
"Priložnost za prvo unovčevanje dobičkov na Ljubljanski borzi Indeks SBI TOP se je zvišal za več kot dva odstotka in se prvič po maju zavihtel nad 580 točk, spet pa so občutno porasle Petrolove in Telekomove delnice. Še naprej se zvišujejo tečaji podjetij, ki jih namerava država prodati. Cena Petrola je poskočila za šest odstotkov in dosegla 208,50 evra, največ po lanskem avgustu. Telekom je prebil mejo 80 evrov, toda po 12. uri so se posli sklepali pri 75 evrih, zadnji posel pa je bil sklenjen pri 79 evrih. Cena Telekoma je ta teden poskočila za več kot 20 odstotkov. Z Zavarovalnico Triglav so se najvišji posli sklepali pri 14 evrih. Najprometnejša Krka 611 tisoč evrov prometa se je še bolj približala meji 50 evrov. Najvišji posel dneva je bil sklenjen pri 49,80 evra. Indeks SBI TOP 582 točk je pridobil 2,16 odstotka. Tečaji delnic na Lj. borzi 27. september PETROL +4,83 % 206,00 EUR TELEKOM +3,95 % 79,00 GORENJE +3,55 % 4,349 LUKA KOPER +2,56 % 8,10 ZAV. TRIGLAV +1,58 % 13,50 KRKA +0,51 % 49,75 MERCATOR +0,18 % 111,25 NOVA KBM -0,75 %1,19 Šanghaj v zadnjih petih letih izgubil 65 odstotkov Kaže, da se bo slovenski kapitalski trg vendarle povzpel nad točko, na kateri je bil ob vstopu v leto 2012, ko je bil indeks SBI TOP vreden 590 točk. Vodilne borze na svetu so letos v precejšnjem plusu zlasti Frankfurt, ki je 25 odstotkov višje, izjema sta le Šanghaj in Madrid. Osrednji kitajski delniški indeks se je v zadnjih petih letih znižal kar za 65 odstotkov, od tega skoraj pet odstotkov letos. Nič ne pomaga, če je kitajska gospodarska rast med 7 in 8 odstotki, težava je zlasti v tem, da so se dobički kitajskih korporacij občutno znižali, poleg tega pa podjetja ne izplačujejo visokih dividend. Kaže, da bo 3. četrtletje v Evropi negativno Podjetniško zaupanje v območju evra je po meritvah Evropske komisije septembra padlo na minus 1,34 točke najnižje po oktobru 2009, potem ko je bil avgusta pri minus 1,18 točke. To nakazuje, da se Evropa niti v tretjem letošnjem četrtletju ne bo izognila recesiji. Vodilne evropske borze so se vseeno pobrale po močnih padcih osrednji indeks v Parizu se je v sredo znižal za 2,8 %, v Frankfurtu za 2 %, ki so bili posledica strahu, da Fedov 3. krog kvantitativnega sproščanja ne bo prinesel želenih rezultatov. Italija se je ugodno zadolžila Za olajšanje so najprej poskrbele špekulacije, da bo kitajska centralna banka še ta teden sprejela spodbujevalne ukrepe, nato pa še uspešna dražba italijanskih obveznic. Vlada v Rimu se je lahko z izdajo pet- in desetletnih obveznic v skupni vrednosti 6,65 milijarde evrov zadolžila najugodneje po lanskem maju. Zahtevana donosnot za obveznice, ki zapadeju 1. junija 2017, je znašala 4,09 odstotka, medtem ko je pri desetletni obveznici znašala 5,24 odstotka. Na zadnji dražbi je bila 5,82 odstotka. Donos španskih obveznic spet nad 6 % Krizno žarišče številka ena je tako še naprej Španija, kar se odraža tudi na zahtevani donosnosti desetletnih obveznic, ki je spet nad šestimi odstotki, potem ko je Katalonija predlagala predčasne volitve. Vrednost evra se je po včerajšnjem padcu na dvotedensko dno malce popravila in znaša 1,286 dolarja. Dodajmo, da se Nemčiji v sredo presenetljivo ni uspelo zadolžiti za načrtovanih pet milijard evrov, ampak le za 3,2 milijarde evrov. Kupci so očitno nezadovoljni z nizko ponujeno obrestno mero, ki je pri desetletnih obveznicah znašala vsega 1,52 odstotka. Finančne krivulje na Valu 202 Ob svežih novicah o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga vlagatelji na Ljubljanski borzi očitno verjamejo, da se bodo zgodili pozitivni premiki v kontekstu privatizacije podjetij, rast pa podžigajo tudi tuji vlagatelji. Cena lahke nafte pod 90 dolarji V ZDA je bilo trgovanje v sredo spet negativno, Širši indeks S & P 500 se je znižal za 0,57 odstotka in je že petič zapored dan končal v rdečem območju. Cena ameriške lahke nafte je prvič po začetku avgusta zdrsnila pod 90 dolarjev, potem ko je bila pred manj kot dvema tednoma pri stotih dolarjih. Naftni trg sporoča, da je svetovno gospodarstvo še šibkejše, kot si predstavljajo ljudje, je komentiral eden izmed analitikov. Danes si je lahka nafta opomogla in krenila proti 91 dolarjem, medtem ko je bilo treba ob 13. uri za brent plačati 111 dolarjev.",1
"Rast japonskega gospodarstva je v letošnjem prvem kvartalu na letni ravni znašala 3,3 odstotka, kar je več od pričakovanj Japonska gospodarska rast se je v letošnjem prvem četrtletju le nekoliko upočasnila. Kot je danes v Tokiu sporočila vlada, se je obseg bruto domačega proizvoda med januarjem in marcem po prvih izračunih na letni ravni realno povečal za 3,3 odstotka. To je več od pričakovanj analitikov v Bloombergovi anketi, ki so napovedovali 2,5-odstotno rast. V zadnjem lanskem četrtletju je Japonska zabeležila 3,5-odstotno letno stopnjo gospodarske rasti. 0,8-odstotna četrtletna rast Zaradi upočasnitve globalne gospodarske rasti, nemirov na svetovnih finančnih trgih ter rasti cen surovin so analitiki pričakovali precej manjšo rast japonskega gospodarstva. V primerjavi s četrtletjem prej je gospodarska rast v letošnjem prvem četrtletju znašala 0,8 odstotka. Izvoz se je povečal za 4,5 odstotka Drugo največje gospodarstvo na svetu je še naprej močno odvisno od izvoza: ta se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi s prejšnjim četrtletjem povečal za 4,5 odstotka, medtem ko se je obseg uvoza povečal za dva odstotka. Japonska centralna banka po mnenju analitikov v naslednjih tednih ne bo spreminjala obrestnih mer.",1
"Štirje največji sindikati podpisali Štiri največja sindikalna združenja, zastopana v Alitalii, so podpisala dogovor o rešitvi največjega italijanskega letalskega prevoznika iz krize. Na predlog konzorcija CAI, ki želi prevzeti Alitalio, morajo zdaj v dogovor privoliti še predstavniki pilotov in pomočnikov pri poletu.Danes je na pogajanjih v vladni palači, kjer so se sešli predstavniki italijanske vlade, vodstvo CAI in sindikati, v dogovor s CAI-jem privolila še vplivna Italijanska generalna konfederacija dela. Drugi trije sindikati so strinjanje s predlogom konzorcija CAI izrazili že prej. Poziv k rezervaciji vozovnic Izredni upravitelj Alitalie Augusto Fantozzi je ob vsem tem izrazil zadovoljstvo. Napovedal je, da bi nova Alitalia lahko vzletela že sredi oktobra. Potnike je pozval, naj rezervirajo polete z Alitalio, saj ji lahko tako zagotovijo prihodnost. V zadnjem času je zaradi kritičnih razmer prodaja letalskih vozovnic močno upadla. Razmere v Alitalii so se poostrile, ko sindikati niso hoteli privoliti v predlog konzorcija CAI, ki med drugim predvideva odpustitev 3.250 zaposlenih v Alitalii. CAI je zato svojo ponudbo umaknil, Fantozzi pa je v torek v štirih časopisih objavil javni poziv za nakup celotne družbe ali njenih posameznih delov. Za odkup manjšinskega deleža se zanimata nemška Lufthansa in francosko-nizozemski Air France-KLM.",1
"Toyota bo prvič po letu 1941, odkar objavlja poslovne rezultate, beležila izgubo iz poslovanja. S krizo avtomobilske industrije pa se spopada tudi Slovenija. Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota v tekočem poslovnem letu pričakuje 1,19 milijarde evrov izgube iz poslovanja, medtem ko je lani zabeležil 18 milijard evrov dobička iz poslovanja. Še vedno pa pričakuje čisti dobiček, a je napoved znižal s 4.364 milijard evrov na 397 milijona evrov. Podjetje se zaradi krize brez primere ne bo moglo izogniti izgubi iz poslovanja, je danes dejal predsednik Toyote Katsuaki Vatanabe. Šlo bo za prvo izgubo iz poslovanja po letu 1941, odkar Toyota objavlja poslovne rezultate. Toyota je sporočila, da bo beležila izgubo iz poslovanja. Toyota v tekočem poslovnem letu, ki se bo izteklo konec marca prihodnje leto, sicer pričakuje 171 milijard evrov prihodka, medtem ko je prej pričakovala 182 milijard evrov. Družba zaradi spremenljivih razmer, tako Vatanabe, ne more napovedati, kakšne prihodke pričakuje v prihodnjem letu. V koledarskem letu 2008 načrtuje prodajo 8,96 milijona vozil, kar bi bilo štiri odstotke manj kot lani. Družba, ki se sooča s padcem prodaje in negativnim vplivom gibanja tečaja jena, je napovedala zmanjšanje proizvodnje in ustavitev ali proučitev vseh investicij, namenjenih povečanju proizvodnih zmogljivosti. Toyota, ki je že na Japonskem ukinila 3000 delovnih mest, bo tako zamrznila postavitev nove tovarne v ZDA in zmanjšala proizvodnjo v Indiji. Napoved po mnenju analitikov kaže, da svetovna gospodarska kriza vpliva na vse avtomobilske proizvajalce, ne samo na velike tri iz ameriškega Detroita  General Motors, Chrysler in Ford.  Upad prodaje avtomobilov je prizadel tudi podjetja, ki so posredno vezana na to dejavnost. Foto POP TV Kriza v Sloveniji in ukrepi za blažitev Posledice krize avtomobilske industrije, ki je sicer posebej prizadela ZDA in zahodno Evropo, pa čuti tudi Slovenija. Drastičen upad prodaje vozil na teh trgih namreč povzroča pomanjkanje dela in denarja v slovenskih podjetjih, ki so vezana na avtomobilsko industrijo. V nekaterih so tako že napovedali odpuščanja ali vsaj skrajšan delovni čas. Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije je zato ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju poslala predloge ukrepov za blažitev omenjene krize, ki bi jih bilo po njihovem mnenju možno sprejeti takoj. Z njimi bi kratkoročno pospešili in ublažili padec prodaje vozil na slovenskem trgu. Sekcija tako predlaga, naj država kupcem zagotovi subvencijo oz. bonus v višini 1000 evrov za nakup novega vozila vsem, ki se odločijo za nakup novega vozila z vrednostjo izpustov CO2 manjših od 160 gramov na kilometer in zamenjajo staro vozilo, ki ima motor EUR2 ali slabšega, so danes sporočili iz trgovinske zbornice. Ob tem so dodali, da bi morala stranka za staro vozilo predložiti potrdilo o razgradnji iz centra za razgradnjo vozil, ki je pooblaščen s strani ministrstva za okolje in prostor. Na ta način spodbujanja nakupov novih vozil bi po mnenju sekcije pripomogli k zmanjševanju onesnaževanju okolja letno se proda okoli 70.000 novih vozil, trenutno število registriranih vozil v Sloveniji je okoli milijon ter pomladitvi avtoparka v Sloveniji in s tem povečanju prometne varnosti, saj bi se s tem znebili vozil, starejših od deset let in več. Z danimi subvencijami bi zajezili padec prodaje, saj ta v novembru ter predvsem v decembru do 40 odstotkov napoveduje drastično zmanjšanje obsega prodaje novih vozil v letu 2009. Po prvih ocenah bi država s takšnim načinom subvencioniranja nakupa novih ekološko bolj sprejemljivih vozil zaradi povečanega obsega povpraševanja pridobila več mejnih proračunskih prihodkov davek na dodano vrednost in davek na motorna vozila kot bi znašal znesek subvencij za povečanje obsega povpraševanja po novih motornih vozilih. Kot so še dodali, bi s tem pripomogli tudi k pozitivnemu učinku za državni proračun, saj bi ob ohranitvi ravni dejavnosti ne bilo potrebno večati izdatkov za socialno skrb.",0
"Ste si kdaj zaželeli, da bi namesto denarja, ki ga ni nikoli dovolj, trgovali kar z blagom? Če ste odgovorili pritrdilno na svetu obstajajo mesta, ki so denar zamenjali za ... Dokler ima človek denarja dovolj, pravzaprav ne razmišlja o pomembnosti denarja. Toda večina ljudi denar obravnava kot stvar, ki je ni nikoli dovolj. Tako ni nič čudnega, da bi v zameno za milijon evrov na banki skoraj dve tretjini anketiranih Evropejcev pristalo na enoletno samsko življenje v puščavi. Za pet milijonov evrov pa bi bila večina ljudi pripravljena zapustiti družino in prijatelje. Prepričani so namreč, da bi družina postala pohlepna na zlahka prislužen denar, prijatelje pa so si pripravljeni kupiti tudi drugje. Najbrž denar človeka res spremeni oziroma pokvari , toda le, če človek to dopusti. Toda po svetu obstajajo kotički, kjer so denar zamenjali za drugo blagovno sredstvo. Tako so na primer v afriški državi Kongo namesto denarja začeli stvari vrednotiti kar z mobikarticami, ki so postali tudi sprejemljiva valuta za podkupovanje tamkajšnjih uradnikov in policistov. Preverite, katere bizarne stvari so ali še bodo prevladale nad denarjem, zaradi česar se jih je ali se jih bo začelo uporabljati kot denarno sredstvo.",1
"Prevent Global še ne more izplačati plač za maj, saj ima še naprej blokiran račun s strani NLB. Zato zaposlenim kot možnost ponuja kredit pri eni od hčerinskih podjetjih, pri čemer bo obveznik plačila kreditnega zneska Prevent Global. 160 zaposlenih v Prevent Globalu bo podpisalo kreditno pogodbo z eno od hčerinskih družb in s Prevent Globalom, ki se bo obvezal, da bo poravnal znesek kredita. Glede na ponujeno možnost bo verjetno za ponedeljek napovedana stavka v Prevent Globalu preklicana, vendar bo dokončni sklep o tem sprejel stavkovni odbor, ki se bo sestal v petek zjutraj, je pojasnil predsednik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman. V Preventu namesto plač ponujajo možnost najema kredita. Prevent Global plač za maj še ni poravnal, saj je NLB zaradi neporavnanih kreditnih obveznosti Prevent Globala v višini 791.000 evrov blokirala račun družbe. Hkrati je razlog za zamudo pri izplačilih plač tudi, da kupec, nemški Prevent DEV, spet ne poravnava plačila za opravljene storitve 160 zaposlenih v Prevent Globalu. Je pa podjetje v ponedeljek z 10-dnevno zamudo zagotovilo majske plače za 1150 zaposlenih v okviru podjetja Prevent avtomobilski deli. Vsi so sicer do konca junija pričakovali tudi izplačilo letošnjega regresa, saj je bil časovni rok za izplačilo celotnega regresa del dogovora o postopnem dvigu minimalne plače. Z neizplačilom regresa v tem roku je tako po pojasnilih sindikata dogovor padel . Prvi mož Prevent Globala Renato Krajnc stečaj podjetja vidi kot skrajno možnost, pri čemer si uprava zelo prizadeva, da do tega ne bi prišlo. Podjetje se namreč intenzivno pogovarja z novim partnerjem, vendar bi sodelovanje, če bo dogovor uspešen to naj bi bilo znano v mesecu dni zaživelo v treh do šestih mesecih. Podjetje bi v tem primeru moralo poiskati primerno rešitev za premostitev tega obdobja, v katerem bi po nekaterih ocenah potrebovalo okoli šest milijonov evrov. Vodstvo družbe se je zato obrnilo tudi na državo, Krajnc pa možnost sodelovanja vidi v okviru mehanizmov SID banke.",0
"Ljubljana - Nadzorni svet Ljubljanske borze, katere predsednik uprave je Marko Simoneti, se je včeraj med drugim seznanil tudi z informacijami o možnostih in postopkih lastnikov borze pri morebitni prodaji večjega lastniškega deleža strateškemu partnerju. Po naših informacijah želijo lastniki borze oblikovati konzorcij, v katerem bi bila zastopana najmanj polovica kapitala, vendar naj bi med lastniki borze nastala večja nesoglasja. Vedno več lastnikov naj bi namreč nasprotovalo prodaji, med njimi naj bi bila največja nasprotnica prodaje Probanka, ki je lastnica slabe desetine borze. Na drugi strani naj bi prodajo goreče zagovarjal predsednik nadzornega sveta Ljubljanske borze in direktor družbe CBH Zdenko Podlesnik, kar pa ta zanika in pravi, da je prodaja borze stvar lastnikov in ne nadzornega sveta. V primeru oblikovanja konzorcija, v katerem bi bila zbrana vsaj polovica kapitala Ljubljanske borze, nameravajo lastniki borze najeti tudi profesionalnega finančnega svetovalca, ki bi ves postopek prodaje zanje tudi izpeljal. Kdo bo kupil Ljubljansko borzo, če jo sploh bo, še ni znano, čeprav je skandinavska borzna skupina OMX predstavila svojo ponudbo lastnikom borze že decembra lani. Za nakup naše borze se poleg OMX zanima še več drugih borz, vendar naj bi bili lastniki borze najbolj naklonjeni Skandinavcem ter dunajski in atenski borzi.matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Skupina Abanka, ki jo vodi Aleš Žajdela, je lani ustvarila 22,1 milijona evrov dobička Foto: Aleš Beno Čisti dobiček Skupine Abanka je lani znašal 22,1 milijona evrov, kaže konsolidirano nerevidirano letno poročilo, ki ga je družba objavila na Seonetu. Dobiček skupine se je glede na leto 2008 povečal za 8,4 odstotka. Čisti dobiček banke na delnico je tako znašal 3,19 evra, čisti dobiček skupine pa pa 3,08 evra na delnico. Bilančna vsota večja za skoraj petino Nerevidirana konsolidirana bilančna vsota skupine je ob koncu leta znašala 4,5 milijarde evrov in se je glede na leto prej povečala za 17,4 odstotka. Obseg poslovanja odvisnih družb je znašal 181 milijonov evrov in predstavljal štiri odstotni delež v konsolidirani bilančni vsoti.",1
"Študija o celotni trasi plinovoda Južni tok bo predstavljena letos avgusta, je napovedal prvi mož Gazproma Aleksej Miller Predsednik vlade Borut Pahor se je danes skupaj z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić sestal s predsednikom upravnega odbora Gazproma Aleksejem Millerjem (na sliki). Priprave na gradnjo plinovoda Južni tok po Millerjevih besedah potekajo dobro, projekt bo končan v roku, do decembra 2015. Kot so po srečanju sporočili iz kabineta predsednika vlade, bo študija celotni trasi plinovoda Južni tok po Millerjevih navedbah predstavljena avgusta, nato bo sledila registracija skupnega podjetja, ki bo izvajalo celoten projekt. Čez teden dni predstavitvena konferenca v Bruslju Premier Pahor je ob tem izpostavil pomen Južnega toka za Slovenijo in ponovil slovensko stališče, da podpira razpršitev virov in poti za dobavo plina na območje EU. Slovenija bo aktivno sodelovala pri podpori in pripravi projekta Južni tok ter konstruktivno delovala v okviru EU. Miller je napovedal tudi predstavitveno konferenco, ki bo 25. maja v Bruslju, na njej pa bo Gazprom predstavil več podrobnosti, medtem ko bo o projektu mogoče celovito govoriti šele na konferenci, ki je predvidena za september v Amsterdamu. Ob koncu srečanja je prvi mož Gazproma še dejal, da bo danes podpisan tudi memorandum o sodelovanju med slovenskim podjetjem Comita in Gazpromom o postavitvi optičnih kablov vzdolž celotne dolžine plinovoda Južni tok in napovedal, da bo projekt omogočil sodelovanje tudi drugim slovenskim podjetjem.",1
"Kitajcem česen še kako diši Česen je za mnoge le smrdeča, neprijetna majhna začimba, ki je nihče noče jesti v velikih količinah, da ga ne bi mučil slab zadah. A prav ta nadloga je na Kitajskem letos zlata jama . Tako je. Vsi, ki želijo v državi z največjim številom prebivalstva v kratkem obogateti, naj ne vlagajo v žlahtne kovine, kot sta zlato ali srebro, ampak naj se podajo v česnov posel . Česnu je namreč v zadnjem času cena izjemno narasla, zato je trgovanje z njim doživelo ogromen razmah, proti kateremu se zdijo celo nepremičninski posli zanemarljivi. Ena najuspešnejših kitajskih pokrajin je tako postala pokrajina Džinšjang, ki velja za prestolnico kitajskega česna. Zakaj? Kaj bo danes za kosilo? Strok česna! Glavni razlog za izjemen skok povpraševanja po tej beli začimbi je verovanje, da vas bo prav česen ubranil pred virusom nove gripe. Na severu države je žvečenje česna v obrambo proti gripi in drugim boleznim sicer že starodavna tradicija, zdaj pa so spretni trgovci prebivalce prepričali, da je česen tudi prava rešitev za boj proti virusu H1N1. Velike pošiljke česna zato naročajo tudi šole. Tako ga je nedavno velika srednja šola v mestu Hangdžov naročila kar 200 kilogramov in naložila študentom, da morajo vsak dan ob kosilu zaužiti vsaj en strok. Tudi do 40-kratna podražitev Nič čudnega torej, da trgovina cveti, cene pa so izredno poskočile. Po podatkih kitajskega ministrstva za trgovino se je povprečna cena za kilogram česna povzpela od 1,60 juana 16 evrskih centov, kolikor je stal marca, do zdajšnjih 6,14 juana 60 centov. Na nekaterih trgih pa se je česen podražil kar za 15-krat ali celo 40-krat. Vse, kar potrebujete, je skladišče, veliko denarja in nekaj tovornjakov. Nato si skušate nagrabiti čim več česna in dvigniti ceno, kolikor se da. Nato se preselite v drugo mesto. Samo s selitvijo česna iz enega v drugo skladišče lahko zaslužite na milijone dolarjev, je za britanski The Independent dejal Jerry Lou, strokovnjak Morgan Stanleyja. Na Kitajskem je česen res car . Samo Kitajska namreč pridela trikrat več česna kot ves preostali svet skupaj, in velika večina gre za izvoz. Povedano drugače za rast česna je v državi namenjenih 370.519 hektarjev obdelanih površin. Nekateri pa že opozarjajo, da mora tudi česnov mehurček enkrat počiti in da si bodo takrat s česnom mnogi opekli prste, podobno, kot se je to zgodilo leta 1637, ko so mnogi bankrotirali, ker so verjeli, da se bo povpraševanje po znamenitih nizozemskih tulipanih še povečalo, a ni bilo tako.",1
"Preverite, kateri dogodki in poteze so spravili bančni sektor na kolena. Rezultati stresnih testov namreč razkrivajo, da je bančna luknja velika kar 4,778 milijarde evrov. Kar lep čas se je ugibalo o tem, kaj bodo pokazali stresni testi, ki so bili to jesen opravljeni v slovenskih bankah. Ti rezultati so potrebni, da lahko Slovenija nadaljuje sanacijo bančnega sistema, s katero po mnenju številnih že precej zamujamo. V Banki Slovenije zagotavljajo, da so naši prihranki na varnem in da po objavi stresnih testov ne bo konec sveta. A nekateri, glede na vse dosedanje ukrepe vlade, temu ne verjamejo. Kriza v slovenskem bančnem sistemu je rezultat delovanja več dejavnikov. Velika soodvisnost bank in podjetij se srečuje s posledicami poka kreditnega balona ter ravnanj bančnikov in podjetnikov v časih pred krizo. Vse to se dogaja v kontekstu močnega državnega lastništva v bankah, slabosti korporativnega upravljanja in odlašanja z reševanjem. Nesorazmerja v bančnem sistemu, ki so se z izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize razodela v vsej svoji podobi, so se začela kopičiti po vstopu Slovenije v EU in še posebej po prevzemu skupne evropske valute. Prevzem evra je z odprtjem velikanskega finančnega trga pripeljal do pravega finančnega balona, ki se je najbolj odrazil v izjemnem povečanju zadolženosti podjetij in obveznosti bank do tujine ter skokoviti rasti bruto zunanjega dolga države. V obdobju 2004 2008 so podjetja na veliko najemala posojila in svojo rast namesto na kopičenju lastnih sredstev gradila na posojilih, še posebej pa sta se pregrevala gradbeništvo in sektor finančnih storitev. Foto Blaž Garbajs Če je bil prvi val krize leta 2009 predvsem posledica vpliva najhujšega globalnega gospodarskega šoka po drugi svetovni vojni na odprto in izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo, pa so vse nadaljnje težave predvsem posledica razčiščevanja nakopičenih strukturnih neravnovesij in razdolževanja gospodarstva. To je v resne težave pahnilo tudi bančni sektor. Najprej posojilni balon ... V obdobju 2004 2008 se je v Sloveniji zgodil posojilni balon, saj so bančna posojila rasla celo po skoraj 40-odstotni letni stopnji. Podjetja so na veliko najemala posojila in svojo rast namesto na kopičenju lastnih sredstev gradila na kreditih, še posebej pa sta se pregrevala gradbeništvo in sektor finančnih storitev. Poleg posojilnega balona se je zgodil še gradbeni in borzni balon ter nevzdržni proces lastniške konsolidacije oziroma menedžerskih odkupov. ... nato zadolževanje bank v tujini Banke so se morale za zadostovanje temu povpraševanju zadolževati v tujini in bruto zunanji dolg se je zato od leta 2005 do 2009 podvojil z dobrih 20 na nekaj nad 40 milijard evrov in tako presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP. Bilančna vsota bank se je ob rasti kreditiranja in zadolževanja v tujini v tem času več kot podvojila z nekaj manj kot 24 milijard evrov leta 2004 na 52 milijard evrov leta 2009. Obseg posojil podjetjem se je povečal za 150 odstotkov, kreditov gospodinjstvom pa le za malo manj. Iz finančne krize prešli v gospodarsko Ob izbruhu krize so medbančni trgi presahnili, banke pa so morale začeti vračati najeta posojila. Prve posledice finančne krize je država še blažila z jamstvenimi shemami za zadolževanje bank in milijardnimi injekcijami likvidnosti v obliki državnih depozitov, za katere se je zadolžila na finančnih trgih, a finančna kriza se je sprevrgla v gospodarsko in ta traja bistveno dlje od prvotnih pričakovanj. Posojilna dejavnost je tudi zato presahnila, poleg tega pa je kriza občutno zmanjšala tudi povpraševanje po novih posojilih oziroma se je poslabšala kreditna sposobnost podjetij. Evropa je od izbruha svetovne finančne krize leta 2008 v bolehne banke vbrizgala več kot 1600 milijard evrov davkoplačevalskih injekcij. Slovenske banke imajo po zadnjih podatkih Banke Slovenije skupno za okoli osem milijard evrov slabih terjatev. Poleg Slovenije so se v minulih letih z resnimi težavami v bančnem sektorju spopadli tudi v Španiji, na Irskem in Cipru. Vse tri članice območja z evrom so se pri reševanju svojih bank odločile za mednarodno pomoč, sprejeti ukrepi pa se od ene do druge precej razlikujejo. Najbolj dramatično je bilo reševanje ciprskega bančnega sistema, saj so bile banke tik pred bankrotom. Banke so na primer lani podjetjem odobrile skupaj za 9,8 milijarde evrov posojil, potem ko so jim leta 2009, ko se je začelo upadanje posojilne dejavnosti, odobrile še skoraj 22 milijard evrov kreditov. Najbolj so pri tem prednjačile banke v domači lasti, čeprav so tudi tuje banke že takoj na začetku krize kreditiranje podjetij močno oklestile. Nekoliko pozneje in manj izrazito je začelo upadati kreditiranje gospodinjstev. Ujeti v začaran krog Vse to je povzročilo začaran krog, ko podjetja zaradi prezadolženosti ne zmorejo redno odplačevati svojih obveznosti, banke pa posojil ne reprogramirajo ali pa to počno zelo konservativno. Zelo previdne so tudi pri odobravanju novih posojil, saj dobrih in finančno vzdržnih projektov v času krize ni na pretek. To še zaostruje gospodarske razmere, kar se na koncu pozna v povečevanju slabih posojil v bankah. Veliko podjetij je zaradi tega finančnega krča pristalo tudi v stečaju, slovensko gradbeništvo pa se je na primer sesulo. Propadla je tudi večina finančnih holdingov, ki so nastali v letih debelih krav. Začaran krog podjetja zaradi prezadolženosti ne zmorejo redno odplačevati svojih obveznosti, banke pa posojil ne reprogramirajo ali pa to počno zelo konservativno. Foto Damjan Žibert Posebnost slovenskega primera je velika odvisnost podjetij od bančnih posojil v kontekstu prezadolženosti podjetij. Podjetja so tako občutno bolj zadolžena od evropskega povprečja, saj njihove dolžniške obveznosti kljub obsežnemu razdolževanju pri bankah še vedno predstavljajo približno 130 odstotkov lastniškega kapitala, tik pred izbruhom krize pa je bil ta finančni vzvod celo pri 165 odstotkih. Ob tej prezadolženosti predstavljajo bančna posojila okoli 60 odstotkov vsega dolga podjetij, posojila nebančnemu sektorju pa po drugi strani imajo kar za okoli 70 odstotkov bilančne vsote bank. Gre torej za soodvisnost, ki je večja od evropskega povprečja, pri čemer je bančni sistem na stari celini v primerjavi z ZDA že tako ali tako bistveno pomembnejši člen financiranja podjetij. Bančni sistem kot celota z izgubo prvič posloval leta 2010 Delež slabih posojil je z zaostrovanjem razmer v realnem sektorju eksplodiral leta 2011 in 2012, saj je bil še leta 2010 pod desetimi odstotki, leta 2009 pa pri petih odstotkih. Konec septembra so imele banke 17,3 odstotka ali malo manj kot osem milijard evrov slabih posojil, podjetja pa nekaj nad 29 odstotkov. Slabitve in rezervacije so lani in predlani ter v devetih letošnjih mesecih skupaj dosegle okoli 3,7 milijarde evrov, skupno pa je od leta 2009 do septembra letos njihov obseg 4,8 milijarde evrov. Pretežni del teh terjatev odpade na posojila, ki zamujajo več kot 90 dni. Bančni sistem kot celota je z izgubo prvič posloval leta 2010, ko je ta dosegla skoraj 100 milijonov evrov. V obdobju od 2010 do konca letošnjega devetmesečja se je skupna izguba povzpela na 1,9 milijarde evrov. Zaradi izgub potrebne dokapitalizacije Vse to krepi potrebo po dokapitalizacijah, ki zaradi državnega lastništva v treh največjih bankah odpadejo predvsem na državo oziroma paradržavne institucije. Skupni obseg dokapitalizacij največje slovenske banke NLB je v zadnjih treh letih znašal okoli 650 milijonov evrov, potem ko je bila banka že leta 2008 dokapitalizirana za 300 milijonov evrov. Večino teh sredstev je vplačala država. Za dokapitalizacijo NKBM je bilo namenjenih že dobrih 200 milijonov evrov. Za dokapitalizacijo NKBM je bilo v tem času namenjenih dobrih 200 milijonov evrov, od tega je prav tako večina odpadla na državo in tri državna podjetja Gen energija, Elektro Slovenije in Pošta Slovenije. Obe banki sta v tem procesu postali še bolj državni. To je druga pomembna značilnost slovenske bančne krize. Država je daleč največja lastnica v obeh največjih bankah, ki predstavljata pretežen del bančnega trga. Poleg tega je pomemben neposreden in posreden lastnik tudi v tretji največji banki Abanki. Slabe terjatve bo država prenesla na slabo banko Da bi razbila to negativno spiralo, se je zato država odločila za oblikovanje t. i. slabe banke, na katero se bodo prenesle slabe terjatve. Prenosu bodo sledile še dokapitalizacije kapitalsko podhranjenih bank. Zakon o slabi banki je doživljal številne porodne krče, tudi v obliki zahteve za referendum. Po odločitvi ustavnega sodišča glede dopustnosti referenduma je vendarle začel veljati konec 2012. Prenosi slabih terjatev na državno Družbo za upravljanje terjatev bank DUTB bi se morali začeti že poleti, a v trikotniku država, banke, Evropska komisija ni prišlo do soglasja o prenosni ceni. Iz Bruslja je nato v okviru postopka odobravanja državne pomoči slovenskim bankam prišla še zahteva po neodvisnih pregledih kakovosti aktive in obremenitvenih testih bank. Opravili pregled osmih bank Za kakšno breme bo šlo, bodo pokazali rezultati pregledov osmih bank, ki bodo znani ta teden. V vzorcu je bilo najprej deset bank, a se je Banka Slovenije v navezi z vlado septembra odločila, da začne postopek nadzorovane likvidacije nad dvema manjšima bankama Probanko in Factor banko. O slabi banki so nekateri ekonomisti razmišljali že pred nekaj leti, a jih takratni odločevalci zaradi še vedno nizkega deleža slabih posojil niso uslišali. Še danes se pojavljajo mnenja, da bi morala država v zadnjih letih izdatneje dokapitalizirati banke, nato pa od njih zahtevati, da same ali v medbančnem sodelovanju prestrukturirajo slaba posojila. Prepričani so, da je prenos slabih naložb na državo preveliko javnofinančno breme. Šele ta pregled bo pokazal, kakšna je dejanska luknja v bančnem sektorju. Ves ta čas, ko je Slovenija čakala na rezultate strestnih testov, so se pojavljale zelo različne špekulacije okoli višine bančnih izgub. Ena od njih je ocenjevala, da naj bi stroški sanacije dosegli nekje med štirimi in petimi milijardami evrov. Država ima v ta namen rezerviranih skoraj pet milijard evrov, del pa naj bi prispevali tudi imetniki podrejenega dolga bank. Pri tem je treba upoštevati še nekaj nad milijardo evrov državnega poroštva za Probanko in Factor banko, pri čemer naj bi stroški za državo na koncu v tem primeru znašali okoli 430 milijonov evrov. In kakšen bo vpliv sanacije bančne luknje? V vsakem primeru bo sanacija bank kratkoročno negativno vplivala na javne finance. Javnofinančni primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto presegel sedem odstotkov BDP, javni dolg pa naj bi se povzpel nad 70 odstotkov BDP. Samo prihodnje leto bo morala država odplačati za okoli štiri milijarde evrov dolga. Vse to je v zadnjih mesecih podžigalo ugibanja, da bo Slovenija za reševanje razmer v bankah morala zaprositi za pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM. Po zadnji zadolžitvi za 1,5 milijarde evrov se ta scenarij očitno ne bo uresničil, a tveganja za državo ostajajo. Kakšne ukrepe bi morali že pred časom sprejeti? Opozorila in priporočila Sloveniji so tako jasna. V kratkem je treba zagnati gospodarstvo, da se negativna spirala prekine. Brez tega bodo šli vsi stroški sanacije razmer v bankah v nič. Zaradi omenjene soodvisnosti podjetij in bank je treba izvesti proces razdolževanja podjetij, ki morajo povečati delež lastniškega kapitala in poleg finančnega izpeljati še poslovno prestrukturiranje. V odsotnosti domačega kapitala to neizogibno pomeni večjo odprtost za tuje naložbe. Razčistiti je treba tudi z vsemi slabostmi in nepravilnostmi v korporativnem upravljanju bank in podjetij, ki so se nakopičile v preteklosti in so po mnenju večine pomembno prispevale k nastalemu položaju. K temu naj bi pripomogla tako vzpostavitev Slovenskega državnega holdinga kot privatizacija nekaterih državnih naložb. Nihče še ni odgovarjal Ne nazadnje pa javnost že nekaj časa poziva tudi k odgovornosti vseh tistih v bankah in podjetjih, ki so bodisi z nespametnimi bodisi s kaznivimi dejanji v preteklosti pripeljali do tega, da bodo morali davkoplačevalci sredi krize z milijardnimi vsotami reševati napake drugih.",0
"Infond Holding je vložil tri tožbe proti bankam, štiri naj bi še sledile do konca prihodnjega tedna. Zahtevajo vračilo zaseženih delnic, če pa to ne bo mogoče, pa 130 milijonov evrov odškodnine. Odvetnik Infond Holdinga Rok Čeferin je potrdil, da je Infond Holding vložil že tri tožbe proti bankam, ki so Infond Holdingu zasegle delnice, tožbe proti drugim bankam pa bodo vložene do konca prihodnjega tedna. Infond Holding je v večinski lasti Boška Šrota. Infond Holding v omenjenih tožbah zahteva 130 milijonov evrov odškodnine, končen znesek pa bo znan, ko bodo vložene še ostale tožbe. sledijo pa še štiri tožbe pri nas in ena v Avstriji, kjer ima sedež Hypo Alpe-Adria-Bank. V Infond Holdingu banke tožijo, saj menijo, da so bile delnice zasežene nezakonito. Poleg tega pa so jih banke nezakonito prodale same sebi, tako cene ni določil trg, temveč banke same. Tudi v Infond Holdingu so že ob zasegih in prodaji delnic povedali, da menijo, da so delnice vredne več, kot so banke za njih iztržile. Kot je pojasnil Čeferin, bodo od bank zahtevali vračilo delnic, če pa to ne bo možno pa vsaj odškodnino. Zaradi neodplačanih posojil je delnice zaseglo osem bank zasežena je bila več kot polovica Pivovarne Laško in četrtina Mercatorja.",0
"Na Slovenskih železnicah se dogajajo nove nepravilnosti. Izplačali so 40 tisoč evrov honorarjev za neopravljena dela. V Slovenskih železnicah so na oddelku za tovorni promet izplačali kar za 40.000 evrov honororjev za dela, ki nikoli niso bila opravljena. Denar naj bi po poročanju Dnevnika bil namenjen za fiktivne prevajalske storitve. Postavlja pa se vprašanje ali na železnicah nihčne ne izvaja nadzora oziroma, kako se je lahko kaj takega sploh zgodilo? Vrednost ugotovljenih nepravilnosti se giblje okoli zneska 40.000 tisoč evrov. Iz dokumentov naj bi bilo razvidno, da je bilo neupravičeno nakazanih skoraj 40.000 evrov in to mimo vednosti direktorja tovornega prometa Igorja Hribarja. Ob tem je zanimivo, da so za prevajanje strokovno zahtevnih železniških besedil najeli študentko biotehniške fakultete, so zapisali v omenjenem časopisu. Predstavnik za stike z javnostmi v SŽ Marko Tancar je za 24ur. com potrdil, da so v lanskem letu dejansko ugotovili nepravilnosti v zvezi z naročanjem in plačevanjem prevajanja. Ugotovljeno je bilo, da so bili potrjeni in plačani računi za prevajanje, ki dejansko ni bilo opravljeno. Vrednost ugotovljenih nepravilnosti se giblje okoli zneska 40.000 tisoč evrov , je dejal Tancar. Nepravilnosti je ugotovila Služba za interno revizijo s preverjanjem, ki se je začelo, takoj ko se se pojavili prvi sumi nepravilnost. Oseba, ki je bila odgovorna za nepravilnosti, je tudi sicer odgovorna za podpisovanje računov, in je prekoračila svoje pristojnosti. Izredno ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, delavka pa je še pred izvedbo postopka izredne odpovedi sama prenehala delo na Slovenskih železnicah , je za 24ur. com dejal Tancar. Zoper odgovorno osebo je bila tako 10. januarja podana ovadba na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Na Slovenskih železnicah še pričakujejo, da bodo stekli ustrezni postopki, v katerih bodo kot oškodovanec uveljavljali povračilo škode.",0
"Vzajemna je v letu 2010 zmanjšala obratovalne stroške za 2,5 milijona evrov, v letu 2011 pa so bili ti stroški še za 1,3 milijona evrov nižji Foto: Bloomberg Zavarovalnica Vzajemna je v preteklem letu ustvarila 246,5 milijona evrov čistih prihodkov od zavarovalnih premij in 2,4 milijona evrov čistega dobička, so sporočili iz zavarovalnice. Iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je Vzajemna ustvarila 736 tisoč evrov čistega dobička, 1,7 milijona evrov pa iz drugih premoženjskih zavarovanj. Pol milijona v rezerve Skladno s sklepom agencije za zavarovalni nadzor je Vzajemna 552 tisoč evrov razporedila v rezerve iz polovice pozitivnega izida dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki zagotavljajo dolgoročno varnost zavarovancev. V varnostne rezerve iz drugih premoženjskih zavarovanj je razporedila 581 tisoč evrov. O bilančnem dobičku v višini 1,3 milijona evrov bo odločala skupščina na prihodnji seji. Čisti dobiček Vzajemna skladno s poslanstvom in načelom vzajemnosti reinvestira v nove storitve za člane, v razvoj družbe ali v povečanje finančne trdnosti s prenosom v varnostne rezerve, so zapisali v Vzajemni. Višji prihodki in nižji stroški V zavarovalnici pojasnjujejo, da so glede na finančni načrt za leto 2011 na rezultat vplivali nekoliko višji prihodki od zavarovalnih premij in nižji stroški poslovanja družbe. Delež obratovalnih stroškov v obračunani bruto zavarovalni premiji je tako v letu 2011 znašal 8,95 odstotka. Vzajemna je že v letu 2010 zmanjšala obratovalne stroške za 2,5 milijona evrov, v letu 2011 pa so bili ti stroški še za 1,3 milijona evrov nižji. Tržni delež Vzajemne je glede na pobrano bruto premijo premoženjskih zavarovanj predstavljal 17,1 odstotka slovenskega zavarovalnega trga. Na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je Vzajemna z 58,2-odstotnim tržnim deležem ohranila vodilno vlogo, so še zapisali v Vzajemni.",1
"Ljubljana - Čeprav so na predlanski skupščini Peka lastniki, med katerimi je z 82 odstotki delnic največja država, sprejeli sklep, da bo posebni revizor preveril vodenje poslov družbe v zadnjih petih letih s poudarkom na izplačilu vodilnih delavcev Peka in hčerinskih podjetij, ta tega v predvidenem obsegu ni storil. Da zaradi zoženega obsega revizije ni bilo mogoče ugotavljati morebitnega negospodarnega ravnanja uprave pri sklepanju poslov z dobavitelji materiala, izdelkov in storitev, je že avgusta lani opozoril nekdanji nadzornik družbe Damir Cibic. ""Decembra 2009 je revizijska hiša prejela dopis, v katerem je predsednica nadzornega sveta Branka Kastelic naročila, da naj bo predmet posebne revizije le izplačilo vodstvenim in vodilnim delavcem družbe in njenih hčerinskih podjetij,"" je Cibic zapisal v kritični analizi Pekovega lanskega poslovanja, ki smo jo prejeli v uredništvu. To je posledično pomenilo, da revizorji iz družbe BDO EOS Revizije niso pregledali poslovanja Peka v zadnjih petih letih. Podobne očitke je Cibic izpostavil tudi v odstopni izjavi iz nadzornega sveta konec oktobra, v kateri navaja, da nadzorni svet določenih nalog ni izpolnil, med drugim glede izvedbe posebne revizije. Kljub temu Branka Kastelic žogico vrača nadzornemu svetu. Pojasnila je, da je ta na edini od sej soglasno sprejel sklep, da posebna revizija preveri le prejemke vodilnih delavcev, kar je bilo v sklepu skupščine poudarjeno. ""Sklep je podprl tudi Cibic. Za takšno obliko smo se odločili, ker sklep skupščine ni bil ustrezno definiran in zasnovan na podlagi posvetovanj z BDO EOS Revizijo. V nasprotnem primeru bi bila revizija preveč obsežna,"" je pojasnila Kasteličeva. Po njenih besedah so se s strani prejšnjega nadzornega sveta (avgusta lani je bil zamenjan, op. p.) pojavili očitki glede nezakonitih izplačil prejemkov. ""Zato je bil v sklepu skupščine o posebni reviziji tudi poudarek o teh izplačilih, ki so bila tudi pregledana,"" je dodala Kasteličeva. Direktorica BDO EOS Revizije Mateja Vrankar je povedala, da so revizijske postopke izvedli v skladu s pogodbo, ki je na podlagi navodil nadzornega sveta podrobno opredeljevala obseg revizijskih postopkov. Drugih podrobnosti Vrankarjeva ni razkrila, ""saj nas zakon o revidiranju zavezuje k poslovni molčečnosti glede vseh zadev z našimi naročniki."" Po neuradnih podatkih je BDO EOS Revizija v ugotovitvah posebne revizije uvodoma poudarila, da so od predsednice nadzornega sveta prejeli elektronsko pošto, v kateri je bilo navedeno, da naj bodo predmet posebne revizije zgolj izplačila vodilnim delavcem. Na ministrstvu za gospodarstvo, ki je do začetka novembra upravljalo z državno naložbo v Peku, razlagajo, da sta bila za izvedbo posebne revizije odgovorna uprava in nadzorni svet. ""Ker ta ni opravil svoje naloge, je bila predsednica Branka Kastelic odpoklicana. Glede na dogajanje pa kot lastniki na skupščini nismo podprli razrešnice za delo v minulem letu, in sicer tako uprave kot nadzornikov,"" so razložili na ministrstvu. Dodali so še, da se bo moral novi nadzorni svet seznaniti z razlogi za nepodelitev razrešnice upravi in ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi. Predsednica uprave Peka Marta Gorjup Brejc razlogov za izvedbo posebne revizije v omejenem obsegu ni komentirala. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Kdor ima denar, si med krizo lahko privošči več. Če kupite prestižen avto, vam podarijo cenejšega, plačate štiri, dobite sedem prenočitev v luksuznem hotelu, zlahka lahko križarite za polovično ceno.",1
"Za delavce je ugodnejši stečaj podjetja Delavci mariborskih Karoserij, ki s presledki stavkajo že več kot dva meseca, so na svoje težave znova opozorili z javnim protestom. Kljub obljubam tudi tokrat niso dočakali plačila. Najprej so obiskali Mestno občino Maribor, nato pa pri območnih službah inšpektorata za delo in davčne uprave povprašali, kako so ukrepali od preteklega obiska pred dvema tednoma. Vendar pa, kot je pojasnil vodja sindikata v podjetju Mladen Kutnjak, jim je direktor Samo Majcenovič znova obljubil plačilo, a se to spet ni zgodilo. Plačilo ni niti realno, saj denarja ni niti v podjetju, kaj šele, da bi bil na naših računih, je bil kratek Kutnjak, ki je vse bolj pesimističen glede razvoja dogodkov. Pravzaprav pa delavci zdaj želijo kar sami vložiti zahtevo za stečaj in Kutnjak pravi, da naj bi vsaj do četrtka zbrali vso potrebno dokumentacijo, tako da bi najverjetneje naslednji teden že lahko predali zahtevo na mariborsko sodišče. Stavkajoče je sprejel podžupan V Karoserijah je sicer ostalo okoli 40 delavcev. Lastnik družbe Franc Unuk je druge prepričal, da so se prezaposlili v njegovo vzporedno podjetje Karoserist, v katerem zdaj tudi poteka proizvodnja. Kot pred dvema tednoma je stavkajoče sprejel podžupan Janez Ujčič. Po srečanju je povedal, da so se odločili, da bo Mestna občina Maribor delavcem pomagala z enkratno pomočjo iz županovega sklada. Še danes bodo delavci izpolnili vloge, zato Ujčič upa, da se bo komisija sestala že naslednji teden in da bodo obubožani zaposleni Karoserij kmalu zatem denar tudi prejeli. Podžupan sprožil zahtevek za preiskavo Dodal je še, da je znova sprožil zahtevek za preiskavo pri Policijski upravi Maribor, njen direktor pa naj bi mu že zagotovil, da bo zadevo sprožil v najkrajšem času, potem ko je bila kazenska ovadba delavcev zoper lastnika Karoserij podana že 1. julija. O socialnih problemih, s katerimi se ne srečuje zgolj to podjetje v Mariboru, bomo spregovorili tudi 10. septembra na prvem jesenskem zasedanju mestnega sveta. Upam, da se bomo lahko enotno odločili, katere ukrepe v smislu reorganizacije občinskega proračuna še lahko sprejmemo v pomoč socialno šibkim in drugim, ki so ostali po krivici brez dela z zelo negativnim odnosom vodstev podjetij do zaposlenih, ki so jim v preteklosti ustvarjali ustrezne dobičke, je povedal Ujčič. Z izkupičkom sestanka na občini je bil vsaj deloma zadovoljen tudi prvi sindikalist v podjetju Dušan Mlakar, saj si bodo z denarno pomočjo od 50 do 250 evrov vsaj nekoliko omilili svoj finančni položaj. Vesel je tudi, da jim mestna občina vsaj moralno stoji ob strani. Delavci s presledki stavkajo od 24. maja V družbi, ki se ukvarja z avtomobilsko industrijo, s presledki stavkajo od 24. maja. Število dotlej okoli 100 zaposlenih se je medtem prepolovilo. Delavcem podjetje po navedbah sindikalnih predstavnikov dolguje plačo za junij in julij, regres za letni dopust in prispevke za zadnja tri leta ter jubilejne nagrade.",0
"Člani parlamentarne preiskovalne komisije, ki se ukvarja z gradbenimi posli, so kot prva zaslišali direktorja podjetja Les Pišljarja in direktorja Kraškega zidarja Lipajneta. Oba sta izsiljevanje zanikala. Predsednica komisije, ki se ukvarja z gradbenimi posli, Alenka Jeraj Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi investicij ter drugih primerljivih poslov, financiranih s sredstvi iz državnega proračuna ali proračuna Mestne občine Ljubljana MOL, danes opravlja zaslišanja gospodarstvenikov. Kot prva sta bila zaslišana nekdanji direktor podjetja Les Marjan Pišljar in direktor Kraškega zidarja Radoš Lipanje, prvi je ljubljanski občini doniral 100.000, drugi pa 250.000 evrov. Oba sta zanikala, da bi šlo za izsiljevanje. Pišljar Pri donaciji ni šlo za korupcijo Pišljar je na zaslišanju potrdil, da je Mestni občini Ljubljana MOL leta 2007 doniral 100.000 evrov za obnovo gradu, kar predstavlja 90 odstotkov dobička podjetja iz leta 2006. Po njegovih besedah je bil pobudnik za donacijo župan Zoran Janković. V zameno naj bi podjetje na gradu dobilo emblem. Z Jankovićem sta se, kot pravi Pišljar, enkrat sestala, župan je ob tem dejal, da morajo tisti, ki v Ljubljani delajo, za mesto tudi nekaj narediti. Taka je pač njegova politika, je Pišljar odgovoril na vprašanje, ali je to Jankovićeva prefinjena korupcija. Podjetje je sicer od leta 2003 v Ljubljani izvajalo več projektov, a z občino niso imeli sklenjenih pogodb. Pišljar tudi zanika, da je bila donacija pogoj za uspešnost poslov v Ljubljani. Donacije ni dojel kot izsiljevanje in se sam tudi nikoli ni dogovarjal za spreminjanje občinskih prostorskih aktov, trdi. Kraški zidar in podjetje Les sta Mestni občini Ljubljana donirala sredstva za prenovo ljubljanskega gradu. Foto Dare Čekeliš Lipajne Prav je, da prostoru, kjer kaj delamo, tudi nekaj damo Kot je na zaslišanju dejal Lipanje, njihova donacija ljubljanski občini, ki je bila prav tako namenjena obnovi gradu, ni bila v zvezi z nobenim lokacijskim načrtom, z nobeno stvarjo, ki bi bila v tistem trenutku za nas pomembna . Kraški zidar se pojavlja v Ljubljani kar nekaj let in naše stališče je, da je prav, da prostoru, v katerem dela, tudi nekaj da, pojasnjuje Lipanje. Glede njihovega projekta gradnje na ljubljanskih Prulah je dejal, da je bil prostorski akt za to območje spremenjen leta 2006, torej leto pred donacijo občini. Na vprašanje, ali bi njihovi projekti brez donacije tekli počasneje, je odgovoril, da na to Janković ni mogel vplivati. Zanikal je, da je donacijo dojel kot vrsto izsiljevanja. Donacijo so vključili v ceno stanovanj, vendar ljudje stanovanj ne bodo kupili, če bo njihova cena previsoka, meni Lipanje. Kot je omenil, so med drugim tudi sežanski občini donirali 250.000 evrov. Takrat, ko so bile te donacije izplačane, so bile po njegovih besedah normalne, v današnjem času pa bi lahko bile drugačne. Sicer podjetje na leto donira okoli 100.000 evrov za različne namene. Na vprašanje, ali ima Kraški zidar do podizvajalcev plačane vse pogodbe, ni želel odgovoriti. Je pa zatrdil, da so vsem zaposlenim v podjetju plačali pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter nakazali plače in regres.",0
"LJSE Z izjemo Gorenja delnice navzdol Tokijska borza je potonila - delniški indeks Nikkei je padel za 6,2 odstotka, popotresna razprodaja pa je s trga odnesla za 286 milijard dolarjev papirnatega premoženja. Za primerjavo - to je več, kot znaša letni BDP finskega gospodarstva. V prvem trgovalnem dnevu po katastrofalnem potresu je 4,88 milijarde delnic zamenjalo lastnika, kar je najvišji promet v sodobni zgodovini tokijske borze. Nikkei je pri 9.620 točkah dosegel najnižjo točko po lanskem novembru. Hude izgube so utrpeli zlasti proizvajalci avtomobilov in sodobne elektronike ter naftne rafinerije. Toyotine delnice so padle za več kot osem odstotkov, saj je pričakovati daljši izpad proizvodnje. Podjetje je imelo namreč na prizadetih delih kar nekaj svojih obratov. Tujci so se začeli vračati, zdaj pa to ... Kot da bi nad Tokiem viselo prekletstvo - po koncu 80. let, ko se je na Japonskem končalo cvetoče obdobje, sta sledili desetletji nikakršnih donosov. Šele v zadnjem obdobju so vlagatelji odkrili privlačnost japonskega delniškega trga in od lanskega novembra so bili tuji vlagatelji neto kupci, Nikkei pa je do 10. marca porasel za 14 odstotkov. Poceni papirjev ne manjka, več kot polovica delnic namreč kotira pod knjigovodsko vrednostjo. Toda petkov potres je vlagateljem nagnal strah v kosti, saj nihče ne ve, kako pogubno bo to vplivalo na japonsko gospodarstvo. Nova recesija ni izključena. Padec surovin, evro skoraj do 1,40 dolarja Vodilne evropske borze dopoldne niso močneje zanihale navzdol, izjema je le Frankfurt, kjer je DAX30 izgubil več kot odstotek in pol, vendar nato malce okreval. Cena nafte je zdrsnila najnižje v zadnjih dveh tednih, saj bo povpraševanje na Japonskem nekaj časa manjše. Za 159-litrski sod vrste brent je bilo treba v nekem trenutku plačati le še 111,16 dolarja, cena lahke nafte pa je pogledala pod 99 dolarjev, vendar popoldne spet prestopila mejo 100 dolarjev. Tudi preostale surovine so se večinoma pocenile. Cena zlata se je zvišala in skoraj dosegla 1.430 dolarjev. Jen je zgodaj zjutraj porasel do 80,60 jena za dolar, kar je blizu zgodovinsko visoke vrednosti 79,75 leta 1995, nato je popustil, saj se je japonska centralna banka po naravni nesreči odločila za dodatno likvidnostno injekcijo gospodarstvu. Evro se je zavihtel do 1,3981 dolarja. Tečaji delnic v prvi kotaciji GORENJE+1,70 %11,95 EUR NOVA KBM+0,15 %10,10 KRKA-0,41 % 60,50 LUKA KOPER-0,55 %14,40 PETROL-0,62 %240,00 TELEKOM-1,19 %83,00 MERCATOR-5,81 %162,00 INTEREUROPA-6,06 %3,10 Navzgor le Gorenjeve delnice Na Ljubljanski borzi so tokijski scenarij ob simboličnem prometu doživele delnice Mercatorja in Intereurope in padle za šest odstotkov. Mercator je s tem izničil vse tisto, kar je pridobil prejšnji teden, ko so se delnice zavihtele najvišje v zadnjih skoraj dveh letih. Cena je padla na 161,5 evra, kar je indeks SBI TOP 811 točk potegnilo več kot poldrugi odstotek nižje. S Krkinimi delnicami je bilo za 700 tisoč evrov prometa, tečaj se je znižal za skoraj pol odstotka. Od osmerice delnic, ki sestavljajo prvo kotacijo, so se opazneje podražile le Gorenjeve, in sicer za več kot odstotek, na 11,95 evra. Kupce je očitno prepričala petkova objava poslovnih rezultatov. Velenjsko podjetje se je lani rešilo izgube in imelo 20 milijonov evrov čistega dobička.",0
"Manj v stanovanja, več v kioske, hiše in gospodarska poslopja. ""Osumljeni so najprej kradli kovinske predmete, dele kmetijskih strojev, orodja, gradbeni material, nafto in izvrševali priložnostne tatvine, potem so postajali vse drznejši in začeli vlamljati tudi v stanovanjske hiše, iz katerih so odnašali predvsem denar in zlatnino,"" je o štirih nepridipravih, ki so jim slovenjgraški policisti stopili na prste v prejšnjih dneh, dejal komandir Policijske postaje Slovenj Gradec Dimitrij Gaberšek. Oborožili so se s pištolo Policisti sumijo, da je četverica – gre za 31-letnico iz Slovenj Gradca, 21-letno žensko in 30-letnega moškega doma z območja Raven ter 30-letnega moškega z območja Dravograda – od konca leta 2012 vlomila v najmanj 42 stanovanjskih hiš na območju omenjenih občin, ob tem pa jih sumijo še storitve 13 drugih tatvin. Vlomi 404 vlomov v hiše, gospodarska poslopja in druge objekte v sklopu hiš je bilo letos na območju Policijske uprave Celje, lani 251. 46 je bilo vlomov v kioske, lani v enakem obdobju pa 12. 25 vlomov v stanovanja je bilo letos, lani 39. Preiskava pa še ni končana, saj policisti sumijo, da bi lahko imela omenjena četverica, za katero je preiskovalna sodnica po zaslišanju odredila pripor, na vesti še vsaj deset kaznivih dejanj. Na vlome so se vselej dobro pripravili, dlje opazovali stanovalce in hiše izbirali tudi glede na videz. Ko so stanovalci zapustili hišo, so se prepričali, da bodo dlje odsotni, ker so šli na kakšno praznovanje ali celo poroko, nato pa šli v akcijo. Nadeli so si posebna oblačila, ki so jih po dejanju uničili, in se oborožili tudi s pištolo. Sicer pa je število vlomov v stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, zlasti pa v kioske v primerjavi z enakim obdobjem lani na območju celotne Policijske uprave Celje letos bistveno večje kot lani, manj pa je vlomov v stanovanja.",0
"V Preventu bo brez službe v prihodnjih dneh ostalo 119 zaposlenih. Odpuščanja se bodo nadaljevala tudi avgusta, ko bo na cesti ostalo še 50 zaposlenih v matični družbi Prevent Global. V družbi Prevent, ki izdeluje avtomobilske sedežne prevleke, bo v prihodnjih dneh 119 zaposlenih prejelo obvestila, nato pa še odpovedi zaposlitve. Podobno bo odpovedi v avgustu prejelo 50 zaposlenih v matični družbi Prevent Global. V slovenjgraškem Preventu so v prvih šestih mesecih leta zabeležili 46-odstotni padec naročil, kljub nakazanemu in pričakovanemu izboljšanju poslovanja pa za drugo polletje v programu avtomobilskih sedežnih prevlek predvidevajo 30-odstotni padec naročil v primerjavi z lani, je povedala odgovorna za stike z javnostmi v Prevent Globalu Monika Žvikart. Tako so zaradi zaostrenih gospodarskih razmer že spomladi napovedali odpuščanja, ki jih sedaj v skladu s programom reševanja presežnih delavcev, ki so ga pripravili v sodelovanju s sindikati, tudi uresničujejo. Prihodnji teden bo odločbe o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi prejelo 119 delavcev Preventa, večinoma žensk, in sicer 50 v tovarni v Slovenj Gradcu, 65 v obratu v Radljah, ena delavka v Mirni, dve zaposleni v mežiški enoti ter delavec iz distribucije, je pojasnila Žvikartova. V Preventovih tovarnah je trenutno zaposlenih okoli 1300 delavcev. Število zaposlenih se je v primerjavi s koncem lanskega leta zmanjšalo za okoli 50, in sicer s sporazumnimi odhodi, upokojitvami ter nepodaljševanjem pogodb za določen čas, je povedala Žvikartova. Po njenih besedah novih odpuščanj v družbi Prevent do konca leta zaenkrat ne načrtujejo. To je tisto, kar smo napovedovali. Upam, da nova odpuščanja ne bodo več potrebna, je poudarila. Je pa Žvikartova potrdila, da bo v avgustu brez dela ostalo 50 delavcev družbe Prevent Global, matične družbe istoimenske skupine. Program reševanja presežnih delavcev še ni pripravljen. V družbi je trenutno zaposlenih 240 ljudi.",0
"Po novem bomo za dizelsko gorivo, bencin in kurilno olje odšteli manj. Pri 50-litrskem tanku najbolj prodajanega goriva bomo prihranili 2 evra in pol. Nova cena 95-oktanskega bencina bo nižja za 5,1 centa. Liter bo po novem stal 1,161 evra. Za enak znesek se bo pocenil 98-oktanski bencin, ki bo po novem veljal 1,197 eura. Dizelsko gorivo in kurilno olje se bosta pocenila za 4,7 centa. Cena prvega bo 1,264 evra, drugega pa 0,931 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.",1
"Krajani želijo pospešiti ustanovitev nove občine Ankaran, zato so v ta namen že začeli zbirati podpise. ""V štirinajstih dneh smo kljub dopustom zbrali 444 podpisov krajank in krajanov Ankarana, karje več kot 20 odstotkov volilnih upravičencev,"" je dejal Gregor Strmčnik, ki v imenu Ankarančanov zbira podpise za pospešitev ustanovitve občine Ankaran. Kot smo že poročali, je pred časom poslanec NSi Anton Kokalj v Državnem zboru (DZ) vložil predlog za začetek postopka za ustanovitev občine Ankaran, krajani pa so v ponedeljek DZ in vsem poslanskim skupinam, ustavnemu sodišču ter službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko skupaj s podpisi poslali prošnjo za pospešitev postopkov. ""Za zbiranje podpisov smo se odločili, ker želimo v Ankaranu dvigniti legitimnost postopka, ki je sprožen v Ljubljani. Za to pa smo se odločili tudi zaradi pritiskov, ki se izvajajo na Ankarančane, in ker je Mestna občina Koper intenzivirala vse tiste postopke, ki smo jim na zboru krajanov odločno nasprotovali: pozidavi apartmajskega naselja priobalnega pasu in stanovanjskih naselij ter spremembi meja naselij,"" dodaja Strmčnik. Morda še v tem mandatu Anton Kokalj je pobudo za ustanovitev občine Ankaran te dni v DZ nekoliko dopolnil, zato sam še ne ve, kdaj bi jo lahko uvrstili na dnevni red. ""Vložil sem dopolnitev predloga in upam, da bo predsednik DZ sprejel dopolnitev kot takšno. Mislim pa, da bi se ta zadeva lahko v DZ obravnavala še v tem mandatu,"" dodaja Kokalj.",0
"Novembra je bilo v Evropski uniji brez dela kar 26 milijonov ljudi, od tega slabih 19 milijonov v evroobmočju, kjer se je stopnja brezposelnosti dvignila na novo rekordno raven. Razmere so najslabše v Španiji in Grčiji, najboljše pa v Avstriji. Stopnja brezposelnosti se je v evroobmočju novembra lani zvišala na novo rekordno vrednost. Znašala je 11,8 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot oktobra. Stopnja brezposelnosti v celotni EU je v primerjavi z mesecem poprej ostala nespremenjena pri 10,7 odstotka, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V sedemindvajseterici je bilo novembra brez dela 26,061 milijona ljudi, od tega 18,820 milijona v evroobmočju. V primerjavi z oktobrom se je število brezposelnih oseb v EU zvišalo za 154.000, v evroobmočju pa za 113.000. V primerjavi z novembrom predlani se je število brezposelnih oseb v sedemindvajseterici dvignilo za 2,012 milijona. V Evropski uniji je bilo novembra lani več kot 26 milijonov brezposelnih. Najmanj brezposelnih v Avstriji, največ v Španiji Med članicami Unije so imele najnižje stopnje brezposelnosti v novembru še naprej Avstrija 4,5 odstotka, Luksemburg 5,1 odstotka, Nemčija 5,4 odstotka in Nizozemska 5,6 odstotka. Najvišja pa je bila brezposelnost v neslavnih rekorderkah Španiji 26,6 odstotka in Grčiji 26 odstotkov v lanskem septembru. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti za 9,6 odstotka nižja od povprečja v evroobmočju oziroma celotni EU. Na letni ravni se je zvišala za odstotno točko. Eurostat sicer brezposelnost meri z anketno metodo. V primerjavi z novembrom predlani se je stopnja brezposelnosti zvišala v 18 članicah, upadla je v sedmih in ostala nespremenjena na Danskem in Madžarskem. Največje znižanje so beležile Estonija z 12,1 na 9,5 odstotka med oktobrom 2011 in lanskim oktobrom, Latvija s 15,7 na 14,1 odstotka v primerjavi tretjih četrtletij predlani in lani in Litva s 13,9 na 12,5 odstotka. Največja zvišanja pa so na letni ravni beležile Grčija z 18,9 na 26 odstotkov med septembrom predlani in lani, Ciper z 9,5 na 14 odstotkov, Španija s 23 odstotkov na 26,6 odstotka in Portugalska s 14,1 na 16,3 odstotka. Na letni ravni se je novembra brezposelnost med moškimi zvišala z 10,4 odstotka na 11,7 odstotka v evroobmočju in z 9,9 odstotka na 10,8 odstotka v celotni EU. Med ženskami pa se je v državah z evrom stopnja brezposelnosti zvišala za 0,9 odstotne točke, na 11,8 odstotka, v celotni Uniji pa za 0,6 odstotne točke, na 10,7 odstotka. V Grčiji in Španiji brezposelna več kot polovica mlajših od 25 let Med mladimi, starimi do 25 let, je bilo v sedemindvajseterici novembra lani 5,799 milijona brezposelnih, od tega 3,733 milijona v evroobmočju. V primerjavi s predlanskim novembrom se je število brezposelnih mladih v celotni EU zvišalo za 329.000, v državah z evrom pa za 420.000. Stopnja brezposelnosti med mladimi je tako novembra lani znašala 23,7 odstotka v celotni Uniji in 24,4 odstotka v evroobmočju. Novembra predlani je bila ta stopnja 22,2- oz. 21,6-odstotna. Najnižje stopnje brezposelnosti med mladimi so sicer beležile Nemčija 8,1 odstotka, Avstrija devet odstotkov in Nizozemska 9,7 odstotka, najvišje pa z zelo zaskrbljujočimi številkami Grčija 57,6 odstotka v septembru lani, Španija 56,5 odstotka, Portugalska 38,7 odstotka in Italija 37,1 odstotka, kar je nov rekord. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti med mladimi po zadnjih razpoložljivih podatkih septembra lani 23,5-odstotna. Eurostat podaja še primerjavo z ZDA, ki so imele novembra lani 7,8-odstotno brezposelnost, in Japonsko, kjer je stopnja brezposelnosti znašala 4,1 odstotka.",0
"MMC-jev intervju z izumiteljem Jožefom Vlahom Izum ni stvar trenutka, je proces, z Einsteinovimi besedami svoje delo opisuje Jožef Vlah, ki ugotavlja, da smo Slovenci žal izjemni tudi na področju zavisti in pohlepa. Vlah je za svoje izume prejel že nekaj nagrad, nazadnje pred dvema mesecema v Zagrebu zlato medaljo Mednarodne federacije združenj inovatorjev IFIA, ker je sestavil prototip za patent krogličnega mlina – napravo za mešanje in drobljenje, ki se jo lahko uporabi za vrsto različnih opravil v industriji ali kmetijstvu. V Zagrebu ste dobili novo nagrado, tokrat za kroglični mlin, napravo za mešanje in drobljenje. Lahko razložite, za kaj točno gre? Naprava omogoča rotacijo okrogle, jeklene posode, znotraj oblite s specialno oblogo in z vstavljenimi kroglami, ali rotacijo in nihanje osemkotne posode, tudi znotraj oblite z oblogo. Okrogla posoda vsebuje krogle premera od 17 do 50 mm jeklene, porcelanske ali iz kakega drugega materiala, s pomočjo katerih melje drobi vsebino posode podobno kot cementni mlini. Z osemkotno posodo, ki pa istočasno niha in rotira okoli svoje vzdolžne osi, lahko mešamo razne komponente za farmacevtske izdelke, hrano za perutnino, drogo zdravilnih zeli ..., omogoča pa tudi čiščenje, poliranje in druge tehnološke operacije površinske obdelave kovin in plastike. Značilno za to napravo je, da je posoda enostavno snemljiva in da lahko namestimo posodo za kak drug namen ali posodo druge oblike. Z vklapljanjem ali izklapljanjem funkcije nihanja lahko tudi izbiramo primerno obravnavo vsebine izbrane posode. Ko ste bili še rosno mladi, ste bili strojnik na ladji in ste si upali opravljati večja opravila. Ste takrat dobili prvo potrditev, koliko ste zmožni? Kot mlad podčastnik mornariško tehnične stroke sem prejel upraviteljstvo stroja pri 22 letih. To mi je utrlo pot, da sem si upal opraviti večji remont glavnega in treh pomožnih strojev, ki so zaribali zaradi neustreznega goriva. Vse to ob izdatni pomoči poveljnika ladje – tankerja PN – jugoslovanske vojne mornarice, ki je bil poročnik, Slovenec iz Ruš Stanko Šebenik, ter svojih treh mornarjev motoristov in električarja. Vsi so služili triletni rok in bili izšolani v civilnih šolah za strojne ključavničarje in električarja. Delali smo s primitivnimi orodji, vse ročno, edino pomoč strojne obdelave smo dobili v podjetju Viktor Lenac na Reki. Tako sem si prislužil prvo medaljo. Kako, da ste si upali? Ko ladja plove - predvsem tanker, poln kerozina ali goriva D2 -, je kot bomba na morju. Udarec ob obalo ali nased na čer je katastrofa za okolje. Že takrat, leta 1956, smo bili dobro vzgojeni in spoštovali pravila varovanja okolja. Osnovno vodilo je bilo ladja se ne sme ustaviti. To je gotova katastrofa. Tako sem ob lomu pritrdilnih vijakov vbrizgača na eni od petih glav 17-tonskega motorja moral v zelo kratkem času, med vožnjo po viharnem morju, pritrditi vbrizgač nazaj v glavo motorja. Znašel sem se tako, da sva z motoristom postavila jekleno palico med vbrizgač in traverzo nad motorjem, ki je služila kot nosilna proga 150 kg verižnega dvigala. Seveda smo podlagali nad vbrizgač in opornik lesene podloge in po manj kot pol ure je motor zopet stekel. Tovor, približno 460 kubičnih metrov goriva, smo odpeljali v skladišče Jugopetrola v Dubrovački reki, se vrnili na Reko, kjer so nam v takratnem Torpedu napako odpravili in zamenjali poškodovano glavo motorja. O takih znajdi se bi lahko napisal knjigo. Vaše inovacije so pogosto odsev narave. Je prav opazovanje narave in njenih zakonitosti predpogoj za uspešen izum? Tako je. Vse moje ideje, tudi neobjavljene oziroma neprijavljene, so plod zaznav nečesa iz dejavnosti človeka, narave ali potrebe po olajšanju opravil. Imam šest idejnih zasnov za izume ali vsaj inovacije, od teh sta dve naročeni. Žal mi ne uspeva vseh spraviti na papir in realizirati zaradi pomanjkanja časa in sredstev. Doslej sem prijavil tri patente in eno avtorsko delo. Vsak izum pa terja stalno obnavljanje. Kot je dejal Albert Einstein izum ni stvar trenutka, je proces. In tako se dogaja, da sem za svoj prvi prijavljeni izum dogradil obliko posode in način uporabe naprave ter ga na novo patentiral. So vsi vaši izumi patentno zaščiteni? Koliko lahko zaslužite s prodajo patenta? Patentiral sem tri svoje inovacije. Od tega je prvi izum že izgubil patentno zaščito, za drugega še traja in je zaščiten le v Sloveniji, tako da je na razpolago morebitnim uporabnikom, da ga kopirajo povsod po svetu, saj jih predstavljam povsod od Kitajske, Nemčije, Srbije do Hrvaške in še kje. S patenti trenutno ne zaslužim nič. Drugo napravo, ki je patentirana in patent še velja, je vzel v uporabo obrtnik s Pragerskega Vladimir Valant, ki pa je napravo vrnil, ker je moral zaradi neplačevanja dolžnikov zapreti obrt. Tretja naprava, ki sem vam jo predstavil na začetku, je pri podjetju Vulko oziroma g. Vregu, ki jo testira za potrebe čiščenja gumijastih izdelkov. Napravi, ki jo je izdelalo podjetje Alchrom Ruše, je prototip, manjših dimenzij in jo je treba dodelati, dodati možnost pretoka tekočine skozi posodo, zaradi izpiranja odpadlih delcev. Torej izum ni trenutek, je proces. Kaj je bil glavni povod, da ste postali inovator? Moja osnovna ideja je rotiranje ob istočasnem nihanju z zamenljivo posodo. To je bistvo mojega sedanjega in predhodnih izumov. Ideja izvira iz časa, ko sem se ukvarjal z vinarstvom in nisem mogel več pomivati lesenih sodov. Tako sem postopoma, študiozno, določal parametre in gibe pri pomivanju in na osnovi dodatnih podatkov starejšega sodarja narisal in izdelal prvo napravo za pomivanje lesenih sodov ter jo patentiral. Zaščita izuma že za domače tržišče je izjemno draga. Za zaščito v evropskem ali svetovnem merilu pa presega meje mogočega za garažne izumitelje. Je pa še nekaj res. Izumiti napravo, sestavljeno iz okoli 400 delov, težko približno 700 kg, je eno, izumiti novi čip z večfunkcijsko nalogo je drugo. Samo za risanje prve naprave na risalni deski sem skupaj z izdelavo kosovnic sestavnic s pomočjo računalnika porabil skoraj eno leto, vsak dan po več ur, pozno v noč. Naredili ste načrt, kako izkoriščati sončevo energijo v Sahari. Takrat so vas razglasili za norega. Je res, da so potem to idejo uporabili Nemci? Res sem v takratni Metalni, ki je imela pravilnik za spodbujanje inovativnosti, kot vodja oddelka za organizacijo in AOP izdelal predlog, kako uporabljati sončno energijo v kombinaciji z vodnimi turbinami na Asuanu, na reki Nil. Metalna se je namreč ukvarjala z izdelavo hidroenergetskih objektov. Predlog je bil skrbno pripravljen, detajle je izrisala nečakinja, ki je kot tehnik delala v projektnem biroju, sam sem opremil z razlago in opisom detajlov. Šlo je za sistem paraboličnih zrcal s cevjo v samem fokusu za ogrevanje termoolja do visokih temperatur, ki v izmenjevalcu omogoča pridobivanje zasičene pare za pogon parnih strojev. Celoten sistem ogledal zaščitenih proti prahu in pesku bi bil po elementih med sabo spojen s t. i. šorkspojkami in v celoti krmiljen proti soncu s t. i. črno kroglo, ki prek senzorjev lovi sončni žarek, ki nato prek servomotorja krmili celoten sistem ogledal. S predlogom sem seznanil in ga vložil v takratnem sektorju za marketing, ki so ga označili kot izjemnega, ga predali vodju takratnega prodajno-projektivnega inženiringa za hidroopremo, ki ga je bojda vrgel v predal z izjavo, da sem fantast. Od predpisane nagrade nisem dobil nič. Potem pa je predlani junija Večer objavil članek, da bodo Nemci dobivali elektriko iz Sahare. Po spominu bi rekel, da je nekdo prepisal moj predlog o sončnih centralah v Egiptu. Lahko omenite tudi kakšne neposrečene inovacije, ki v praksi niso zaživele? Pomenijo takšne inovacije za vas neuspeh ali znate to hitro pozabiti? Ne morem potrditi, da je katera koli moja inovacija doživela neuspeh. Nasprotno. Doživljal sem priznanja na sejmih in od strokovnjakov. To, da mi svojih inovacij ne uspe prodati ali plasirati na trgu, je pa druga zgodba, ki še sledi. Moje prepričanje je, da priznanja na sejmih inovacij v Nürnbergu, Pekingu, Beogradu, Zagrebu ali kje drugje pomenijo veliko za inovacijo in inovatorja. Je spodbuda za nadaljnji trud, je potrditev nekega znanja in razmišljanja eminentnih strokovnjakov. Zaničljive izjave o medaljah in priznanjih raznih kvazistrokovnjakov so le odraz nerazgledanosti, slovenske zavisti Boštjan M. Zupančič o rdečem maku, ki ne sme štrleti nad žitom ... in nepoznavanja stroke. Če mi je za zadnjo inovacijo v Zagrebu Evropska komisija dodelila zlato medaljo, hrvaška pa srebrno - je to potem ničvredno? Neki strokovnjak mi je zabrusil, da si lahko te medalje nekam vtaknem ... To je tipičen odraz zaplankanosti. Če bi se na take izjave preveč oziral, me že več ne bi bilo. Kako, da ste pri 77 letih še vedno sposobni tako dobro razmišljati? Je vaš moto zdrav duh v zdravem telesu? Tako je. Težko otroštvo v času 2. svetovne vojne in po vojni, več lačen kakor sit, delo v pionirskih in mladinskih delovnih brigadah, zganjanje športa ob skromni hrani plavanje, skoki v vodo, košarka, težki pogoji šolanja in špartanska vzgoja v vojaški šoli, življenje in delo na ladjah brez udobja brez tople vode, neogrete kabine, hrup motorjev …. Po vrnitvi v civilno življenje dopolnilno šolanje na strojni fakulteti nedokončani, dokončanje višje in visoke šole v Kranju ob družini in dveh otrocih, delo na zahtevnih delovnih mestih ... Vse to me je sililo k stalnemu miselnemu angažmaju, da ne omenjam aktivnega delovanja v planinstvu, rednega obiskovanja plavalnih bazenov in redne jutranje telovadbe, kar se je začelo že pred skoraj 50 leti. Po upokojitvi sem imel pogodbena dela prek Avtorske agencije in se ukvarjal z inovatorstvom. Trening možganov, kondicija miselnega procesa pogojujejo aktivno delovanje možganov, ki so motor celotnega organizma. Že od mladosti me je spremljalo naravno zdravilstvo kot dediščina pokojne matere. Pijte KRT kopriva, rman, trpotec, da ne boste šli prezgodaj v krtovo deželo. Po patru Ašiču. Slovenija naj bi bila po številu inovacij zelo opazna, toda gospodarstvu to ne pomaga. Kje vidite težavo? Nekaj o odnosu do inovatorjev sem že omenil. Slovenci smo, tako kot pri delu, šolanju, športu, vojskovanju in še kje, kot mali narod izjemni. Žal tudi na področju zavisti in pohlepa. In če je to iztočnica, je razlog za neuspešnost pri uporabi inovacij v treh točkah po moje večina inovatorjev zunaj podjetij nima sredstev za realizacijo idej, podjetja financirajo le svoje inovacije, ker menijo, da je vlaganje v tuje inovacije preveč tvegano, nedokazano. Tuja podjetja in posamezniki pa nezaščitene izume poberejo brez odškodnine. Stroji, naprave, ki bi bili primerni za uporabo v podjetjih, vodilni raje naročajo v tujini, ker dobijo provizijo od proizvajalcev, od nas inovatorjev pa ne dobijo ničesar kot posamezniki. Naše izume bi morali razvijati in vlagati sredstva v razvoj, zunaj pa kupijo za nekajkrat višjo ceno in bi ostali brez provizij. To si upam trditi iz lastnih izkušenj. In kot najpomembnejše vsa naša industrija, ki je absorbirala maso kadrov iz naših univerz, ki so zato bile tudi bolj kakovostne, bi absorbirala tudi naše izume in inovacije. Industrijo so v 20 letih dobesedno uničili s tako imenovano tranzicijo. V Mariboru so 24 velikih in srednjih podjetij vladajoči s svojimi ukrepi dobesedno uničili. Kdo naj absorbira šolajoče kadre predvsem tehničnih in naravoslovnih strok, če ni industrije? Imamo pa poplavo ekonomistov in drugih družboslovcev, ki niso zaposleni ali pa so kot ekonomisti postali sami sebi namen. Profit pa pobirajo tuji trgovci in ga vlagajo v razvoj trgovskih mrež v tujini. Oni ne potrebujejo naših izumov, ampak samo kupce, poceni delovno silo ekonomisti sedijo na blagajnah veletrgovin in ogromne površine naše slovenske rodovitne zemlje. Kako vas vidijo drugi upokojenci? Se vam zdi, da zelo izstopate, ker ste tako ustvarjalni? So upokojenci, ki sem jim na neki način v ponos, medtem ko so nekateri mlajši ali takšni, ki jim ni do dodatnih let, do upokojitve celo sovražni, kar dokazujejo v nekaterih izjavah na moj račun, češ da s svojim delom samo podpiram vladne predloge za podaljšanje dobe aktivnega dela do upokojitve. Razumem ene in druge. Današnji aktivni delavci, ki garajo po 10, 12 ali celo 14 ur dnevno, tudi ob sobotah, ne bodo pokojnine niti dočakali. Tukaj gre predvsem za fizične delavce, obrtnike in ljudi, ki so in bodo še bolj zgarani. Ne bom omenjal ljudi, ki se ne prehranjujejo zadostno, so predani pitju in cigaretam. Tem ne kaže dobro. Večkrat ste se pohvalili, da je vaš Maribor najlepše slovensko mesto. Se strinjate, da je bilo včasih to živahnejše mesto kot danes? Se strinjam in upam si trditi, da je res. Moj oče je kot Primorec prišel v Maribor leta 1929, se poročil in delal na mestnem magistratu kot gradbeni tehnik. Njegovo delo je vezano na Mariborski otok, kjer sem preživel najlepša otroška leta. Da pa je bilo kopališče na otoku eno najsodobnejših in najlepših v Evropi, pišejo številni viri. Zdaj je kopališče v razsulu, podrli so skakalni most, kjer sem se učil skakati v vodo, v velikem bazenu treniral plavanje. Z otoka izhajajo velika plavalna imena, kot so Ljubo Brandner, Matjaž Brandner, Janez Kocmur, Majda Muravs in še številni manj znani. Maribor so po odhodu nemško govorečih meščanov naselili družabni Primorci, mesto se je razvilo v drugo največje industrijsko mesto v Jugoslaviji in utrip mesta, ki je delalo in dihalo, je bil živahen. Povsod živa glasba od Treh ribnikov, Velike kavarne, kavarne Astoria, paviljona v mastnem parku, ki je še danes izjemno lep, celo opero Rusalka Antonina Dvoršaka so med brezami priredili v mestnem parku. Vsak večer je po Aleksandrovi cesti pred Unionsko dvorano potekal korzo po vzgledu primorskih mest. Restavracija Čeligi, Mileta in še kje so bili vrtovi, kjer se je ob lepih dnevih pomenkovalo ob dobrem pivu ali dalmatinskem vinu. Mesto je bilo bombardirano od angloameriških zaveznikov, ki so napravili ogromno škodo, Mariborčani pa so z odrekanjem in udarniškim delom tudi jaz svoje mesto obnovili in ga imamo zato še bolj radi. Projektirali ste idejno zasnovo plavajočega kopališča na Dravi. Lahko poveste več? Ob razpisu idej za Maribor, prestolnica kulture, sem izdelal predlog z idejnim načrtom in opisom projekta, ki sem ga poslal takratnemu županu Kanglerju. Čakal sem na odgovor, ki ga nisem dočakal. Gre za pomanjkanje domače vzgoje in popolno neupoštevanje pravil poslovnega obnašanja. Ne čudite se, če ljudje zahtevajo odstrel takih primitivcev. Šele po tretji urgenci me je povabil na razgovor inženir Janez Hancman in poslal predlog na sektor za urejanje prostora, da se vključi v natečaj podlage za območje ureditve reke Drave. Po razgovoru na oddelku za urejanje prostora, sem dobil odgovor, da je kopališče – ploščad prevelika za reko Dravo. To pomeni, da teksta niti prebrali niso ... Kako vidite burne dogodke, ki se v Mariboru dogajajo v zadnjem času? Problem Maribora je le odsev dogajanj v evropskem in svetovnem merilu. Mariborčani so se odzvali le na izziv v povezavi s Kanglerjevimi radarji. Pa ne zaradi reda, ki bi ga naj ti radarji uvedli. Red je še kako potreben. Šlo je predvsem za način zbiranja kazni s pomočjo radarjev in pogodbo med Iskro in Kanglerjem. To je bil le povod, vzroki pa so notranjega značaja, ki sem ga opisal v vprašanju o Mariboru, brezposelnosti, brezperspektivnosti mladih, uničenih podjetjih in vsem, kar je povezano z razkrojem vseh moralnih, etičnih in pravnih norm. Rekel bi, popolna entropija sistema družbe kot celote.",1
"Po poročilu o nepričakovano visoki brezposelnosti v ZDA v avgustu je še nekaj odsekalo evropskim indeksom, nič bolje pa ne kaže v ZDA Stanje ob 16:10 Objava stopnje brezposelnosti v ZDA je še dodatno pritisnila na evropske borzne indekse in jim odnesla nekaj desetin odstotka, negativno pa je objava vlivala tudi na odprtje borz v ZDA. Nemški DAX je danes izgubil že 1,8 odstotka, britanski FTSE je izgubo malenkost zmanjšal, toda še vedno znaša dober odstotek, ameriški indeks Dow Jones pa je trgovanje začel slabe pol odstotka pod izhodiščem. Po besedah Johna Davidsona, direktorja družbe PartnerRe Asset Management, ki upravlja z 12 milijardami dolarjev, se delnice ne bodo dvignile, dokler ne bo prišlo do obrata v gospodarstvu, česar pa današnje poročilo zagotovo ni pokazalo. ""Pričakovanja o dobičkih se bodo morala znižati,"" še dodaja. Najbolj na udaru so danes banke, za katere se pričakuje, da bodo poročale o nadaljnjih odpisih. Kot smo že poročali, je danes tarča pogovorov predvsem Merrill Lynch . Nekaj optimizma je na trg prinesel nov napovedan prevzem. Družba Samsung je namreč napovedala prevzem izdelovalca spominskih kartic SanDisk . Več o tem si lahko preberete tukaj. Stanje ob 12:35 Na evropskih borznih parketih danes prevladuje pesimizem, ki ga je prinesel strah pred nižjimi dobički surovinskih družb in nadaljnjimi odpisi velikih bank. Britanski indeks FTSE in francoski CAC sta izgubila 1,3 odstotka, nemški DAX pa že 1,5 odstotka. Največje svetovno rudarsko podjetje BHP Billiton je v Londonu padlo za več kot dva odstotka. Včerajšnje nespremenjene temeljne obrestne mere v evro območju so vlagateljem pokazale, da se Evropska centralna banka (ECB) vse bolj usmerja v zajezitev inflacije in ne toliko v reševanje gospodarske rasti. ECB je tudi znižala pričakovanja za gospodarsko rast v letu 2008 iz 1,8 na 1,4 odstotka, za leto 2009 pa je napovedala 1,2 odstotno gospodarsko rast. Ruski indeks RTS se je danes stopil za skoraj sedem odstotkov, kar je najvišji padec med evropskimi indeksi. Na znižanje indeksa je vplivala današnja pocenitev nafte, ki bo s tem znižala dobičke naftnih družb. Od sredine maja je osrednji ruski indeks izgubil že 43 odstotkov. Stanje ob 10:15 Evropski borzni indeksi so danes zaradi vse večjega strahu pred upočasnitvijo gospodarske rasti trgovanje začeli v rdečem. Nemški indeks DAX je izgubil 0,8, francoski CAC 0,8, britanski FTSE pa 0,6 odstotka. Zaradi upočasnjene gospodarske rasti so po napovedih zelo na udaru proizvajalci polprevodnikov. Največji evropski proizvajalec polprevodnikov STMicroelectronics je tako danes izgubil že 3,2 odstotka, ker je banka UBS napovedala znižanje rasti prodaje v družbi za 50 odstotkov (iz osem na štiri odstotke) in znižala priporočilo za delnice.",0
"Kuhar meni, da ni razlogov za paniko Agrarni ekonomist Aleš Kuhar meni, da do krize v preskrbi s hrano ne bo prišlo, bomo pa višje cene na agrarnih trgih občutili tudi porabniki. Glede razlogov za višje cene kruha, mesa in mlečnih izdelkov se Kuhar strinja z ugotovitvami proizvajalcev, da so na dvig vplivale suše v Rusiji, poplave v Avstraliji in borzne špekulacije. Zlasti zadnje po njegovem mnenju čedalje močneje vplivajo na nihanje cen, saj so agrarni trgi zaradi svoje nestanovitnosti postali privlačni za finančne vlagatelje, ki iščejo visoke donose. O podražitvah hrane si lahko preberete tukaj Tu je tudi eden izmed vzrokov za pomanjkanje žita, saj obstaja možnost, da so lastniki zalog finančni vlagatelji, ki špekulirajo s cenami in umetno ustvarjajo povpraševanje z zadrževanjem zalog, da bi dvignili ceno svojim naložbam. To se dogaja, čeprav statistike kažejo, da je zalog za zdaj še dovolj. Vendar pa je zaradi špekulacij z zalogami informacija, da zalog ni več, lahko dejansko resnična. Voda na mlin vlagateljev so tudi mediji, ki ustvarjajo paniko in s tem dvigujejo cene surovin, je dejal Kuhar. Treba je upoštevati tudi rast povpraševanja v hitro rastočih državah, kot sta Indija in Kitajska ter opuščanje nekaterih kmetijskih politik, kot je ustvarjanje zalog. Vloga Slovenije je zgolj vloga nemega opazovalca, saj na dogajanje na svetovnih trgih nimamo vpliva, zmožnosti za samooskrbo pa nimamo, opozarja Kuhar. Ni razloga za preplah Prepričan je, da se nam ni bati, da bo kar naenkrat zmanjkalo kruha, moke in drugih izdelkov v trgovinah, saj se glavnina nabave surovin dogaja pozno poleti, v začetku jeseni. Vendar pa jih bomo zaradi razmer na trgu plačevali dražje, a razmere kljub vsemu niso kritične. S tem se strinja tudi agrarni ekonomist s Kmetijskega inštituta Miroslav Rednak. Ob tem je Kuhar opozoril, da so napovedane podražitve omejene na relativno ozek del ponudbe in tega, kakšen bo njihov celokupen vpliv, ni mogoče enostavno oceniti. Vendar je prepričan, da na slovenska gospodinjstva to ne bo imelo močnejšega vpliva, saj se hrana že zadnji dve leti ceni, poleg tega pa izdatki za hrano v proračunu povprečnega slovenskega gospodinjstva pomenijo okoli 25 odstotkov vseh izdatkov. Podražitve so veliko bolj dramatične v nerazvitih delih sveta, kjer gre za hrano tudi po 75 odstotkov družinskega proračuna, je dejal. Pri tem je Kuhar okrcal tudi trgovce, ki imajo po njegovem mnenju pri dražitvi hrane precejšnjo vlogo. Pojasnil je, da večino cene nekega prehranskega izdelka kot maržo poberejo trgovci. V njej pa so vštete vse dodatne storitve, ki jih ti opravljajo za nas , in tudi vzdrževanje razkošnih trgovskih centrov. Kompleksen splet okoliščin S Kuharjevimi ocenami se strinja tudi agrarni ekonomist Emil Erjavec. Dodatno razloge za dražitve hrane vidi tudi v oživitvi gospodarske rasti in proizvodnje biogoriv. Ker gre v kmetijstvu za dolge proizvodne cikle, sprememb do nove žetve ni za pričakovati, poudarja Erjavec. Tudi on je izpostavil, da zaloge obstajajo in da so se že začele manjšati, val podražitev pa bo po njegovi oceni trajal še kakšen mesec ali dva, dokler se zaloge ne izpraznijo. Kako pa se bodo stvari razvijale naprej pa še ni moč oceniti. Poleti, ko se bo začela nova žetev, bi se morale razmere na področju žitaric umiriti. To pojasnjuje s tem, da se tudi proizvajalci odzivajo na nihanja cen in ob rastočih cenah posejejo več. Če torej ne bo negativnih vremenskih presenečenj, si lahko obetamo bolj bogato letino, večjo ponudbo in nižje cene, je pojasnil. Kar se tiče mesa, pa so po njegovem mnenju proizvajalci šli v preuranjeno podražitev. Zaradi pričakovanja, da bo krma dražja, so se namreč začeli že vnaprej pripravljati na cenovne šoke. Podobno se dogaja tudi z mlečnimi izdelki. Ob tem Erjavec dodaja, da je pomemben dejavnik podražitve tudi dražja energija. Zaradi dražje nafte hrana postaja privlačna za proizvodnjo biogoriv, zaradi tega pa se draži tudi sama proizvodnja in predelava hrane. Po njegovih besedah se zato zna kmalu zgoditi, da bo cena energije kmalu predstavljala višji delež v končni strukturi stroškov, kot vhodna surovina.",0
"Prebivalci na mariborskem in prekmurskem območju so vse bolj varovani pred točo. Pokrajini namreč pred tem naravnim pojavom varujeta dve letali. Štajersko in Prekmurje pred točo po novem varujeta dve letali. ""Od konca julija je letalo cessna 206, ki je stacionirano na letališču Moškanjci pri Ptuju,popolnoma opremljeno za delovanje v akcijah posipavanja točonosnih oblakov. Vsak dan sta od devete ure pa do pol ure pred sončnim zahodom dežurni dve posadki in radarist v nadzornem centru, ki bo po potrebi na podlagi radarskih slik sprožil akcijo za obe letali,"" pojasnjuje Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor. Sredstva za nakup opreme tega, drugega letala, sta zagotovili zavarovalnici Triglav in Maribor. ""Sredstva za posadke, logistiko in reagente še iščemo in tukaj pričakujemo tudi finančno sodelovanje lokalnih skupnosti in ministrstva za kmetijstvo, ki za prihodnje leto obljublja več finančnih sredstev,"" še dodaja Kralj. Kmetijsko ministrstvo je iz proračuna RS v zadnjih dveh letih namenilo po malo manj kot 80tisoč evrov. Sicer pa že tečejo pogovori s Slovenskim zavarovalnim združenjem za mogoč nakup še tretjega letala, ki bi poletel prihodnje leto. ""Za optimalno branjenje pred točo bi potrebovali pet letal, za kar bi v prva štiri leta potrebovali med tremi in štirimi milijoni evrov,"" še pravi Darko Kralj. Slovensko meteorološko društvo pa dvomi v učinkovitost protitočne obrambe z letali.",1
"Kovačič odhaja iz nadzornega sveta Mercatorja Minister Židan pričakuje, da bodo prodajni postopki Mercatorja začasno zadržani, dokler ne bodo ugotovljena vsa dejstva glede prodaje. Minister Križanič pa izpostavlja priporočila AUKN-a. Zgodba z Mercatorjem ne sme biti končana, saj je zdaj čas, da se zadeve raziščejo do konca, je prepričan Dejan Židan, minister za kmetijstvo, ki opravlja tekoče posle. Po pisanju Dnevnika naj bi namreč policija in protikorupcijska komisija vodili postopke zaradi sumov korupcije v zvezi s prodajo Mercatorja. Zato Židan verjame, da smo dovolj racionalna država, da se bodo te stvari raziskale. Ob tem pa se sprašuje, ali je potencialni Mercatorjev kupec v prepričevanje slovenske javnosti investiral tudi denar ter kje je ta denar končal, če je do tega res prišlo. Sam je že v ponedeljek pozval protikorupcijsko komisijo, naj preveri postopek prodaje, sindikat trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa je opozoril, da se prodaja odvija prek prijateljskih vezi, dogovorjenih na eksotičnih potovanjih . Sovražen prevzem bi imel velike posledice Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič, pa pričakuje, da bodo prodajalci sledili priporočilom, ki jih je dala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Ta je izrazila dvom, da prodaja res poteka v korist bank. Križanič tudi poudarja, da bi sovražen prevzem imel velike negativne posledice na slovensko kmetijstvo, slovensko živilsko-predelovalno industrijo, bančni trg, bruto domači proizvod, trg dela ter posledično na javnofinančni primanjkljaj . Jašovič odhaja z vrha NLB-ja Pri prodaji Mercatorja se tudi sicer močno zapleta. Potem ko so nadzorniki NKBM-ja v torek podprli prodajo približno petodstotnega deleža trgovca hrvaškemu Agrokorju, so nadzorniki Pivovarne Laško in Nove Ljubljanske banke odločanje o soglasju k prodaji preložili na petek oziroma na prihodnje obdobje. Predsednik uprave največje slovenske banke Božo Jašovič je nato nepreklicno odstopil s svojega mesta. Kovačič ni več nadzornik Mercatorja S položaja člana nadzornega sveta Mercatorja pa je odstopil Matjaž Kovačič, ki je v nadzornem svetu Mercatorja zastopal Novo kreditno banko Maribor. Ker se umika z vrha banke, je odstopil tudi kot nadzornik. Nadzorniki Mercatorja so sicer v torek obravnavali poslovanje družbe v letu 2012, na dnevni red pa naj bi prišla tudi napovedana prodaja družbe. Kaj naj bi ugotovili, še ni znano. Medtem ko so zasedali nadzorniki, pa je družba Eatons Capital s sedežem v Las Vegasu v ZDA objavila prevzemno namero za delnice Pivovarne Laško. To bi lahko še podaljšalo postopek prodaje Mercatorja. Predsednik nadzornega sveta pivovarne Vladimir Malenković se je po torkovi seji nadzornega sveta vprašal, ali sploh gre za realno ponudbo. O podaji soglasja k prodaji Mercatorja bodo nadzorniki Pivovarne Laško odločali v petek, v vmesnem času pa pričakujejo, da bo uprava družbe skušala izboljšati svojo pogajalsko pozicijo v postopku prodaje Mercatorja.",0
"ATVP je zaradi odkrite tržne manipulacije s slovensko družbo trem borznim posrednikom odvzela dovoljenje za opravljanje tega posla. Ljubljanska borza Z Agencije za trg vrednostnih papirjev ATVP so sporočili, da so v okviru nadzora nad borznim trgovanjem odkrili tržno manipulacijo pri trgovanju z delnico slovenske gospodarske družbe. V tržno manipulacijo so bili vpleteni trije borzni posredniki, zato je vsem trem odvzela dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika. Pri tem je ATVP dvema dovoljenje odvzela pogojno, pri enem pa so se odločili za najstrožji ukrep odvzem dovoljenja. Za posrednika, ki so jima dovoljenji odvzeli pogojno, so na agenciji določili preizkusno dobo dveh let, v kateri ne smeta storiti nove kršitve, ki je lahko razlog za odvzem dovoljenja ali izrek opomina. Če bosta borzna posrednika v tem času storila novo kršitev, bo ATVP pogojni odvzem dovoljenja preklicala in dovoljenje odvzela, še pravijo na agenciji. Tržna manipulacija se kot ena izmed oblik prepovedanega ravnanja zlorabe trga finančnih instrumentov šteje za hujšo kršitev zakona o trgu finančnih instrumentov. Dober primer tržne manipulacije je bil tako imenovani pump and dump delnic Pivovarne Laško, ki se je dogajal letos spomladi.",0
"Ljubljana - Za nakup 51-odstotnega deleža reškega Euro-Petrola, ki je lani ob 236,5 milijona evrov prihodkov ustvaril pičlih 281.000 evrov čistega dobička, je Petrol pod vodstvom Marka Kryžanowskega odštel kar 32 milijonov evrov, družbo pa je lani dokapitaliziral z dodatnimi 20 milijoni evrov. Skupna investicija v hrvaško družbo, ki je imela konec minulega leta 36 delujočih bencinskih servisov, je tako znašala visokih 52 milijonov evrov, razkriva letno poročilo Petrola, ki je zaradi naložbe v Istrabenz prvič v zadnjih 12 letih posloval z izgubo. Za upravo Petrola je tako reška družba očitno vredna kar 369-krat več, kot je lani ustvarila čistega dobička, in 2,3-krat več, kot je imela konec minulega leta kapitala (44,2 milijona evrov). Pri tem ne gre spregledati, da je imel Euro-Petrol, ko ga je prevzel Petrol, le za okoli štiri milijone evrov kapitala, zaradi česar se zastavlja vprašanje (podobno kot pri prevzemu Istrabenza) o premišljenosti njegovega nakupa. Kryžanowski, ki se po lastnih besedah morebitne revizije nakupa Euro-Petrola ne boji, odgovarja, da je treba investicijo v družbo ""gledati kot celoto skupaj s Petrol Trgovino in ne le skozi dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)"". Mimogrede, Petrol Trgovina je lani prodala le slabih 112.000 ton proizvodov iz nafte, kar je tretjino manj, kot so načrtovali, za slabo četrtino so bili nižji tudi čisti prihodki, ki so znašali 133,7 milijona evrov, družba pa je minulo leto zaključila s 3,1 milijona evrov čiste izgube. Drag prevzem Euro-Petrola Kryžanowski sicer upravičuje tudi z drugimi prevzemi v regiji (prevzem hrvaškega Tifona, italijanske družbe Italiana Energia e Servizi (IES), ki ima v lasti rafinerijo v Mantovi in 165 bencinskih servisov...), ki da so bili veliko dražji, pri tem pa dodaja, da je Euro-Petrol dokapitaliziral tudi Jozo Kazem, ki jim ga je tudi prodal in ima še vedno v lasti slabo polovico družbe. ""Gledati na investicijo skozi lansko poslovanje je popolnoma nesmiselno, saj so bile zaradi Ininega čiščenja trga marže na Hrvaškem nenormalno nizke,"" pravi Kryžanowski. Dodatno pojasnjuje, da so črpalke Euro-Petrola kupili za 60 odstotkov cene, ki bi jo takrat dosegle na trgu. Mimogrede, za vsako delujočo črpalko na Hrvaškem je Petrol odštel kar 2,9 milijona evrov.",0
"Viša se število samozaposlenih Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je junija znašala 9,1 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot maja. Prag 10-odstotne brezposelnosti so dosegli v 101 občini. Državni statistični urad je namreč objavil, da je bilo registriranih 86.481 brezposelnih, število delovno aktivnih prebivalcev pa se je znižalo za okoli 1.700, na 859.101. Brezposelnih več žensk kot moških Stopnja registrirane brezposelnosti pri moških se je junija glede na maj zvišala za 0,2 odstotne točke, na 8,3 odstotka, pri ženskah pa za 0,2 odstotne točke, na 10,2 odstotka. Med 210 slovenskimi občinami so že v 101 občini dosegli in presegli prag 10-odstotne registrirane brezposelnosti. Med 10 občinami z najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti je bilo osem občin iz pomurske regije. Šest odstotkov delovno aktivnih je s. p.-jev Število delovno aktivnih oseb se je junija znova znižalo, in sicer zaradi upada števila zaposlenih oseb. Alternativo zaposlitvi predstavlja samozaposlitev, pravijo na uradu in dodajajo, da število samozaposlenih tako počasi, a vztrajno narašča in ti se večinoma odločajo za pot samostojnega podjetnika . Junija je bilo v Sloveniji okoli 51.250 samostojnih podjetnikov, kar je šest odstotkov vseh delovno aktivnih oseb.",0
"Zaradi domnevnega goljufanja pri izpitu iz nemščine na fakulteti za organizacijske vede bo poslanec SDS Branko Marinič konec novembra sedel na zatožno klop Kranjskega okrajnega sodišča. Sojenje se bo tako predvidoma začelo dva tedna pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ugotavlja časopis Delo. Kranjsko okrožno državno tožilstvo je 29. novembra lani, dober mesec po odvzemu poslanske imunitete Branku Mariniču, na okrajno sodišče vložilo obtožni predlog. V njem Mariniča bremeni kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki ga je domnevno zagrešil leta 2005, ko je opravljal svoj prvi poslanski mandat. Izpit naj bi namesto njega opravljal nekdo drug Marinič je očitke zanikal, namige, da je izpit namesto njega opravil nekdo drug, pa označil za konstrukt. Obtožnico je sodišče podalo na podlagi ovadbe Komisije za preprečevanje korupcije. Ta je Mariniču očitala, da se je namesto njega na ustnem delu izpita pred profesorico pojavil neznanec in se poskušal identificirati s ponarejenim indeksom. Kriminalisti so nato z grafološko analizo pisnega dela izpita ugotavljali, ali je tudi tega opravljal nekdo drug. V skrajšanem postopku mu je sodišče lani izreklo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Ker je vložil ugovor, je sodbo sodišče petega januarja letos razveljavilo. Postopek se nadaljuje z razpisom glavne obravnave, ki je razpisana za 24. novembra. Za kaznivo dejanje ponarejanja listin je predpisana kazen do dveh let zapora, še poroča časopis.",0
"Okrožno sodišče v Novi Gorici je začelo stečajni postopek nad ajdovsko družbo Lipa Plus. Stečajni upravitelj je Štefan Veren, upniki pa lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v postopku prijavijo do sredine maja. Ajdovsko pohištveno podjetje je ostalo brez denarja za proizvodnjo in plače. Direktor in lastnik Lipe Plus Peter Šmid je 10. februarja vložil predlog za stečaj, 102 zaposlena pa sta dobila sklepe o napotitvi na čakanje. Za stečajnega upravitelja je bil sedaj imenovan Štefan Veren, upniki pa lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v postopku prijavijo do 17. maja. Delavci Lipe Plus so začeli stavkati 26. januarja, ker niso dobili dela novembrskih in decembrskih plač. Med stavkovne zahteve so zapisali tudi zahtevo po izplačilu drugega dela lanskega regresa in neplačanih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Šmid se je v času stavke trudil zagotoviti dovolj denarja za poplačilo zapadlih obveznosti ter za nakup surovin, da bi lahko nadaljevali s proizvodnjo. Naročil imajo za vsaj tri mesece dela, vendar pa se so se vsi dosedanji ponudniki za dokapitalizacijo ajdovskega podjetja umaknili. Šmid je ob začetku stavke potrdil, da so resno razmišljali o povezavi ajdovskega podjetja z družbo Lip Radomlje. V Ajdovščino naj bi se vozilo 140 delavcev Lipa Radomlje, s tem pa bi po Šmidovem mnenju družbi dosegli velike sinergijske učinke, čeprav bi v začetku poslovali kot samostojni poslovni enoti. Sedaj pa se za najem strojev in zaposlenih v Lipi Plus že zanima drugo znano slovensko lesnopredelovalno podjetje, vendar bodo proizvodnjo lahko zagnali šele po začetku stečajnega postopka in dogovoru s stečajnim upraviteljem.",0
"Delavce Bohor Lesa, podjetja, ki je novembra lani od države prejelo 230.000 evrov pomoči, so spet poslali na čakanje. Direktor družbe je priznal, da se podjetje spet sooča z nelikvidnostjo, zato bo predlagal stečaj. Ker delavci Bohor Lesa zaradi neizplačil marčne plače odklanjajo delo v proizvodnji, jih je direktor podjetja Peter Pusser danes spet poslal na čakanje. Kot je pojasnil predstavnik celjske območne ZSSS Forto Turk, so se delavci z direktorjem srečali danes zjutraj na zboru, na katerem jim je povedal, da še vedno išče rešitve za podjetje oziroma strateškega partnerja. Delavci mu ne verjamejo več, saj so lani v okviru prejšnjega podjetja Rogaška Les ostali brez petih plač. Novembra je bil potem ustanovljen Bohor Les, in če direktorju že lani ni uspelo najti rešitev, ne verjamem, da jih bo letos. Strateških partnerjev, ki bi bili pripravljeni poplačati obveznosti iz preteklosti v lesni industriji, ni, pravi Turk. Pusser, ki je nedavno postal eden izmed najemnikov propadlega celjskega hotela Turška mačka, pa je v izjavi za medije priznal, da se družba spet sooča s finančnimi težavami in nelikvidnostjo, zato se je odločil za pripravo dokumentacije za uvedbo stečaja. Po njegovih napovedih bo predlog za stečaj podan v naslednjih dveh ali treh tednih. Podjetje naj bi sicer imelo dovolj naročil, vendar nima denarja za nakup lesa, ki je osnovna surovina v proizvodnji vrtnega pohištva višjega cenovnega razreda in lepljenih plošč. Bohor Les je novembra lani prejel 230.000 evrov državne pomoči, ki jo je dobil prek razpisa za financiranje in sofinanciranje že začetih razvojno-investicijskih projektov podjetij ter spodbujanje prezaposlovanja in samozaposlovanja zaposlenih. Iz Rogaške Les, ki je šla v likvidacijski postopek, pa se je v Bohor Les takrat prezaposlilo 50 delavcev. Po besedah celjske območne ZSSS so delavci podpisali pisno izjavo, v kateri predlagajo uvedbo stečaja. Prav ti delavci so junija lani stavkali, saj jim takratna Rogaška Les ni izplačevala plač, avgusta lani pa je Elektro Celje zaradi neplačanih računov podjetju odklopilo elektriko, dolg zanjo pa je presegel 10.000 evrov. Iz naslova neizplačanih plač pa je Rogaška Les delavcem dolžna več kot 200.000 evrov.",0
"Rim - Alessandro Profumo, vodja uprave Unicredita, je včeraj zapustil krmilo banke, ki jo je ustvaril in vodil 13 let. Unicredit je največja in edina italijanska mednarodna banka, ki uspešno posluje v 22 državah. Po prevzemu nekaterih tujih bank je vreden približno 1000 milijard evrov. Toda šest milijard visok povprečni dobiček banke se je z mednarodno finančno krizo znižal na nekaj več kot na eno milijardo evrov, vrednost njenih delnic pa s šest na dva evra. V ponedeljek je upravni odbor banke sklical izredno sejo, na kateri se je izvedelo, da Alessandro Profumo, ki je sinonim Unicredita, ne uživa zaupanja Dietra Rampla, predsednika banke. Toda Profumo je še enkrat presenetil in s položaja vodje uprave odstopil, še preden se je včeraj zvečer ponovno sestalo vodstvo banke. Kot smo že poročali, se je usoda Alessandra Profuma začela obračati pred desetimi dnevi. Takrat je, na zahtevo centralne banke, uprava Unicredita začela proučevati transakcije, s katerimi je Lybian Investment Authority (LIA upravlja libijski premoženjski sklad) odkupila dva odstotka banke. Delež LIA v Unicreditu se je v zadnjih dneh še povečal (2,5 odstotka), tako da ima Libija (pet odstotkov je pred letom in pol odkupila libijska centralna banka) zdaj v lasti kar 7,5 odstotka in je prva delničarka Unicredita. Centralna banka je zaradi tega zahtevala pojasnilo, vodstvo Unicredita pa si je med sestankom pred desetimi dnevi vzelo čas, da zadevo prouči do konca meseca. V ponedeljek se je vodstvo banke z največjo hitrico sestalo in napovedalo zamenjavo Profuma. Dieter Rampl, ki je v Unicredit prišel po nakupu njegove banke HypoVereinsbank (leta 2005), je svojemu šefu uprave očital netransparentnost v poslovanju z Libijci. Po mnenju nemškega predsednika banke (in ostalih nemških delničarjev ter članov nadzornega odbora) bi uprava morala biti seznanjena z namero Libijcev. Toda Profuma, ki je pred desetimi dnevi zagotavljal, da Libijcev ni povabil on, je ščitil italijanski zakon o borznem poslovanju bank. Ta absolutno prepoveduje notranje trgovanje in šefu uprave daje velika pooblastila. Nekateri opazovalci menijo, da je libijski delež le izgovor za revanšo nemških delničarjev, ki so v Unicreditu v vse bolj zapostavljenem položaju. Po drugi strani pa naj bi v zavezništvo z Ramplom stopili tudi italijanski delničarji, ki so blizu Bossijevi Severni ligi. Ta je po zadnjih volilnih uspehih napovedala, da se bo lotila prevzema bank. Unicredit je bil njihova prva tarča, libijski vstop pa bi lahko tovrstne ambicije zavrl. Ne glede na pravi razlog zamenjave Profuma pa opazovalci vodstvu Unicredita očitajo naglico, s katero je podleglo zahtevam revanše željnih delničarjev. Unicredit bi pred odstavitvijo Profuma moral najti njegovo nadomestilo. Nestabilnost največje banke lahko povzroči dodatne težave deželi, ki se ji obeta velika politična kriza, pravijo poznavalci. Takšnega mnenja je bil včeraj tudi Giulio Tremonti, finančni minister, ki se zaveda, da bo Italija pred koncem leta morala refinancirati svoj veliki javni dolg. Kriza v vodstvu njene največje banke bo namreč Italijo še bolj izpostavila spekulacijam na mednarodnem finančnem trgu. Do zaključka redakcije še ni bilo jasno, kdo bo zamenjal Alessanda Profuma, ki so ga italijanski mediji že označili za zadnjega od politike neodvisnega bankirja Italije.",0
"Delnice na borzi potonile Sodišče je odločanje o predlogu stečajnega postopka Istrabenza, ki ga je predlagala ena izmed upnic, banka Bawag, preložilo na konec junija, so sporočili iz Istrabenza. Bawag je sicer ena izmed 19 bank upnic, ki jim Istrabenz skupaj dolguje skoraj 900 milijonov evrov, samo Bawagu pa holding dolguje okoli 80 milijonov evrov. Banka je predlog stečaja na okrožno sodišče v Kopru vložila, ker se bankam upnicam ni uspelo dogovoriti glede uvrstitve reodkupnih pogodb, ki so jih banke že aktivirale, v skupno maso premoženja holdinga. Istrabenz se ukvarja z lastno insolventnostjo Istrabenz je sicer vložil zahtevo za odložitev odločanja o predlogu banke Bawag, saj naj bi se v vmesnem času posvetil dejavnostim za odpravo insolventnosti družbe v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih o insolventnosti in prisilnem prenehanju. Prav zaradi neuspelega dogovora o finančni konsolidaciji med upravo, delničarji in upniki je Istrabenz od konca marca insolventen. Ljubljanska borza Delnice Istrabenza so danes potonile, saj se je njihov enotni tečaj znižal za 29,99 odstotka in tako dosegel dovoljeno 30-odstotno omejitev gibanja tečaja. Trenutni tečaj tako znaša 11,88 evra. Ne, kdo bo novi upravnik, ampak kdo se je prijavil za upravnika? Uprava Istrabenza Igor Bavčar, Tamara Jerman in Bogdan Topič je sicer pripravila program finančnega prestrukturiranja holdinga, ki naj bi ga nadzorniki obravnavali v petek. Ni izključeno, da bi nadzorni svet hkrati razpravljal tudi o seznamu kandidatov, ki so se prijavili na razpis za novega predsednika uprave. Kandidatov je devet, po neuradnih pdatkih pa naj bi bil med njimi tudi Igor Bavčar in prvi nadzornik družbe Tomaž Toplak.",0
"Maribor - Poslanec Ljubo Germič je že novembra lani spraševal ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka v zvezi s skrb vzbujajočimi razmerami v ruškem podjetju TDR-Metalurgija, ki ga je Holding Slovenske elektrarne lani prodal podjetju W & P Profil. Ker ga Vizjakov odgovor ni zadovoljil in ker se je podjetje potem znašlo v prisilni poravnavi, je Germič včeraj ministru spisal novo poslansko pismo. Germič v dopisu ugotavlja, da so zaposleni v TDR-Metalurgija zaskrbljeni, ker se je podjetje konec januarja znašlo v postopku prisilne poravnave, v okviru katerega naj bi sanirali lanske dolgove v višini več kot 5,8 milijona evrov. ""Zaposlene skrbi izguba delovnih mest, prerazporeditve na slabše plačana delovna mesta, zaskrbljeni so za svojo socialno varnost,"" je zapisal. Vrednost kapitala družbe naj bi konec novembra 2007 - ob upoštevanju tekoče izgube - znašala 7,7 milijona evrov, kar po Germičevi oceni pomeni, da gre lahko družba že letos v stečaj, če se ne bo izboljšalo poslovanje. ""Pri tem je težko dobiti realno sliko o razlogih za takšno izgubo, saj jo solastnik in direktor družbe TDR-Metalurgija (Alojz Cajnko, op. p.) pripisuje prevzemu starih dolgov in predvsem pretiranemu dvigu cen električne energije, medtem ko direktor HSE odločno zavrača te navedbe. Tako visoka izguba TDR-Metalurgija je presenetljiva glede na izjave gospoda Cajnka, ki je oktobra lani sporočil, da poslujejo pozitivno kljub velikim težavam iz preteklosti, povezanim zlasti z visokimi cenami električne energije in tehnološko zastarelostjo tovarne."" Germič zato od ministra ponovno zahteva prodajno pogodbo in celotno oceno družbe, na podlagi katere je HSE lani prodal 91-odstotni lastniški delež v TDR za 229.511 evrov. Kupec je bil holding, ki sta ga sestavljali slovensko podjetje W$amp,P Profil in nemško-indijsko podjetje Solarvalue Proizvodnja. Germič še terja pojasnilo, za koliko so bili ocenjeni tisti deli družbe, ki jih je novi lastnik medtem že odprodal in je s to odprodajo zaslužil okoli devet milijonov evrov. ""Zakaj kot prodajalec državnega premoženja niste v postopku prodaje predvideli prodaje TDR-Metalurgija po posameznih delih, saj ravnanje novega lastnika kaže, da bi bila prodaja po delih z vidika unovčevanja državnega premoženja bistveno ugodnejša? Ali niste v tem primeru ravnali kot slab gospodar?"" je zanimalo politika. V tednu dni je Germič že drugi politik, ki se je vznemirjal zaradi razmer v TDR. V Dnevniku smo objavili vsebino pisma, ki ga je Janezu Janši pisal ruški občinski svetnik in strankarski kolega Marjan Krajnc. Tudi Krajnc je prepričan, da je TDR ""zabredel v resne ekonomske težave in nevzdržno socialno stanje"", zato je Janšo prosil in pozival, naj s svojo avtoriteto osebno poseže v dogajanje. tomaz.klipsteter@dnevnik.si",0
"Gre za projekt Boljša vožnja z avtobusom, ki po mnenju ocenjevalcev izpolnjuje potrebe strank in na prvo mesto postavlja ljudi Nagrada za dosežke v prevozu za 2011, ki jo podeljuje Mednarodni transportni forum pri OECD, bo letos šla v roke Dancev. Dobila jo bo družba Arriva Denmark, ki je del Arrive Group v lasti Deutsche Bahna, in sicer za projekt Boljša vožnja z avtobusom (Better Bus Ride), so sporočili iz OECD. Projekt »Better Bus Ride« na domiseln način izboljšuje izkušnjo vožnje tako za stranke kot osebje: zaposleni se na avtobusni postaji pogovarjajo s strankami, da bi tako spoznali njihove potrebe in želje, posebej organizirani 'flash mob' praznuje rojstni dan voznika avtobusa Mukhtar Adowa Mohameda. Projekt Better Bus Ride poskuša transport videti ne kot proizveden izdelek, ampak omogoča izkušnjo vožnje. Žirija je danski projekt izbrala, ker meni, da gre za zgled, ki izpolnjuje potrebe strank kot tudi na prvo mesto postavlja ljudi.",1
"V prihodnjih dneh se bomo naužili sonca, nekoliko slabše vreme bo le v soboto. ''V soboto bo nekoliko slabše, temperature bodo v prihodnjih dneh okoli 27 stopinj Celzija, nekoliko manj v soboto,'' je za zurnal24.si dejal Brane Gregorčič iz Agencije RS za okolje (Arso). Aktualne vremenske podatke spremljajte na vreme.net. Že danes bo pretežno jasno, najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 27 stopinj Celzija. Jutri, ko se začenja podaljšan konec tedna, bo večinoma sončno, le proti večeru lahko nastanejo posamezne nevihte. V soboto bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne bo nastalo nekaj ploh in neviht. V nedeljo pa se bomo znova veselili sončnega in toplega vremena. ''Na morju tudi v soboto ne bo padavin, če pa že, bodo zelo kratkotrajne, le kakšna ploha ali nevihta, druge dni v prihodnjem tednu pa bo kar sončno,'' je še povedal Gregorčič. Morje ima okoli 22 stopinj Celzija. Če pa se odpravljate v gore, je sobota manj primerna izbira za odhod. ''Od nedelje naprej se vreme stabilizira in potem nekaj dni ne bo neviht. Za gore bo vreme tako bolj ugodno po nedelji, primerno pa bo tudi jutri,'' je še pojasnil Gregorčič.",1
"Lani je bilo pri nas za raziskave in razvoj namenjenih 616,9 milijona evrov oziroma 1,66 odstotka BDP. To je 23 odstotkov več kot leta 2007. Najbolj se je delež povečal v poslovnem sektorju V Sloveniji se je v letu 2008 za raziskovalno-razvojno dejavnost namenilo 616,9 milijona evrov bruto domačih izdatkov oziroma 1,66 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), so danes sporočili iz državnega statističnega urada in dodali, da so delež v BDP izračunali na podlagi zadnje, oktobrske objave BDP. V letu 2008 je bilo v Sloveniji v vseh sektorjih za raziskovalno-razvojno dejavnost skupaj porabljenih, kot omenjeno, 616,9 milijona evrov oziroma za 23 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Povečanje je bilo največje v poslovnem sektorju. Na višjo vrednost podatka o skupni porabi za raziskovalno-razvojno dejavnost oz. podatka o povečanju sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju je v letu 2008 poleg večjih vlaganj v to dejavnost sicer vplival tudi razširjen izbor poročevalskih enot, opozarjajo v statističnem uradu. Gospodarstvo prispevalo 63 odstotkov sredstev Gospodarske družbe so k vsem lanskim bruto domačim izdatkom za raziskovalno-razvojno dejavnost prispevale 387,5 milijona evrov finančnih sredstev, kar predstavlja 63 odstotkov vseh sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost. Iz državnih virov je bilo za raziskovalno-razvojno dejavnost namenjenih 193,1 milijona evrov finančnih sredstev ali 31 odstotkov vseh sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost, iz visokošolskih sredstev pa 1,8 milijona evrov. Zadnja leta predstavljajo vse pomembnejši vir financiranja raziskovalno-razvojne dejavnosti v Sloveniji tudi sredstva iz tujine. Ta so v opazovanem letu znašala 34,5 milijona evrov in so se v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 5,7 milijona evrov. Na prvem mestu tehnika in tehnologija Enako kot prejšnja leta je bil tudi v letu 2008 največji delež bruto domačih izdatkov namenjen za tehniške in tehnološke vede, in sicer je obsegal 46 odstotkov oziroma 282,1 milijona evrov. Temu so po višini in deležu sledili izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost na področju naravoslovnih ved. Najmanj denarja je bilo v opazovanem letu namenjenega za kmetijske vede, in sicer 8,2 milijona evrov ali 1,3 odstotka vseh izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost. V poslovnem sektorju so več kot 90 odstotkov sredstev namenili za raziskave s področja tehniških in tehnoloških ved ter naravoslovnih ved. Država največ za naravoslovje Državni sektor pa je največji delež sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost - 53 odstotkov - namenil naravoslovnim vedam, ta sektor je precej več izdatkov kot drugi sektorji namenil za družbene in humanistične vede, in sicer četrtino vseh sredstev. V opazovanem letu je bilo v raziskovalno-razvojni dejavnosti zaposlenih 16.243 oseb, od tega 6191 žensk (38 odstotkov). Med vsemi zaposlenimi je bilo 62 odstotkov raziskovalcev, od tega 35 odstotkov žensk (raziskovalk). Sestava zaposlenih je bila enaka kot v prejšnjem letu, tudi delež žensk med vsemi zaposlenimi je bil enak. Medsektorska primerjava sicer kaže, da je bil delež raziskovalcev med zaposlenimi v raziskovalno-razvojni dejavnosti največji v visokošolskem sektorju, in sicer jih je bilo 80 odstotkov, v državnem sektorju jih je bilo 68 odstotkov, v poslovnem sektorju pa 47 odstotkov. V zasebnem nepridobitnem sektorju pa so bili vsi, ki so bili zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti, raziskovalci.",1
"Podražile se bodo tudi 1. aprila 2012 Z današnjim dnem so znova dražje cigarete. Za zavojček najbolj prodajanih cigaret je treba odšteti 10 centov več kot do zdaj, in sicer 2,70 evra. Cigarete so dražje zaradi višjih trošarin te so se zvišale s 77 na 80 evrov, o čemer je vlada v skladu z aprila lani uveljavljeno novelo zakona o trošarinah odločila pred tremi tedni. Skupaj z 20-odstotnim davkom na dodano vrednost znaša celotna obremenitev cigaret s povprečno drobnoprodajno ceno 102 evra za tisoč cigaret oziroma 2,04 evra za zavojček dvajsetih cigaret, so izračunali na finančnem ministrstvu. Predtem so se trošarine za cigarete nazadnje zvišale 1. aprila lani z uveljavitvijo omenjene novele zakona o trošarinah. Ta določa, da se bodo trošarine naslednjič zvišale 1. aprila 2012. Vlada si zaradi zvišanja trošarin za cigarete obeta 14,9 milijona evrov dodatnih proračunskih dohodkov na leto oz. 1,24 milijona evrov na mesec.",0
"Nemško delovno sodišče je razsodilo, da lahko strojevodje stavkajo tudi v tovornem in daljinskem potniškem prometu. Vlaki v Nemčiji so že stali, bodo kmalu spet? Sindikat strojevodij GDL, ki deluje v okviru nemških železnic Deutsche Bahn, lahko pripravi stavko v vsem železniškem prometu, tudi tovornem in daljinskem potniškem prometu, je v petek razsodilo nemško delovno sodišče. Analitiki skupne stroške ustavitve tovornega prometa na železnicah ocenjujejo na 50 milijonov evrov dnevno. Sodišče je tako upoštevalo pritožbo na odločitev z začetka oktobra, da stavka ne sme prizadeti prometa z blagom in daljinskega potniškega prometa. Sindikat, ki se z vodstvom železnic že dlje časa neuspešno pogaja o plačah, je naznanil, da namerava s stavko ustaviti tovorni promet. S tem bi resno prizadel ključne nemške industrije, kot so avtomobilska, jeklarska in kemična, ki so precej odvisne od prevoza tovora po železnici. Dnevno na železnicah vozi okoli 4800 tovornih vlakov, mnogo jih vozi tudi mednarodno. Analitiki skupne stroške ustavitve tega prometa ocenjujejo na 50 milijonov evrov na dan. Nemški minister za promet Wolfgang Tiefensee je pred odločitvijo sodišča izrazil zaskrbljenost nad načrti za zaustavitev tovornega železniškega prometa. Po njegovem bodo motnje v tovornem prometu, če trajajo več dni, tednov ali celo mesecev povzročile resno škodo gospodarstvu. Zato, je dejal, je treba to preprečiti. Nemškim strojevodjem je dovoljeno stavkati v vsem železniškem prometu Glede na odločitev sodišča bo sindikat lahko pripravil stavko tudi na daljinskih potniških, tudi hitrih medkrajevnih in mednarodnih vlakih. Predstavnik GDL je povedal, da čez konec tedna aktivnosti niso predvidene, najprej bi lahko do stavke prišlo v ponedeljek. Sindikat, ki je v preteklih tednih s stavkami večkrat ohromil mestni in primestni potniški promet, združuje pa okoli 15.000 od skupno 20.000 strojevodij znotraj Deutsche Bahn, zahteva 31-odstotni dvig plač in ločeno kolektivno pogodbo od tiste, ki sta jo sklenila druga dva sindikata v Deutsche Bahn, Transnet in GDBA.",0
"Oktobra se je povprečna plača rahlo zvišala, znašala je 964,5 evra neto. Plača je bila tako 0,1 odstotka višja kot septembra in 3,1 odstotka višja kot oktobra lani. Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je oktobra znašala 1487,86 evra, kar je 0,2 odstotka več kot septembra in 2,7 odstotka več kot oktobra lani. Povprečna neto plača je bila 964,48 evra oziroma 0,1 odstotka več kot septembra in 3,1 odstotka več kot oktobra lani, je danes objavil državni statistični urad. Zaposlena oseba je v prvih desetih mesecih letos v povprečju zaslužila 1477 evrov bruto na mesec oziroma 3,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Realno se je povprečna mesečna bruto plača za oktober glede na september zvišala za 0,1 odstotka, glede na lanski oktober pa za 0,8 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača za oktober 2010 se je glede na september 2010 najopazneje zvišala v koroški za 1,4 odstotka in v spodnjeposavski statistični regiji za 1,1 odstotka. Najopazneje se je znižala v goriški za 1,2 odstotka in v notranjsko-kraški statistični regiji za 0,8 odstotka. Povprečna bruto plača za oktober se je v primerjavi s septembrom zvišala v večini področij dejavnosti, najopazneje v dejavnostih druge raznovrstne poslovne dejavnosti za 1,9 odstotka in poslovanje z nepremičninami za 1,7 odstotka. Najbolj se je znižala v dejavnostih promet in skladiščenje za 4,2 odstotka in rudarstvo za 3,4 odstotka.",1
"Delavci trboveljske družbe SGP Zasavje Invest, ki je v stečaju od decembra lani, so prejeli delovne knjižice, kar pomeni, da jim je v tem podjetju prenehalo tudi delovno razmerje. simbolična fotografija V odvetniški pisarni Andreja Toša, ki vodi stečaj družbe, so povedali, da se bodo delavci lahko od četrtka naprej prijavili na zavod za zaposlovanje. Delavci, ki so odpoved delovnega razmerja prejeli že ob decembrski uvedbi stečaja, so ob prejetju delovnih knjižic prejeli še vsa potrdila za jamstveni sklad in obrazce za prijavo terjatev med stečajnim postopkom. Ob uvedbi stečaja je SGP Zasavje Invest, ki je hčerinska družba SGP Zasavje, zaposloval 104 delavce. Stečajna upraviteljica matične družbe SGP Zasavje Ksenija Toplikar Zorn pa je danes povedala, da bo 22 delavcem te družbe, ki je prav tako od decembra lani v stečaju, delovne knjižice vročila v petek. Odpovedi pogodb o zaposlitvi pa so tudi ti delavci že prejeli. Upniki SGP Zasavje pa imajo do vključno letos čas, da prijavijo svoje terjatve. Direktor SGP Zasavje Marjan Bohorč je predlog za stečaj obeh družb vložil 10. decembra lani, torej dan po tem, ko so delavci, ki niso prejeli oktobrskih plač, od avgusta pa so čakali tudi na regres in plačilo malice, začeli stavkati. Po vložitvi predloga za stečaj so stavko prekinili.",0
"Moskva - Ruski naftni gigant Lukoil je v minulem letu ustvaril sedem milijard dolarjev dobička, kar je 23 odstotkov manj kot v letu poprej. ""Rezultat je zadovoljiv in nam omogoča vlaganja v projekte, ki smo jih zastavili v minulem letu,"" je podatke komentiral izvršni direktor družbe Vagit Alekperov. V Lukoilu so sprva pričakovali, da bo čisti dobiček družbe v letu 2009 znašal med petimi in šestimi milijardami dolarjev. Za letošnje leto pa napovedujejo izboljšanje poslovnih rezultatov, je po poročanju ruskih medijev povedal Alekperov. Lukoilova proizvodnja predstavlja 2,3 odstotka celotne globalne proizvodnje nafte. V minulem letu je energetski velikan v primerjavi z letom poprej proizvodnjo surove nafte okrepil za 1,8 odstotka oziroma 1,9 milijona 159-litrskih sodov nafte dnevno, je poslovne rezultate družbe povzel ruski časnik Ria Novosti.",0
"Nazarje - V nazarski družbi Elkroj, ki je pred dobrima dvema letoma pristala v lasti šoštanjske družine Rednak, so se nadzorniki skupaj z upravo odločili, da za družbo ni druge rešitve kot stečaj. Še sredi marca je kazalo, da bo zadostoval program presežnih delavcev, s čimer bi odpustili 62 zaposlenih. Zdaj je presežnih vseh 197 zaposlenih. Direktorica Elkroja Štefanija Glušič je včeraj v sporočilu za javnost pojasnila, da družba Rednak v sedanjem zaostrenem finančnem položaju in razmerah na trgu Elkroja ni mogoče dokapitalizirati in da je ta ukrep tudi nesmiseln, saj Elkroj nima naročil. Banki NLB in Abanka Vipa pa bi se bili pripravljeni pogovarjati o moratoriju le v primeru, če bi lastniki Elkroj dokapitalizirali. Nadzorniki so v ponedeljek ugotovili insolventnost družbe in tudi, da finančno prestrukturiranje družbe z ukrepom prisilne poravnave ali likvidacije ni mogoče, zato so soglašali s predlogom uprave, da se za družbo uvede stečajni postopek. Zaton Elkroja je bilo pričakovati, saj je bila ena redkih družb v tekstilni branži, ki se je uspela držati nad vodo, vendar vseskozi brez kapitala, s katerim bi si v kriznem času lahko pomagala, odlične šivilje pa so za krizni čas premalo. Glavni posel Elkroja so bili kljub lastni blagovni znamki dodelavni posli za tuje družbe. Glušičeva je navedla, da je glavni šef nadzora družbe Hugo Boss še nedavno izjavil, da so Elkrojeve hlače kot mercedes, vendar je Hugo Boss konec februarja za celotno sezono odpovedal vsa naročila, v začetku marca pa so sledile odpovedi še drugih nemških podjetij. Skupaj so nemške družbe odpovedale za več kot 65 odstotkov zmogljivosti naročil. ""Decembra 2008 so vsi nemški kupci zagotavljali, da naročil ne bodo bistveno zmanjševali, tudi za cene smo se okvirno dogovorili. Pričakovali smo material za predelavo, dobili pa smo odpovedi naročil,"" pojasnjuje Glušičeva in priznava, da zadnja dva meseca niso imeli več kaj delati. V takšnem stanju je direktorica ugotovila, da programa presežnih delavcev ne bi mogli izpeljati, saj ne bi imeli sredstev za poplačilo obveznosti do delavcev. V težavah je tudi invalidsko podjetje Elkroja, kjer je 54 zaposlenih.",0
"Glede na to, da nekatere banke ponujajo posojilo pod ugodnejšimi pogoji od redne ponudbe, se je smiselno vprašati, kako velika je možnost zlorab posojil iz jamstvene sheme. Jamstvena shema priložnost za brezposelne? Dejstvo je, da nevarnost zlorab pri posojilih iz jamstvene sheme obstaja, predvsem naj bi to veljalo pri posojilih za brezposelne. Tukaj seveda ne govorimo o trepetajočih ljudeh, ki jim niti v sanjah ne pade na pamet, da bi se v času brez rednih prilivov upali najemati posojila, pa čeprav za njih jamči država. Možnost zlorab je namreč večja pri tistih, ki ne bi nikoli posojila dobili, bodo pa sedaj izkoristili status brezposelnega za refinanciranje obstoječega posojila, vračanja in jamstvo posojila pa jim bo bolj ali manj drugotnega pomena. Mnogi brezposelni bi lahko v teh posojilih videli priložnost, s katero bi lahko prelisičili tako banko kot tudi državo. Mnogo brezposelnih namreč nima nobenega premoženja, tako da jim davčna uprava ne bi mogla kaj vzeti, breme dolga pa bi padlo na davkoplačevalska ramena. Poleg vsega pa bi brezposelni lahko teoretično tudi objavil osebni stečaj bankrot fizične osebe, ki prezadolženim fizičnim osebam omogoča oprostitev obveznosti plačila dolgov. Kako bodo na to gledale banke? Jamstvena shema je za banke lahko priložnost pospeševanja posojilne aktivnosti, saj imajo pri tovrstnih posojilih delno jamstvo države v primeru nevračila dolga. Kot pa je razvidno iz prakse, pri tem slovenske banke ne pretiravajo, saj imajo s temi posojili lahko tudi dodatne stroške, saj gre za rizično skupino kreditojemalcev. Vse več pa je namigovanj tudi o tem, kako bo jamstvena shema spodbudila mlade in zaposlene za določen čas, da z ugodnimi posojili pokupijo vso zalogo stanovanj in obrnejo nepremičninski trend. Toda če povpraševanja po jamstveni shemi ni, posojila pa so ugodnejša le za odtenek ...",0
"Tu ima vlada škarje in platno v svojih rokah Rezultati so nedvomno dokaz, da so ukrepi sedanje vlade v glavnem neučinkoviti oziroma ne delujejo, ob novi lestvici konkurenčnosti in poročilu o poslovanju družb ugotavljajo v SDS-u. V največji opozicijski stranki poudarjajo, da je Slovenija še vedno na repu vseh evropskih lestvic. Vsaka nova raziskava in novo poročilo dokazujejo, da je slovensko gospodarstvo globoko v krizi, pravi predsednik odbora za gospodarstvo pri strokovnem svetu SDS-a Marko Pogačnik. V EU-ju nižje le Bolgarija in Grčija Na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD se je naša država uvrstila na 51. mesto in Pogačnik opozarja, da sta se slabše med državami EU-ja uvrstili le Bolgarija in Grčija. Kot je navedel, je skrb vzbujajoče, da posamezniki iz vlade poskušajo rezultate raziskave minimizirati kot posledico metodologije, ki jo uporablja inštitut . Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari in ministrica za gospodarstvo Darja Radić sta namreč ta teden opozorila na subjektivne kriterije raziskave, saj deloma temelji na anketnih odgovorih slovenskih menedžerjev, ki so po njunem bolj pesimistični, kot bi bilo treba. Nekateri ukrepi gospodarstvo zavirajo Še bolj skrb vzbujajoče je po njegovem mnenju poročilo Agencije za javnopravne evidence in storitve Ajpes o poslovanju gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2010. Lani so namreč družbe sklenile z najslabšim poslovnim rezultatom v zadnjih petih letih. Rezultati so nedvomno dokaz, da so ukrepi sedanje vlade v glavnem neučinkoviti oz. ne delujejo. Nekateri ukrepi pa so celo takšni, da gospodarstvo zavirajo, je prepričan, kot primer za to pa je navedel zakon o obveznem pobotu. Ključna je odprava administrativnih bremen SDS-ov odbor zato predlaga, da se pripravijo veliki državni projekti za vlaganja, strategije za posamezne sektorje in panoge slovenskega gospodarstva ter za krepitev prodajno-tržne aktivnosti na področju privabljanja tujih neposrednih investicij. Eno ključnih dejanj, da se lahko realizirajo navedene strateške spremembe, pa je odprava in zmanjšanje administrativnih bremen, ki so največja ovira za konkurenčnost slovenska gospodarstva. Tu pa ima vlada škarje in platno v svojih rokah, je sklenil.",0
"Vrednosti delnic na evropskih borzah so danes malenkost poskočile po objavi novice, da naj bi britanska banka Barclays z investitorji povečala kapital za več kot 5 milijard evrov Večina evropskih borznih indeksov je danes porasla po objavi novice, da bo banka Barclays izvedla dokapitalizacijo s pomočjo velikih institucionalnih investitorjev. Nemški indeks DAX in britanski FTSE sta porasla za petino odstotka,medtem ko je francoski CAC izgubil 0,01 odstotek. Dokapitalizacija banke Barclays Zadnje čase je veliko govora o dokapitalizaciji velikih bank, ki se jim je z odpisi in izgubami zmanjšal kapital. Dokapitalizacijo pa sedaj ogroža padanje vrednosti delnic. Vendar kot kaže bo to uspelo britanski banki Barclays, ki naj bi po neuradnih informacijah nabrala dodatnih 5 milijard evrov, za kar kažejo interes tudi na Kitajskem in v Singapurju. Po objavi novice je danes delnica na borzi poskočila za 5,5 odstotka. V današnji izjavi je banka JP Morgan dejala, da je za evropske banke najhujše obdobje krize že mimo, vendar se kljub temu pričakujejo odpis nadaljnjih 10 milijard evrov do konca leta 2008. Izraz podpore britanskim nepremičninam Skupina največjih britanskih institucionalnih investitorjev načrtuje povečati sredstva, namenjena za nepremičninsko industrijo. Največ sta danes od tega potegnili družbi Barratt in Taylor Wimpey , ki sta se na borzi podražili za 11,5 in 8,5 odstotka.",1
"Pariz - Nadzorni svet francoskega avtomobilskega proizvajalca Peugeot Citroen je v nedeljo z mesta izvršnega direktorja razrešil Christiana Streiffa. S 1. junijem ga bo na direktorskem stolčku nasledil sedanji izvršni direktor britansko-nizozemskega jeklarskega koncerna Corus, 56-letni Philippe Varin. Kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik nadzornega sveta Peugeot Citroena Thierry Peugeot, je bila zamenjava direktorja spričo izredno težkih časov, s katerimi se avtomobilska industrija sooča zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, nujna. Medtem je Streiff, ki je družbo vodil dve leti, odločitev nadzornega sveta že označil za nerazumljivo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Peugeot je sicer februarja objavil podatke, da je lansko leto zaključil z izgubo v višini 343 milijonov evrov, medtem ko je družba leta 2007 ustvarila 885 milijonov evrov dobička. Napovedi za letošnje leto so še slabše, saj naj bi se izguba v primerjavi z lanskim letom zaradi gospodarske krize še povečala. Poleg težav, ki jih Peugeot Citroenu povzroča finančna in gospodarska kriza, pa je odločitev nadzornikov družbe danes navzdol pognala tudi cene delnic največjega francoskega proizvajalca avtomobilov. Te so ob začetku trgovanja na pariški borzi že izgubile 3,33 odstotka svoje vrednosti.",0
"Še več bodo vlagali v tuje trge Skupina Mercator je lani ustvarila 2,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 5,3 odstotka več kot leto prej. Čisti dobiček skupine pa se je zmanjšal za 22,5 odstotka. Predsednik uprave Žige Debeljaka je poudaril, da so kljub zaostrenim razmeram poslovali solidno. Poslovali smo v zelo zaostrenih gospodarskih razmerah, zlasti v drugi polovici leta, ki so se zelo poslabšale glede na naša pričakovanja. Kljub temu smo dosegli solidno rast, poslovali stabilno in dosegli več kot 23 milijonov evrov čistega dobička. Za letos pa v skupini načrtujejo 3,5-odstotno rast čistih prihodkov od prodaje. Prvič v zgodovini bo skupina presegla tri milijarde evrov čistih prihodkov iz poslovanja, je napovedal Debeljak. Še več prihodkov s tujih trgov Načrtujejo nadaljnje širjenje na tuje trge, saj od lani delujejo na sedmih trgih JV Evrope. Po Debeljakovih besedah naj bi delež prihodkov, ustvarjenih zunaj Slovenije, narasel z lanskih 42 odstotkov na 44 odstotkov. Na ravni skupine so na trgih zunaj Slovenije lani dosegli 13,9-odstotno rast prihodkov. V Srbiji so se prihodki povečali za 17,6 odstotka, na Hrvaškem za 0,6 odstotka, v BiH-u za 5,4 odstotka, v Črni gori pa kar za 103,5 odstotka. Precejšnjo rast prihodkov je največji slovenski trgovec dosegel tudi na novih tujih trgih, v Bolgariji so se ti povečali za 157,1 odstotka, v Albaniji pa za 20,5 odstotka. Na srbskem trgu je Mercator okrepil svoj položaj drugega največjega trgovca s prevzemom trgovske dejavnosti družbe Familija Marketi, s strateško povezavo s podjetjem Drvopromet pa utrjuje položaj tretjega trgovca v BiH-u. Z nakupom družbe En Plus, ki se je preimenovala v M - Energija in z mrežo samopostrežnih bencinskih servisov Maxen uresničuje svoj cilj, da bi kupcem na enem mestu zagotovil celovito ponudbo. Eden največjih delodajalcev Mercator je največji delodajalec v Sloveniji in eden največjih v JV Evropi, je poudaril prvi mož Mercatorja. Lani je skupina zaposlovala 24.266 ljudi, letos pa naj bi se njihovo število povzpelo na 24.915. Upravo Mercatorja zapušča Mateja Jesenek, ki bo z mesta članice uprave za strateško trženje in svetovno nabavo s 1. marcem odšla na drugo delovno mesto v skupini Mercator. Zdaj bo direktorica družbe Intersport ISI in svetovalka predsednika uprave Mercatorja za strateške zadeve. Dividende bodo nižje Sicer pa bodo v Mercatorju delničarjem letos predlagali znižanje izplačila dividend, ki naj bi znašale 4,50 evra na delnico. Lani je Mercator izplačal dividendo po osem evrov na delnico, leto prej 7,20 evra na delnico. Uprava je za 30. marec sklicala skupščino, na kateri bodo odločali o uporabi lanskega bilančnega dobička, tj. 28,8 milijona evrov. Skladno s predlogom naj bi del bilančnega dobička, 16,9 milijona evrov, namenili za izplačilo dividend, preostanek bilančnega dobička pa bi ostal nerazporejen. Unicredit zahteva revizijo Hkrati bodo delničarji odločali tudi o zahtevi Unicredit banke Slovenija za imenovanje posebnega revizorja, ki naj preveri nameravani prevzem Pivovarne Laško. V banki so namreč prepričani, da gre lahko pri objavi namere Mercatorja za prevzem Laškega - Mercator sicer prevzemne ponudbe nato ni objavil - za negospodarna ravnanja, ki so za družbo škodljiva in jo izpostavljajo prevelikim tveganjem.",1
"Saša Remec, ki ima po spodletelih načrtih Javorja Pivka pri Factor banki milijonske dolgove, naj bi bil kandidat za upravo plinarskega podjetja Foto: Irena Herak Podjetnik Saša Remec (na sliki) naj bi bil resen kandidat za upravo družbe Plinovodi , ki pripravlja teren za gradnjo Južnega toka, v Dnevniku poročata Tomaž Modic in Primož Cirman. Remec je pred meseci za Dnevnik zanikal, da bi bil kandidat za upravo Plinovodov, mi smo ga poskušali priklicati v podjetju Abama , a zaenkrat neuspešno. Tudi infrastrukturni minister Samo Omerzel je za Dnevnik zanikal, da bi bil Remec njegov kandidat. 4,7 milijonska `plomba` Factor banke Remec prek svojega podjetja Abama obvladuje četrtino družbe Javor Pivka (danes v likvidaciji), ki jo je pred leti poskušal prevzeti, a mu ni uspelo. Kot poroča Dnevnik, je Remec ob poskusu prevzema leta 2008 pri Factor banki najel štirimilijonsko posojilo, banka, ki je danes v postopku likvidacije, pa naj denarja ne bi več videla. Prejšnji teden je sodišče tako na Remčevem premoženju vpisalo 'plombo' v višini 4,7 milijona evrov, piše Dnevnik.",0
"Nekatero premoženje se bo prodajalo že drugič Stečajni upravitelj družbe SCT v stečaju Leon Benigar Tošič bo 12. decembra na dražbi prvič ponudil SCT-jevi nepremičnini na Krku in Rabu. Ta dan bo stečajni upravitelj znova ponudil tudi nekaj premoženja družbe, ki mu ga do zdaj na dražbah ni uspelo prodati. Kot piše na straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes, bo počitniški dom z zemljiščem na Rabu na voljo za izklicno ceno 110.000 evrov, za počitniški dom z zemljiščem na Krku pa ta cena znaša 237.000 evrov. Obe nepremičnini sta do konca leta sicer oddani v najem. Benigar Tošič je za 12. december objavil še dražbe, na katerih bo naprodaj tudi drugo premoženje. Kompleks industrijskega obrata v Črnučah se bo prodajal po izklicni ceni 11 milijonov evrov, samski dom na Šmartinski cesti v Ljubljani bo znova naprodaj za okoli 800.000 evrov, zemljišče s počitniškimi objekti v Fiesi za 1,075 milijona, delnice družbe Begrad za 1,35 milijona in pisarniški prostori v tretjem nadstropju stavbe SCT na Slovenski cesti v Ljubljani za slabih pol milijona evrov. Decembra bodo naprodaj tudi SCT-jevi gradbeni stroji in vozila.",0
"Podjetniku in enemu najbogatejših Slovencev Igorju Akrapoviču so menda grozili z ubojem družine, če izsiljevalcem ne bo izročil 200 tisoč evrov Beti Barbič, 31-letna vojakinja iz okolice Slovenj Gradca, naj bi po telefonu grozila slovenskemu podjetniku Igorju Akrapoviču in zahtevala plačilo 200 tisoč evrov, poroča Večer. Foto: Urban Štebljaj Podjetnik iz Ivančne Gorice Akrapovič se je na policiste obrnil že konec februarja, ko je menda prejemal klice ženske in moškega. Klicatelja sta mu grozila, da bodo ubili njegovo družino, če jim ne izroči 200 tisoč evrov, tarča pa naj bi bila predvsem otroka. Ljubljanski kriminalisti so zato menda v minulih dneh na Štajerskem opravili pet hišnih preiskav zaradi suma storitve kaznivega dejanja izsiljevanja. Včeraj dopoldne pa naj bi k preiskovalni sodnici mariborskega okrožnega sodišča pripeljali 31. letno vojakinjo 670. poveljniško logističnega bataljona Beti Barbič. Ta naj bi vojaško službo opravljala zadnja štiri leta. Kdo naj bi bil moški, policisti še ne vedo, saj ga Barbičeva ne želi izdati. Akrapovič zadeve ne komentira in ne daje podrobnosti, molčeči pa so tudi na mariborski policijski upravi.",0
"Po petih močno pozitivnih dnevih se je včeraj na ljubljanski borzi močno stopnjeval prodajni pritisk, kar je povzročilo padec tečajev vseh pomembnejših delnic Današnjo prevlado prodajalcev na ljubljanski borzi je bilo mogoče zaslutiti že ob koncu torkovega trgovanja, ko so se začele podaljševati vrste na prodajni strani. Padec tečajev se je tako zgodil že ob odprtju borze, čez dan pa je prodajni pritisk le še naraščal, kar je slaba popotnica za današnje trgovanje. Pod gladino so ostali prav vsi borzni prvoligaši, s padcem tečaja za 4,6 odstotka, na 621,6 evra, pa se je najslabše izkazal Petrol . Z njim je bilo za 584 tisoč evrov prometa, padca vrednosti delnic slovenskega naftnega trgovca pa ni preprečil niti predsednik uprave Marko Kryžanowski, ki je dan pred znižanjem tečaja za sto Petrolovih delnic odštel 63 tisoč evrov. Z najprometnejšo Krko je bilo sklenjenih za 2,5 milijona evrov poslov, kar je slaba polovica vseh včerajšnjih poslov na borzi. Tečaj novomeškega farmacevta se je spustil za 3,7 odstotka. SBI 20 nižji za slabe tri odstotke Slovenski borzni indeks SBI 20 je večino od 2,9-odstotnega padca opravil že v prvi polovici trgovanja, k poti navzdol pa mu je pomagal tudi zdrs delnic NKBM za 4,2 odstotka. Mercator in Intereuropa sta končala dobre tri odstotke v minusu, med delnicami v borzni kotaciji pa je vlagateljem največ sivih las povzročil spust Aerodroma za 5,6 odstotka. Med prometnejše delnice sta se s posli za 400 tisoč evrov uvrstila Telekom in Luka Koper , njuni vrednosti sta se znižali za 0,4 oziroma dva odstotka. Preboj v zeleno območje je uspel le Salusu , ki se je okrepil za poldrugi odstotek. Najbolj razveselil Plama-pur Na prostem trgu so borznike najbolj zaposlile delnice izdelovalca plastičnih mas Plama-pura , ki jim je ob 62 tisoč evrov prometa uspel met za 14,2 odstotka. V rdečem so končali tudi idi, najprometnejši NFD1 je imel za 279 tisoč evrov poslov, ob tem pa izgubil 0,8 odstotka vrednosti. K padcu indeksa investicijskih skladov PIX za 1,1 odstotka je največ pripomogel zdrs ida Infond za 2,6 odstotka.",0
"Šanghaj - Dela v kitajskih tovarnah japonskega avtomobilskega proizvajalca Honda so zaustavljena, potem ko so nekateri delavci svoje zahteve po višjih plačah podkrepili s stavko. Medtem ko jim namreč Honda obljublja 24-odstotno zvišanje plač, si sami želijo dvakrat toliko, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Honda je delavcem v tovarni v kitajskem mestu Foshan ponudila 400 juanov (dobrih 58 dolarjev) vredno zvišanje mesečne plače na 1910 juanov. Vsi delavci se s ponudbo ne strinjajo in zahtevajo še enkrat toliko. Predstavniki sindikatov jih sicer pri tem ne podpirajo, zaradi česar je v ponedeljek tudi prišlo do fizičnih obračunavanj med delavci in sindikalisti. Več ljudi je bilo hospitaliziranih. Zaradi stavke je zmanjkalo delov za proizvodnjo tudi v drugih delih države, zato je bila Honda že minuli teden prisiljena zaustaviti proizvodnjo v štirih tovarnah na Kitajskem. To je sicer precej neugoden čas za avtomobilskega proizvajalca, ki je minuli teden napovedal krepitev proizvodnje zaradi večjega povpraševanja na kitajskem trgu. Honda želi svojo letno proizvodnjo na Kitajskem okrepiti za približno tretjino na 830.000 avtomobilov do leta 2012. Vendar se pri tem srečuje z vse večjim nasprotovanjem domače delovne sile. Tudi na Kitajskem se namreč krepijo zahteve po dostojni plači in delovnih pogojih. Kitajska zakonodaja sicer prepoveduje kakršno koli samostojno organiziranje delavcev. Združeni so edino v državno organiziranem sindikatu, pri čemer pa je vladajoča komunistična stranka zainteresirana ohraniti proteste kar se da neopažene v javnosti, s čimer želi zagotavljati nadaljnji pritok tujih investicij.",0
"Upanja za ohranitev zdravega jedra Steklarske nove skoraj ni več. Po mnenju predstavnice sindikatov za celjsko regijo bi se moral zgoditi izreden dogodek, da bi se zadeve premaknile naprej. Upanja za ohranitev zdravega jedra Steklarske nove v stečaju skorajda ni več, je povedala predstavnica Konfederacije novih sindikatov Slovenije za celjsko regijo Majda Medved. Po njenem mnenju je zadeva zdaj v rokah stečajnega upravitelja, vendar bi se moral zgoditi izreden dogodek, da bi se zadeve premaknile. Medvedova je izrazila obžalovanje, da se ni pojavil strateški vlagatelj z normalnimi pogoji o vstopu v družbeništvo oz. da se Martinu Konteju, ki je pokazal interes za vstop v družbeništvo novoustanovljene družbe Steklarska, proizvodnja stekla, ni uspelo dogovoriti z vsemi družbeniki. Po besedah Medvedove je Konte, ki naj bi želel biti direktor Steklarske, proizvodnje stekla, pričakoval mesečno plačo v višini 5000 evrov in povračilo vseh stroškov, delavci pa naj bi delali zastonj. Njegova plača je sicer majhna, če gre za dober menedžment, vendar ne moremo uvajati novodobnega suženjstva in od delavcev pričakovati, da delajo zastonj. Delavci morajo imeti zagotovljeno socialno varnost, je poudarila Medvedova. Pozdravila je napore Kapitalske družbe, ki je bila kot večinska lastnica Steklarske nove pripravljena za ponovni zagon proizvodnje zagotoviti do 100.000 evrov, ter Gen-I in Geoplina, ki sta bila pripravlja dobavljati elektriko in plin z odloženim plačilom. Medvedova je tudi dejala, da potencialni vlagatelji sploh niso razumeli stečajnega postopka in jih je zanimalo predvsem, koliko je še zalog izdelkov v podjetju. Foto Kanal A S Kontejem brez dogovora Kot je že znano, novoustanovljena družba Steklarska, proizvodnja stekla s Kontejem v četrtek ni dosegla dogovora o najemu opreme in proizvodnje Steklarske nove v stečaju, saj bi bil sporazum škodljiv za delavce, čeprav je bilo v sredo dogovorjeno, da bi načeloma proizvodnjo spet zagnali prihodnji teden in v prvi fazi zaposlili 65 delavcev. Družbeniki Steklarske, proizvodnja stekla so popoldne sporočili, da predlaganega sporazuma Kapitalske družbe z novim partnerjem Kontejem niso sprejeli trije družbeniki, ki so delavci v proizvodnji. Po njihovem mnenju predlagani sporazum ni bil primerna podlaga za nadaljevanje uspešnega poslovanja družbe, katere glavni cilj bi moral biti vzpostavitev proizvodnje, s katero bi podjetje spet lahko konkuriralo na domačem in tujem trgu ter na ta način dolgoročno zagotoviti delo delavcem z vrhunskim steklarskim znanjem. Iz predloženega poslovnega načrta je razvidno, da bi za minimalni poslovni rezultat v šestih mesecih Steklarska, proizvodnja stekla potrebovala 350.000 evrov vložka. Konte je bil pripravljen zagotoviti le 60.000 evrov, Kapitalska družba pa 7500 evrov, čeprav se je zavezala, da bi zagotovila do 100.000 evrov, vendar ne v obliki nepovratnega lastniškega deleža. Iz sporazuma s Kontejem ni razvidno, ali bi novi družbeniki dali kakšna jamstva za energente, ki sta jih Geoplin in Gen-I pripravljena dobavljati z 90-dnevnim odlogom plačila ob zavarovanju. Družbeniki menijo, da ima podjetje trenutno premalo naročil, da bi lahko pokrilo strošek energentov, zavedajo pa se, da je brez jasnih zagotovil o obstoju družbe za daljši čas težko dobiti naročila. Kupci namreč pričakujejo jamstvo pred naročilom, da bodo izdelki kakovostno narejeni in dobavljeni do dogovorjenega roka. V sporazumu prav tako ni nikjer omenjeno plačilo delavcem in plačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno. Ne obstaja niti določilo, za koliko časa bi se sklepala delovna razmerja. V sporazumu pa je bil naveden točen znesek kot redno mesečno plačilo za Konteja.",0
"Guverner Banke Slovenije je optimističen Finančni minister Uroš Čufer je ob koncu srečanj Mednarodnega denarnega sklada IMF in Svetovne banke dejal, da vlada nadaljuje ukrepe prejšnje vlade in da velike negotovosti ni. Slovenskim novinarjem je minister v Washingtonu dejal, da je sogovornike zanimalo, kakšen je položaj v Sloveniji, in zagotovil, da so z njimi na isti valovni dolžini . O Sloveniji se govori več kot prejšnja leta. Smo pod žarometi. Sogovorniki smo na isti valovni dolžini. Vsi ukrepi, ki smo si jih zastavili, so pravi. V grobem je to nadaljevanje ukrepov prejšnje vlade in velike negotovosti ni, je dejal Čufer. Priznal je, da je nekaj dvoma o tem, ali je vlada sposobna storiti to, o čemer govori že več let. Od tega, ali bo Slovenija izvedla ukrepe, o katerih govori, je odvisna njena kredibilnost v prihodnje, je dejal finančni minister. Čufer velikih težav ne vidi in pravi, da je pač treba izvesti reforme. Predvsem se moramo osredotočiti na to, da izvedemo vse postopke okrog slabe banke, da začnemo prenašati terjatve in, po drugi strani, da nadaljujemo z delovanjem na področju fiskalne konsolidacije, je dejal. Čufer potuje iz Washingtona v New York in naprej po Združenih državah na srečanja s potencialnimi in dejanskimi vlagatelji, ki so že sodelovali pri lanski izdaji dolarskih obveznic. Minister jim želi razložiti, da je bilo veliko danih obljub že izpolnjenih, in zagotoviti, da bodo tudi preostale. Dati jim želimo občutek udobja, da so denar dobro investirali, je dejal minister. Dodal je, da je v ZDA velik presežek denarja, Slovenija pa je zanesljivo dobra naložba. Kranjec Konsolidacija javnih financ, strukturne reforme, privatizacija Tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec ima malce boljši občutek, kot ga je imel pred prihodom v Washington. V skladu in banki smo uspelo razložiti, kakšna je dejanska situacija v Sloveniji, je povedal guverner in dodal, da je bilo nekaj sporočil, in sicer konsolidacija javnih financ, nujnost strukturnih reform, ki bodo povečale konkurenčnost gospodarstva, in privatizacija. Pri tem ne govorim nujno o privatizaciji tujcev, ampak so lahko tudi domači investitorji. Zelo jasno se je pokazalo, da je upravljanje ekonomskih entitet s strani države zelo neučinkovito. Ne gre za ideološko vprašanje, ampak gre za učinkovitost, je dejal Kranjec. Kranjec je poudaril tudi pomen upravljanja v bankah, podjetjih in državi. Zdaj ko končujem svoj mandat, sem preštel, da sem imel v šestih letih štiri predsednike vlade in štiri finančne ministre. To ni dobro sporočilo za stabilnost ekonomske politike, je dejal Kranjec, ki je izpostavil tudi pomen pomiritve finančnih trgov s čiščenjem bančnih bilanc v povezavi s sanacijo realnega sektorja. Kranjec meni, da se v Sloveniji porabi preveč časa za razprave, ki ne pripeljejo do rezultatov. Banka Slovenije je ministrstvom predlagala konkretne ukrepe. Pred leti smo ministrstvu za pravosodje predlagali, da temeljito spremeni zakon o stečaju in likvidaciji, kajti v teh težkih razmerah je težko, če upniki ne pridejo do svojih upravičenih zahtev. Šele po toliko letih smo uspeli nekaj narediti, je dejal Kranjec. Guverner je optimističen, da si bo Slovenija uspela povrniti kredibilnost. Že v nekaj mesecih, ko bodo znani rezultati stabilizacijskega programa vlade, bo podoba Slovenije malce boljša, še meni Kranjec.",1
"Krka pod 70, Luka pod 40, NKBM pod 20, Telekom pod 200 evri Obupani vlagatelji na Ljubljanski borzi so spet nemočno opazovali, kako je indeks SBI20 padel za štiri odstotke, vendar ob koncu dneva le dobili nekaj upanja. Zgodba dneva so spet Krkine delnice, ki so na začetku trgovanja po točno dveh letih prvič pogledale pod 70 evrov, potem ko sta bila izločena dva certifikata z vzvodom. Krka je nato le še pridobivala in dan končala nad 75 evri oziroma pol odstotka nad gladino. Promet je po petih mesecih spet presegel pet milijonov evrov, kar vliva upanje, da smo prav danes, ko je SBI20 od rekorda z lanskega avgusta oddaljen že več kot 50 odstotkov, videli dno, čeprav je v teh paničnih časih to nehvaležno ugibati. Telekom globoko pod 200 evri Meje, ki so bile še pred nekaj meseci nepredstavljive, so padale tudi pri preostalih papirjih. Telekom dno pri 190 evrih in Mercator sta padla pod 200, Luka pod 40 in Nova KBM pod 20 evrov. Še najmanj, poldrugi odstotek, je izgubil Petrol. Ker so bili zadnji posli večinoma nad enotnimi tečaji in ker naj bi se razmere na tujem končno malce umirile, zdaj res lahko pričakujemo, da bo v petek slovenski borzni indeks 6.055 točk prvič v tem mesecu dan končal v plusu. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -3,73 % 72,18 EUR LUKA KOPER -5,22 % 40,09 GORENJE -2,82 % 25,17 TELEKOM -3,46 % 197,41 MERCATOR -2,35 % 200,83 NOVA KBM -3,82 % 19,64 PETROL -1,45 % 434,15 SAVA -6,54 % 312,71 SAVA RE -2,87 % 22,32 PIVOVARNA LAŠKO -6,18 % 60,54 AERODROM LJUBLJANA -3,34 % 54,69 Črna sreda Indeksi v ZDA izgubili vsaj štiri odstotke Razmere na Wall Streetu so bile v sredo panične, saj je Dow Jones 10.609 točk padel kar za štiri odstotke in pristal na triletnem dnu. Vlagatelji se sprašujejo, katera finančna družba bo naslednja, ki bo kapitulirala, potem ko je bankrotirala banka Lehman Brothers, Merrill Lynch pa se je zadnji hip rešil s tem, da ga je prevzela Bank of Amerika. Na robu zloma naj bi bili še investicijski banki Goldman Sachs delnice so v sredo padle za 14 odstotkov in Morgan Stanley. Tudi tehnološke delnice so bile povsem dotolčene, indeks Nasdaq je s petodstotnim padcem doživel največji udarec v zadnjih sedmih letih. Četrtek, ki vliva upanje Seveda se niti Evropa v sredo ni mogla izogniti novemu padcu. Indeks FTSEurofirst 300 1.068 točk je izgubil dva odstotka. Nemce je šokirala novica, da je banka za obnovo KfW v ponedeljek nakazala 300 milijonov evrov investicijski banki Lehman Brothers, ki je isti dan nato razglasila stečaj. Svetovni bančni zemljevid se drastično spreminja, banke so prisiljene v združevanja. Na Otoku danes odmeva prevzem banke HBOS s strani Lloydsa. Vrednost posla je 21,7 milijarde dolarjev. Nora rast zlata Obupane razvite borzne trge so dopoldne pomirile tudi največje centralne banke, ki z novimi milijardami skupno 180 milijard dolarjev zagotavljajo prepotrebno likvidnost. Na trgu plemenitih kovin je bila sreda zgodovinska. Zlato še nikoli do zdaj v absolutnem znesku ni toliko pridobilo v enem dnevu. Ker vlagatelji v času finančnih škandalov iščejo varno zatočišče, je cena zlata danes dosegla tudi 890 dolarjev.Nafta je spremenila smer, tako da se je cena 159-litrskega soda ameriške lahke nafte zelo približala stotim dolarjem. Dolar pada, tako da je treba za evro po novem odšteti 1,45 dolarja.",0
"Bratislava - Tajvanski proizvajalec elektronike Foxconn namerava okrepiti proizvodnjo v svojem obratu na Slovaškem, v katerem proizvaja LCD-televizorje za japonsko družbo Sony. Zato naj bi v tovarni, ki ima zdaj 3000 zaposlenih, zaposlil okrog 900 dodatnih delavcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na ta način naj bi v letu 2011 proizvodnjo povečali za 50 odstotkov in tako zadostili naraščajočemu povpraševanju, pojasnjujejo v slovaški podružnici Foxconna. Lani je ta tovarna, ki je začela delovati oktobra 2007 in jo je Foxconn lani kupil od Sonyja, proizvedla več kot tri milijone LCD-televizorjev, med drugim tudi iz Sonyjeve serije bravia. Slovaški mediji po poročanju slovaške tiskovne agencije TASR sicer poročajo, da o širitvi v tej panogi na Slovaškem razmišljajo tudi druga podjetja. Južnokorejski Samsung naj bi nameraval ustvariti dodatnih 1000 delovnih mest, tajvanski AU Optronics naj bi na Slovaškem ustvaril 3000 novih delovnih mest.",1
"Katastrofalno. Osnovnošolci bodo na Pobrežju še vedno malicali na hodniku poleg sanitarij. Po besedah občine vse do leta 2013 ali celo 2014. “Naši otroci se prehranjujejo izmenično na hodniku. Nimamo namreč jedilnice. Telovadnica je še pokrita z nevarno salonitno kritino, pozimi pa je v tej stavbi mrzlo, saj telovadnice zaradi stare gradnje ne moremo segreti na več kot 13 stopinj,” je zaskrbljena Almira Lipnik, podravnateljica mariborske osnovne šole (OŠ) Toneta Čufarja na Pobrežju. Za kulturo denar je Nerazumljivo. “Ne razumem, kako bo lahko občina namenila več kot 50 milijonov za še eno gledališče na obrežju Drave in se denar kar najde, za šole pa ni denarja,” so besede enega izmed staršev osnovnošolca OŠ Tone Čufar. Podžupan Mikl očitke zavrača z besedami, da denarja, ki je namenjen v tem primeru za gledališče, ne morejo na občini kar tako dati za šolstvo. “Verjamem, da potrebujemo tudi gledališča, vendar če bi lahko sama odločala, bi najprej namenila denar za otroke in šole,” pa svoje mnenje izraža še podravnateljica pobreške šole. Obljube za 2013 V takšnih pogojih se bo na OŠ Tone Čufar letos šolalo 360 otrok. Kot dodajajo vodilni, imajo tudi težave z inštalacijo, več kot 30 let stara okna pa ponekod sploh še niso bila zamenjana. Da denarja za obnovo ni, nam je pojasnil tudi Milan Mikl, podžupan Mestne občine Maribor (MOM), ki je zadolžen za šolstvo. “Vemo, da je omenjena šola v zelo slabem stanju. Dokumentacija in gradbena dovoljenja so že izdana. Potrebovali bi okoli tri milijone evrov,” razlaga Mikl. Starši otrok, ki obiskujejo to šolo, pa počasi izgubljajo potrpljenje. Na nevzdržne razmere so že večkrat opozorili vodstvo šole, ki pa ima zvezane roke. “Z občine so nam vsaj sporočili, da smo na prioritetnem seznamu ter da bomo prišli na vrsto leta 2013 ali 2014. Zlate starše in otroke imamo, da so potrpežljivi in da razumejo razmere,” dodaja Lipnikova. O odpuščanju še nič Ni pa omenjena šola edina, ki je potrebna prenove. Dela v tem trenutku potekajo še na OŠ France Prešeren in OŠ Boris Kidrič, kjer poteka prenova skupnih prostorov v kleti. “Pouk smo organizirali tako, da učenci ne bodo čutili gradbenih del. Urnika nam ni bilo treba prilagajati,” pojasnjuje Marta Otič, ravnateljica OŠ France Prešeren. Dela, ki jih v celoti financira občina, so ocenjena na 4,8 milijona evrov. Končana pa bi naj bila do prihodnjega šolskega leta. Takrat naj bi omenjeni šoli združili. Kot še dodaja Mikl, še ni znano ali bodo zato morali krčiti število učiteljev na omenjenih šolah. “Kakšna bo organizacija združenih šol, za zdaj ne bi želeli komentirati,” pa še dodaja Otičeva. Novi strehi Gradbena dela bodo z začetkom šolskega leta potekala še na OŠ Draga Kobala, kjer prenavljajo streho in električno inštalacijo. Novo streho pa bo dobila tudi OŠ Slave Klavore. “Pouk ne bo moten nikjer, so mi zagotovili ravnatelji,” pa poudarja podžupan.",0
"Pri reševanju Adrie Airways naj bi se zapletlo pri dogovorih z bankami glede višine konverzacije dolgov v lastniške deleže. Adria pa naj bi imela denarja le še za slab mesec poslovanja. V NLB naj bi nasprotovali predlagani konverziji dolgov v lastniške deleže, pišejo Finance. V banki naj bi želeli v lastniški delež konvertirati le 15 milijonov od 38, kolikor predlaga Adria Airways. Bančniki, predvsem blizu NLB, naj bi za časnik dejali, da je reševanje Adrie bolj politično vprašanje kot poslovno. Če bi se banke odločale racionalno, potem Adrie ne bi reševali, saj dvomijo, da ima Adria dovolj denarja za ves mesec poslovanja, naj bi dejali bančni viri. Viri blizu Adrie pa so za časnik dejali, da se je država odločila za sanacijo letalske družbe in da sedaj prav državna NLB predlagani višini konverzije dolgov nasprotuje. Če Adrie banke in država ne bodo rešile, bo letalski prevoznik že jeseni razglasil stečaj. Potniki, ki so že kupili karte za kakšen polet pri Adrii Airways, bi v primeru stečaja dobili povrnjeno vozovnico šele v postopku stečaja, vendar še to ne v celoti, če sploh. O konverziji terjatev in dokapitalizaciji v višini 50 milijonov evrov bodo lastniki odločali v sredo prihodnji teden, še piše časnik. Če se ne bodo odločili za pomoč, bo Adria najverjetneje že jeseni razglasila insolventnost. To bi pomenilo tudi, da bi izgubila licenco za letenje.",0
"Uporaba interneta naj bi se še bolj povečala, ko se bo ""digitalna generacija"" - mladi med 16 in 24 letom, začela zaposlovati ter oblikovati tržne trende Danes internet redno uporablja 56 odstotkov Evropejcev, pravi Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope, ki ga je Evropska komisija objavila danes. Digitalni sektor Evrope je zadnja leta zelo napredoval. Povečuje se število uporabnikov interneta prek širokopasovnih povezav Polovica gospodinjstev in več kot 80 odstotkov podjetij danes uporablja širokopasovno povezavo. Najbolj aktivni uporabniki interneta so mladi med 16 in 24 letom. Uporaba interneta naj bi se še bolj povečala, ko se bo ""digitalna generacija"" začela zaposlovati ter oblikovati tržne trende. Kljub tem podatkom pa tretjina državljanov EU ni še nikoli uporabila interneta. Enostaven in pravičen dostop do digitalnih vsebin Evropa mora tudi narediti več, da bo konkurenčna v svetu, saj še vedno zaostaja za ZDA in Japonsko pri naložbah v raziskave in razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Komisarka EU za informacijsko družbo in medije Viviane Reding je povedala, da digitalna generacija predstavlja priložnost: ""Ti mladi ljudje intenzivno uporabljajo internet in so tudi zelo zahtevni potrošniki. Da sprostimo gospodarski potencial te digitalne generacije, moramo omogočiti enostaven in pravičen dostop do digitalnih vsebin.""",1
"Kljub težki situaciji v Istrabenzu, ki je v prisilni poravnavi, so vodilni lani skupno prejeli okoli 400 tisoč evrov. Od tega je za šest mesecev dela največ dobil prav Igor Bavčar. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar Vodilni v koprskem Istrabenzu so lani prejeli nekaj več kot 400 tisoč evrov, od tega je največ, 157 tisoč evrov bruto, prejel nekdanji predsednik uprave Igor Bavčar, poročajo Finance. Na drugem mestu je nekdanji predsednik uprave Bogdan Topič, ki je Bavčarja nasledil. Topič je prejel 117 tisoč evrov. Nadzorniki Istrabenza pa so prejeli od tri do štiri tisoč evrov sejnin in nagrad, še poroča časnik. Janko Kosmina je za tri mesece prejel 8.813 evrov bruto, Tomaž Toplak za pet mesecev nekaj manj kot 20 tisoč evrov bruto, Bojan Korsika pa za pet mesecev 13 tisoč evrov bruto. Kot je znano, je holding Istrabenz od lani v prisilni poravnavi. Trenutno poteka kontrolirana odprodaja naložb, ki jo vodi KPMG. V okviru odprodaj se med drugim prodaja tudi podjetje Turizem Kras, ki ima koncesijo za Postojnsko jamo, Hotel Kempinski in Grand hotel Adriatic v Opatiji. Boško Šrot Foto POP TV Holding Istrabenz je pred začetkom prisilne poravnave bankam in drugim upnikom dolgoval okoli 470 milijonov evrov, skupaj s hčerinskimi družbami pa naj bi jim dolgoval okoli 800 milijonov evrov. Šrot je prejel 152 tisoč evrov odpravnine Iz letnega poročila Pivovarne Laško pa je razvidno, da je nekdanji predsednik uprave Boško Šrot do konca julija prejel 100 tisoč evrov plače in okoli 17 tisoč evrov bonitet. Nadzorniki so ob odstavitvi Šrota dejali, da ne bo dobil odpravnine. Iz letnega poročila pa je po pisanju časnika razvidno, da je vseeno prejel 152 tisoč evrov odpravnine.",0
"Ljubljana - Evropska kriza zaradi javnega dolga ter posledično višjih stroškov posojanja so povzročili, da so evropska podjetja maja izdala najmanj obveznic v zgodovini. Strahovi, da bo evropska kriza vplivala na svetovno gospodarstvo, so se očitno širili po vsem svetu, saj je bila skupna izdaja obveznic podjetij v tem mesecu na najnižji ravni v zadnjem desetletju. Podjetja v EU so tako izdala za 8,75 milijarde evrov obveznic, torej najmanj v zgodovini, ameriška podjetja pa za 33 milijard dolarjev, kar je najmanj od novembra 2008. Podjetja po svetu so izdala skupno za 61,1 milijarde dolarjev obveznic, kar je tretjina aprilske izdaje obveznic oziroma najmanj od decembra 2000, kažejo podatki Bloomberga. Maja se je medtem precej povečala razlika med pribitki na podjetniške obveznice in državne obveznice. Po podatkih Bank of America se je razlika povečala s 44 na 193 bazičnih točk. Po ocenah analitikov evropski voditelji vlagatelje niso prepričali, da lahko uredijo javnofinančne težave, na precej preklicev izdaj obveznic pa je vplivala tudi izjava Billa Grossa, direktorja največjega sklada obveznic na svetu, da je grško prestrukturiranje dolga neizogibno. Razpoloženje na finančnih trgih naj bi bilo tako trenutno zelo krhko in je po ocenah analitikov zelo malo znanilcev, da bo v kratkem prišlo do bistvenih sprememb.",0
"Oprostite, ampak zamujamo. Vam ob teh besedah pritisk ponavadi naraste nad kritično mejo? Letalski potniki ta stavek menda sovražijo še bolj kot izgubljeno prtljago. S kom leteti, da ga boste slišali le izjemoma? Lufthansa. Nemci sicer niso bili najbolj točni, so pa zato prepeljali največ potnikov. Saj poznate zgodbo. Mudi se vam na sestanek, zamudili boste naslednji let ali pa bi šli radi čim prej na dopust, pa kaže, da ga boste namesto na plaži preživeli kar na letališču. Medtem ko vi živčno prestopate in uporabite ves besedni zaklad, ki bi v javnosti moral biti cenzuriran, se vam osebje le prijazno smehlja in vas tolaži, da bo vaše letalo v višave poletelo že čez eno uro. Da bi se takšne dogodivščine letalskim potnikom dogajale čim redkeje, Flightstats redno pripravlja seznam letalskih družb, ki cenijo čas in živce svojih potnikov in vas torej na cilj pripeljejo najbolj točno. Nesporni zmagovalci leta 2009 so Japonci, saj sta med prvimi tremi kar dve njihovi družbi, je pa med prvih deset uspelo priti tudi nemški Lufthansi, katere letala so med prvo deseterico opravila rekordno število poletov, kar 386 000. Kdo je še na seznamu? Vam je situacija znana?",1
"Ljubljana - Čisti dobiček družbe Poteza Skupina in tudi njene hčerinske družbe Poteze Naložbe je v prvem polletju skoraj povsem skopnel. Družbi sta ustvarili le okoli petino čistega dobička iz enakega obdobja lani. Vzrok? Precejšen padec prihodkov od dividend in bistveno višji stroški financiranja. Kratkoročne finančne obveznosti Poteze Naložb so se do konca junija še povečale, že na skoraj dvesto milijonov evrov. Medtem ko je Poteza Skupina Branka Drobnaka iz poslovanja imela nekoliko višjo izgubo, saj je prihodke iz prodaje zmanjšala za več kot polovico, znižanju pa so zgolj delno sledili stroški, je Poteza Naložbe v tem segmentu dosegla celo 4,1 milijona evrov dobička. Vseeno pa je ta doživela kar 95-odstotni upad finančnih prihodkov od deležev v drugih družbah. Njen poslovni izid iz rednega delovanja je posledično kljub boljšemu poslovanju upadel za petino. Podoben učinek je imelo zmanjšanje finančnih prihodkov na rezultat Poteze Skupine, le da je ta doživela precejšen izpad dividend od družb v skupini. V prvem polletju je bilančna vsota Poteze Skupine zrasla za 8,6 odstotka, zlasti zaradi povečanja kratkoročnih poslovnih terjatev, medtem ko je vrednost sredstev Poteze Naložb upadla za slab odstotek. Velja opozoriti še na zunajbilančne obveznosti Poteze Skupine, ki so do junija zrasle na visokih 80 milijonov evrov. Mednje so vključena predvsem poroštva, dana družbam v skupini.",0
"Oktobra največji priliv brezposelnih letos - 15.000 Gospodarska kriza je spremenila strukturo brezposelnih. Zavod za zaposlovanje tako zaznava več brezposelnih zaradi stečajev in prenehanja zaposlitev za določen čas. Oktobra letos je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 94.600 brezposelnih, medtem ko jih je bilo oktobra lani 62.600. Med njimi je največ moških. Delež žensk med brezposelnimi je padel pod polovico, tako da se je oktobra v primerjavi z lanskim oktobrom znižal z 52,2 odstotka na 48,9 odstotka. Več mlajših brezposelnih Spremembe so se pojavile tudi v starostni skupini brezposelnih. Tako se je delež brezposelnih, starih od 15 do 25 let, oktobra glede na enak čas leto prej zvišal s 15,7 na 16,4 odstotka, medtem ko je v celotnem letu 2008 znašal 14,4 odstotka. Pred letom 2007 je delež te skupine vsa leta presegal 20 odstotkov. Med brezposelnimi se je povečal še delež starih od 26 do 39 let - s 30,1 na 33,3 odstotka. Po podatkih zavoda za lani je ta delež znašal 33,5 odstotka. Več brezposelnih zaradi stečajev predvsem na račun Mure Oktobra je najbolj upadel delež dolgotrajno brezposelnih - tistih, ki so na zavodu v zadnjih 16 mesecih prijavljeni več kot 12 mesecev s 50,2 na 34,4 odstotka. Na letni ravni se je znižal tudi delež brezposelnih s I. in II. stopnjo izobrazbe z 39,8 na 38,2 odstotka. Trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev je bilo oktobra letos več kot 27.300 oz. 28,9 odstotka, medtem ko je ta delež oktobra lani znašal 22,7 odstotka. Močno se je povečal tudi delež brezposelnih zaradi stečajev, in sicer predvsem na račun stečaja Mure.",0
"Policija je prejšnji teden končala poostren nadzor hitrosti na cestah, ki ga je izvajala v zadnjih štirih mesecih. V tem obdobju se zgodi največ prometnih nesreč, najpogostejši vzrok zanje pa je hitrost. Na slovenskih cestah je letos zaradi prevelike hitrosti umrlo 40 ljudi, lani v enakem obdobju pa 56. Kot je povedal vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi (GPU) Ivan Kapun, je cilj tovrstnih akcij, da se s preventivnimi dejavnostmi in represivnimi ukrepi zmanjša število smrtnih žrtev zaradi hitrosti. Akcijo bodo nadaljevali Dejavnosti nadzora nad hitrostjo na cestah bo policija po njegovih besedah še nadaljevala, a ne v takem obsegu kot v okviru akcije, ki je sicer potekala od marca. K zmanjšanju smrtnih žrtev na cestah pa po Kapunovih ocenah pripomorejo tudi represivni ukrepi policije. Izrečenih 2800 ukrepov Po njegovih besedah je bilo v akciji izrečenih okoli 2800 represivnih ukrepov, največ glob in tudi obdolžilnih predlogov. Policija je tako v okviru akcije na avtomobilski cesti, kjer so postavljeni stacionarni radarji, v enem dnevu izmerila 40 voznikov, ki so prekoračili hitrost za več kot 50 kilometrov na uro. To pomeni, da bo nadaljnji postopek zoper njih potekal pred sodiščem, je pojasnil Kapun. Dodal je, da so v tem obdobju oglobili tudi kar nekaj tujcev in voznikov motornih koles. V istem obdobju je hitrost prekoračilo tudi 56 tovornih vozil. Kapun sicer nima podatka o najvišji prekoračeni hitrosti, so pa po njegovih besedah izmerili voznika, ki je vozil 200 kilometrov na uro. Mlajši vozijo hitreje Najhitrejši vozniki so sicer osebe, stare od 20 do 45 let, a to po ocenah vodje prometne policije ni posebnost, saj je v tem starostnem obdobju tudi največ voznikov. Po njegovih besedah pa so v prometnih nesrečah največkrat udeleženi vozniki, stari do 25 let. Nadzor hitrosti je sicer potekal v skladu z načrtom, s katerim se uresničujejo cilji iz resolucije v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa.",0
"Poplavljanje. Nevarnost zaradi močnega deževja predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji. Svarila. V Kopru je včeraj morje poplavilo glavni pomol, v Izoli pa je bilo nekaj manjših nevšečnosti. Ob 9. uri je Pirančane na bližajoče se večje plimovanje morja opozorila sirena, zato so lastniki avtov na Punti pohiteli z njihovim umikanjem. Piranskim gasilcem so takrat zapiskali telefoni, tako da jih je bilo šest kmalu v gasilskem domu. Preverili so opremo za morebitno črpanje vode iz nižjeležečih prostorov, a intervencija ni bila potrebna, saj se je okoli 11. ure voda začela umikati. Morje je sicer Piran v novembru in decembru poplavilo desetkrat. Reke prestopale bregove Bregove so včeraj prestopile reka Vipava v zgornjem toku, Idrijca pri Slapu ob Idrijci in Ljubljanica na Ljubljanskem barju, povečale pa so se tudi poplavljene površine na Barju in kraških poljih. Zaradi pričakovanega naraščanja vodostaja budno spremljajo tudi Savo Bohinjko s pritoki in reko Reko. Uprava za zaščito in reševanje je včeraj izpostavam naročila, naj preverijo število protipoplavnih vreč, črpalk in druga sredstva za primer poplav ter naj morebitne zahteve po dopolnitvi teh sredstev sporočijo. Na koprskem glavnem pomolu je včeraj zalilo ribiške mreže in preostale pripomočke za ribolov. (Foto: Janez Mužič)",0
"Naftne družbe pripomogle k rasti Dow Jonesa Ljubljanska borza je četrti dan zapored končala v rdečih številkah, SBI20 7.557 indeksnih točk je v celem tednu ob 4 % svoje vrednosti. K padcu so mu največ, za več kot dva odstotka, pripomogle delnice Mercatorja, za katere je bilo treba v povprečju odšteti 222 evrov, in znova Aerodroma, kjer se je enotni tečaj komaj obdržal nad 80 evri za delnico. Za skoraj dva odstotka je padel tečaj delnic Telekoma Slovenije, več kot odstotek minusa pa so imele še delnice Petrola. V zelenih številkah so tokrat teden končale delnice Luke Koper, Nove KBM, Pozavarovalnice Sava in Gorenja. Skupina Krka povečala prodajo za petino Ko na borzah vlada pesimizem, tudi dobri rezultati družb ne pridejo do izraza in premika tečaja v nasprotno smer. Skupina Krka je v prvih šestih mesecih glede na isto obdobju lani povečala prodajo za petino, kar pomeni 469 mio. evrov prihodkov, od tega trg v Sloveniji predstavlja le še 11 % skupne prodaje izdelkov in storitev, ki jih ponujajo v novomeškem farmacevtu. Skupščina Krke je potrdila tudi skromno dividendo v višini 0,91 evra bruto na delnico, da katere bodo upravičeni tisti vlagatelji, ki so še danes kupili delnice farmacevta. Enotni tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0,30 % 86,37 EUR TELEKOM -1,95 % 236,06 EUR PETROL -1,23 % 531,98 EUR GORENJE +0,19 % 32,01 EUR LUKA KOPER +1,65 % 56,00 EUR MERCATOR -2,22 % 222,30 EUR INTEREUROPA -0,71 % 25,17 EUR Naftne družbe pripomogle k rasti indeksa Dow Jones Pričakovani podatki o zaposlenosti le niso bili tako slabi, kot so pričakovali analitiki. V juniju se je namreč zmanjšalo število zaposlenih za 62.000, medtem ko so se pričakovanja vrtela okrog številke 100.000. Stopnja brezposelnosti je ostala nespremenjena pri 5,5 %. Nafta, ki je postala nov regulator trga, je dosegla nov rekord in presegla 145 dolarjev za skoraj 159-litrski sod, razloge za rast pa so tokrat našli v večjih napetostih med Izraelom in Iranom. Ameriški indeks Dow Jones je tako zadnji dan trgovanja v tem tednu zaradi naftnih družb pridobil 0,65 % vrednosti. Pričakovanja za drugo četrtletje General Electric 54 centov dobička na delnico, Alcoa 68 centov dobička na delnico V naslednjem tednu bodo oči vlagateljev uprte v objavi rezultatov dveh družb in sicer aluminijskega koncerna Alcoa ter industrijskega giganta General Electric. Pričakovanja pri gigantu GE so, da naj bi dobiček v drugem četrtletju znašal 5,33 mrd dolarjev lani v istem obdobju 5,4 mrd dolarjev, pri Alcoi pa se zaradi dragih surovin in manjše gospodarske rasti pričakuje 16% padec dobička, kar pomeni 0,68 centov na delnico. Če bodo rezultati slabši od napovedi in če bo nafta presegla 150 dolarjev za sod, se bo medvedji trend po vsej verjetnosti nadaljeval tudi v prihodnjem tednu.",0
"Evro v primerjavi s frankom rekordno nizko Z izjemo Krke so se vse delnice na Ljubljanski borzi v četrtek podražile. Mercatorjeve so nadaljevale rast in presegle 160 evrov, kar pomeni več kot triodstotni plus. Ob tem je vredno omembe, da je promet z Mercatorjevimi delnicami znašal 669 tisoč evrov in ga je bilo celo več kot s Krkinimi delnicami. Najvišji posli so se sklepali pri 162 evrih. Že v sredo je cena Mercatorja poskočila za dva odstotka, potem ko je uprava izdala, da načrtuje 100 milijonov evrov dobička do leta 2015. Tudi primorski podjetji Luka in Intereuropa sta se močno podražili in nadoknadili sredin padec. Cena Krke je zdrsnila na 63 evrov. Indeks SBI TOP 845 točk se je petič zapored zvišal, tokrat kar za 1,42 odstotka. Gre za največjo rast našega osrednjega borznega indeksa v zadnje pol leta. Donosi obveznic še kar silijo navzgor Med srednim trgovanjem je delniški indeks Dow Jones dosegel že 11.519 točk, kar je največ po zlomu banke Lehman Brothers leta 2008, vendar dan končal pri 11.457 točkah oziroma 0,17 odstotka pod izhodiščem. S tem je Wall Street že tretji dan zapored ob koncu trgovanja spremenil smer in se obrnil navzdol. Nervozo povzroča razprodaja na obvezniških trgih, saj je donos 10-letne ameriške državne obveznice že presegel 3,50 odstotka. Vlagatelji se odločajo za pobiranje dobičkov. Leto 2010 je bilo spodbudno, Dow Jones je pridobil več kot 10 odstotkov. Delnice v prvi kotaciji LUKA KOPER+6,25 % 17,00 EUR INTEREUROPA+4,11 %4,11 MERCATOR+3,41 % 160,60 PETROL+2,40 %256,00 NOVA KBM+1,47 % 10,35 TELEKOM+1,15 %88,00 GORENJE+0,71 %13,45 KRKA-0,63 %63,00 Španiji grozi slabša bonitetna ocena Dolžniška kriza prezadolženih evropskih držav je spet aktualna. Pri agenciji Moodys so posvarili, da utegnejo v naslednjih mesecih Španiji znižati kreditno oceno, kar je takoj okrepilo dolar. Za evro je treba odšteti 1,32 dolarja oziroma rekordno nizkih 1,28 švicarskega franka. Na drugi strani še naprej razveseljujejo podatki o ameriški industrijski proizvodnji, kar kaže na solidno okrevanje ameriškega gospodarstva. Kaj bo prinesel sestanek v Bruslju? Evropske borze so v sredo končale šestdnevni pozitivni niz najdaljši v pol leta, indeks FTSEurofirst 300 1.127 točk pa je izgubil pol odstotka. Zlasti bančne delnice so bile pod prodajnim pritiskom. Danes se v Bruslju začenja vrh - o dvodnevni vrh Evropske unije, katerega glavna tema bo vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma in opredelitev zanj potrebnih sprememb lizbonske pogodbe.",1
"Laško - Nadzorni svet Pivovarne Laško bo na popoldanski seji obravnaval nerevidirane in nekonsolidirane rezultate poslovanje družbe v letu 2009. Nadzorniki naj bi spregovorili tudi o združevanju pivovarn in milijonskih odpisih terjatev. Sklepe nadzornega sveta bo uprava Pivovarne Laško predvidoma posredovala v petek. Po neuradnih podatkih mora skupina Pivovarna Laško opraviti za 190 milijonov evrov odpisov, je danes poročal časnik Dnevnik. Dejanski učinek odpisa naj bi bil nekoliko manjši, saj bodo zaradi oblikovanja okrog 50 milijonov evrov terjatev za odložene davke oslabitve k izgubi ""prispevale"" 140 milijonov evrov. Koliko bo znašala izguba iz poslovanja, pa še ni znano. Odpise terjatev v višini 190 milijonov evrov je sicer Pivovarna Laško napovedala že novembra lani, od tega naj bi 110 milijonov evrov odpadlo na financiranje Infond Holdinga in Centra Naložb, prek katerih je želel nekdanji predsednik uprave Boško Šrot postati edini lastnik holdinga slovenskih pijač, večine Mercatorja in časopisnih družb Delo in Večer.",0
"Delavci Aha Mure bodo v kratkem prejeli še drugi del aprilskih plač. Družba je na banke nakazala denar. Ali to pomeni tudi odpoved za torek napovedane stavke, še ni jasno. Aha Mura je danes popoldne na banke nakazala drugo polovico aprilske plače, tako da jo bodo nekateri delavci dobili že danes, vsi pa najpozneje v ponedeljek. O tem, ali bodo torkovo stavko, ki jo je sindikat napovedal, če plače ne bi dobili danes, odpovedali, bo izvršni odbor odločal v ponedeljek. O za torek napovedani stavki se bodo delavci odločili v ponedeljek. Kot je povedala lastnica Aha Mure Mojca Lukančič, ena od bank v konzorciju še vedno ni odobrila posojila, za katero so zaprosili, denar za današnjo plačo so zbirali po vsej skupini Aha in do zadnjega trenutka niso vedeli, ali jim ga bo uspelo zbrati. Ker jim je zmanjkalo 130.000 evrov, si je ta sredstva izposodila sama na svoje ime. Lukančičeva je prepričana, da so s tem razlogi za stavko odpadli, še vedno pa ne razume bank, ki jim niso pripravljene pomagati pri likvidnostnih težavah. Sicer pa že za prihodnji mesec pričakuje večje prilive, saj prihaja mesec, ko bodo dobili več plačil za storitve oziroma izdelke. Predsednica sindikata v Aha Muri Jolanka Horvat je potrdila, da je denar bankam nakazan, ali je to dovolj za preklic stavke, pa ni mogla povedati, ker bo o tem v ponedeljek odločal izvršni odbor sindikata. Tudi o normativih za odpuščanje se bo po besedah Horvatove sindikat še ni uskladil z vodstvom, kot je znano, se sindikat ne strinja s predlogom vodstva, da bi najprej odpuščali tiste zaposlene, ki so v podjetju najmanj časa.",0
"Rdeči oktober kot posledica pričakovanja hude recesije Svet se pripravlja na hudo recesijo, lahko sklepamo po padanju delniških indeksov. Ljubljanska borza jo je v četrtek še dokaj dobro odnesla. Slovenski borzni indeks se je namreč znižal ”le” za dva odstotka in je zdaj pet odstotkov nad dveinpolletnim dnom, ki je bil dosežen 10. oktobra. Največ je izgubila Pozavarovalnica Sava, ki je padla na 18 evrov. Do štiri odstotke cenejše so delnice Nove KBM tečaj 16 evrov je rekordno nizek, Mercatorja, Istrabenza, Zavarovalnice Triglav in Heliosa. Bolje od trga so se gibale vrednosti Gorenja cenejše je za 0,7 odstotka, Krke -1,4 in Petrola -1,8, edina delnica s pozitivnim predznakom pa je bila Pivovarna Laško. Še največ prometa, 0,78 milijona evrov, je bilo s Krko, ki je dan končala pri 68 evrih. Vsi nestrpno čakajo Krkine rezultate poslovanja v prvih devetih mesecih, ki naj bi dokazali, da podjetje ne čuti finančne krize. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -1,40 % 68,17 EUR HELIOS -3,41 % 849,95 MERCATOR -3,32 % 182,30 NOVA KBM -3,96 % 16,00 PETROL -1,75 % 373,41 GORENJE -0,73 % 19,02 SAVA RE -6,38 % 18,04 LUKA -2,28 % 38,22 Recesija bo očitno zelo huda Številni makroekonomski podatki, pesimistične ocene podjetij o prihodnjem poslovanju in nenazadnje vedno nižje cene surovin kažejo, da vlagatelji pričakujejo ostro recesijo, kar se zrcali v gibanju delniških indeksov. Upanje, da smo 10. oktobra videli dno, ni dolgo tlelo. V ZDA so delnice v sredo v povprečju pristale najnižje v zadnjih petih letih. Seznam podjetij, ki so razočarala analitike, je daljši za Boeing, AT&T, Wachowio in Merck. Nižje cene nafte so prizadele Exxon Mobil, katerega delnice so padle za deset odstotkov, posledično pa se je indeks Dow Jones 8.519 točk znižal kar za 5,7 odstotka. Nasdaq je kljub dobri predstavi Appla objavil je dobre poslovne rezultate izgubil 4,8 odstotka, njegova vrednost 1.615 točk pa je najnižja po juniju 2003. Ameriška vlada razmišlja o novih ukrepih Po hudih sredinih izgubah je v Tokiu tudi v četrtek kazalo na polom, saj je bil Nikkei že za sedem odstotkov v minusu, dan pa je končal z zmernim, 2,5-odstotnim, padcem. Za malce boljše razpoloženje je poskrbel članek v Wall Street Journalu, da ameriška vlada razmišlja o 40 milijard vrednem načrtu za rešitev tistih, ki ne morejo odplačevati hipotekarnega kredita. Na evropskih borzah se je padanje v sredo je bil minus več kot petodstoten dopoldne nadaljevalo, tako da je indeks FTSEurofirst 300 850 točk izgubil še tri odstotke. V Veliki Britaniji napeto čakajo petkov podatek o gospodarski rasti beri padcu v tretjem četrtletju. Celo zlato, ki naj bi bilo v nemirnih časih varno pribežališče, se je sesedlo , tako da se z njim trguje le še tik nad 700 dolarji.",0
"Konkurenčnost slovenskega turizma bomo krepili z novimi čarterskimi linijami in vključitvijo kulturne dediščine v turistične produkte, je v Ljubljani sklenil svet za turizem. Osem novih letalskih linij bo turiste iz Rusije, Italije, Avstrije, Nemčije in Balkana vozilo uživat v lepotah naše dežele. Pa tudi mi se bomo lažje na svoje oči prepričali, zakaj Sankt Petersburgu pravijo ruske Benetke. Kot je v. d. direktorja direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar pojasnil po seji sveta za turizem, se trenutno že zaključujejo pogovori z določenimi novimi in obstoječimi letalskimi operaterji. Za letos je že napovedal nove čarterske linije s Sankt Peterburgom in druge. Poudarjeno bo trženje na glavnih emitivnih evropskih trgih, nadaljevati moramo z investicijskim ciklusom. Pred nami je zaključek še zadnjega projekta, ki je bil rak rana slovenskega turizma uspešno smo pripeljali do konca projekt Rimske toplice. Treba je samo treba nadaljevati v luči večje konkurenčnosti, je še dodal Hribar. Kot trenutno nekonkurenčen je izpostavil prav letalski sektor in pa vključenost kulturne dediščine v turistične produkte ter kulturni turizem. Pripravljata se dva nova projekta, ki naj bila pod zaščito svetovne kulturne dediščine, je dejal in pojasnil, da je v letošnjem proračunu turizmu namenjenih 42 milijonov evrov, od tega jih bo 10 namenjenih za promocijo slovenskega turizma, preostala sredstva pa za nadaljevanje investicijskega ciklusa v okviru črpanja sredstev evropskih skladov. Foto Mateja Klavs Slovenija se bo osredotočila na promocijo v severni Italiji, Avstriji in Nemčiji ter v Rusiji in v državah vzhodnega Balkana. Kot je še pojasnil Hribar, so na seji analizirali trenutno stanje v slovenskem turizmu in odprli problematiko ter izzive, ki sledijo. Svet je dal pozitivno oceno glede začetka letošnje turistične sezone. Številke v prvih treh mesecih nas navdajajo z optimizmom in so dobra osnova za leto, ki prihaja, meni Hribar. Svet za turizem je ministrstvo za gospodarstvo zadolžil, da pripravi načrt kratkoročnih ukrepov za razvoj slovenskega turizma in da zbere odprta vprašanja ter poskuša najti odgovore znotraj resorjev do naslednje seje, ki bo najverjetneje pred glavno poletno turistično sezono ali takoj po njej. Predsednik upravnega odbora Turistično-gostinske zbornice Danilo Daneu je izpostavil, da se tudi v slovenskem turizmu še vedno čuti vpliv svetovne gospodarske krize. Izzivi za slovenski turizem so veliki. Na osnovi današnjega sestanka je možno s sklepi in usmeritvami graditi novo strategijo, je dejal po seji.",1
"Američani zagotavljajo, da bodo upoštevali domačine in spremenili prvotne načrte megazabavišča. Novogoričani so zadovoljni. V okviru svojega drugega obiska v Sloveniji se je podpredsednica družbe Harrah s Entertainment, ki skupaj s Hitom načrtuje 750 milijonov evro vredno megazabavišče, Jan Jones, v Novi Gorici sestala tudi s županom Nove Gorice Mirkom Brulcem. V Novi Gorici kot edino možno lokacijo za megazabavišče vidijo območje Ajševice Čeprav podobnosti o projektu, kot tudi ne njegova lokacija, še niso znani, je Jonesova prepričana, da je bil od njenega julijskega obiska narejen manjši napredek. Občutek je dober. Zadovoljen sem z odgovori, je po sestanku dejal Brulc. Megazabavišče na območju Ajševice? Novogoriški župan, ki je bil vesel obljube Jonesove, da na Goriškem ne nameravajo zgraditi novega Las Vegasa, je predstavnico Harrah sa seznanil s sklepi torkove izredne seje mestnega sveta, pa tudi drugimi zahtevami, ki se glede turistično-igralniškega projekta pojavljajo v novogoriškem okolju. Mirko Brulc Imamo obljube, da bodo naše zahteve upoštevane Jonesovi je Brulc predstavil območje Ajševice kot edino možno lokacijo za megazabavišče v novogoriški občini. Lokacija ima nekatere prednosti, kar bomo s kolegi upoštevali, je dejala Jonesova, ki želi, da bi bil turistično-zabaviščni center postavljen na Goriškem. To je zame pomembno, kajti Novo Gorico smo izbrali zaradi njenih lepot, dostopa do infrastrukture, bližine Italije in Avstrije. Tu je po mojem mnenju prava lokacija, je poudarila Jonesova. Župan in civilna iniciativa zadovoljni Sicer pa sta Jonesova in Brulc, ki sta se danes srečala prvič, zgolj izmenjala mnenja, kot kaže pa Američani razumejo zahteve lokalnih skupnosti, je ugotovil slednji. Dotaknila sta se tudi predlaganih sprememb igralniške zakonodaje, ki jih pripravlja ministrstvo za finance in na katere imajo na Goriškem precej pripomb. Imamo obljube, da bodo naše zahteve upoštevane. Če bo tako, potem je pot dosti bolj odprta kot sicer, je Jonesovi zagotovil Brulc. Ker sta novogoriški zabavišči Perla in Park usmerjeni predvsem v igralništvo, želijo na Goriškem zgraditi turistični resort , v katerega bi privabili ljudi iz celega sveta, je pojasnila Jonesova, ki se bo v petek sestala še z drugimi goriškimi župani, v Slovenijo pa naj bi se vrnila novembra. Jonesova, ki je izpostavila pomen preglednosti projekta ter komuniciranja z lokalnimi skupnostmi in javnostjo, se je danes ločeno sestala tudi s predstavniki severnoprimorske gospodarske zbornice in civilne družbe. Kot je novinarjem povedala predsednica Goriškega društva za kakovost bivanja, ki megazabavišču nasprotuje in zahteva celo referendum, Lucija Mozetič, jim je Jonesova zagotovila, da so prvotne načrti megazabavišča spremenjeni, da ne bi bili za okolje preveč moteči.",1
"Brez dela predvsem delavci, ki so imeli pogodbe za določen čas Na območju Maribora se povečuje število brezposelnih, na Goriškem pa je vse več vlog za denarno socialno pomoč. Konec januarja je bilo na mariborskem območju registrirana 11.701 brezposelna oseba, kar je 5,6 odstotka več kot v enakem obdobju leto prej in 8,7 odstotka več kot mesec prej. Med delavci, ki se prijavljajo na zavod za zaposlovanje, je največ tistih, ki se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, prijavljajo pa se tudi presežni delavci iz večjih in manjših podjetij, kar pa je značilno za vsak januar. Na Goriškem je denarno pomoč lani prejemalo od 500 do 600 oseb, število vlog pa se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta povečalo za 20 odstotkov. V prejšnjih letih se je število prejemnikov redne denarne pomoči zaradi vse strožjih pogojev zmanjševalo, lani pa se je spet povečalo. Med prejemniki denarne pomoči prevladujejo samske osebe z osnovnošolsko izobrazbo. Direktorica centra za socialno delo Ivanka Drnovšček je ob tem izpostavila še enkratno denarno socialno pomoč 221 evrov, ki jo posameznik lahko prejme dvakrat letno. Lani so jo dodelili v 529 primerih, letos pa so prejeli že 180 tovrstnih prošenj.",0
"Stavkovni odbor v družbi Viator & Vektor je zaradi neuspelih pogajanj za dvig plač napovedal stavko v aprilu. Vozniki v Viator & Vektor so napovedali stavko. Stavkovni odbor sindikata delavcev prometa in zvez družbe Skupina Viator & Vektor je zaradi neuspelih pogajanj z vodstvom družbe glede višine plače danes napovedal stavko voznikov, ki naj bi se začela aprila. Kot je povedal predsednik sindikata Mirko Drača, datuma stavke še niso določili. Drača je poudaril, da bodo vozniki stavkali, dokler se z upravo ne bodo dogovorili glede svojih zahtev. Stavkovni odbor je na sobotnem sestanku postavil stavkovne zahteve, ki pa jih zaenkrat ne želijo razkriti javnosti. Menijo, da se spodobi, da zahteve najprej dobijo na mizo predstavniki uprave podjetja. Drača ob tem poudarja, da stavkovne zahteve niso enake predlogom, o katerih so se z vodstvom družbe pogovarjali v preteklih mesecih. Sindikat je sicer tekom pogajanj predlagal 10-odstotno zvišanje osnovnih bruto plač. S tem bi vozniki imeli izenačeno osnovno bruto plačo z ostalimi zaposlenimi v družbi. Drača je dodal, da osnovna bruto plača voznika sicer znaša 729 evrov. Vodstvo družbe in sindikat sta pogajanja o višini plač, stimulacijah in dnevnic začela že decembra lani. Zaradi specifike dela in zaradi strukture zaposlenih voznikov bo stavkalo več kot 60 odstotkov zaposlenih voznikov. Nekaj voznikov je namreč zaposlenih za določen čas, med njimi so tudi tujci, zato ti najverjetneje ne bodo stavkali, je še pojasnil Drača.",0
"Bonitetna hiša Moodys je znižala kreditno oceno slovenskim obveznicam, zato je bila predvidena določitev cene dolarske obveznice začasno ustavljena. Neuradno naj bi država v četrtek nadaljevala izdajo obveznic, nekateri pa pravijo, da gre za miniranje izdaje obveznic. Grahek ne verjame, da je to prišlo kot strela z jasnega. Za danes predvidena določitev cene dolarske obveznice je zaradi morebitne objave spremenjene bonitetne ocene Slovenije odložena, so sporočili s finančnega ministrstva. Bonitetna hiša Moodys je namreč znižala kreditno oceno slovenskih državnih obveznic z Baa2 na Ba1. To pa pomeni, da so obveznice prešle v območje naložb visoke tveganosti oziroma med špekulativne obveznice, nekateri pa poročajo celo, da gre za slabo blago angl. junk . V bonitetni hiši so kot razlog navedli tri faktorje. Prvi je stanje slovenskega bančnega sektorja, drugi je slabšanje stanja v slovenskem proračunu in tretji so negotovi obeti za financiranje, ki vse bolj povečujejo verjetnost, da bo potrebna zunanja pomoč. Za Slovenijo bo namreč negotov dostop tujih finančnih trgov, Obeti ostajajo negativni, kar pomeni, da se ocena lahko še zniža. To bi se lahko zgodilo v primeru, da bi se otežil dostop države do zadolževanja na trgu, kar bi po navedbah Moodys lahko bila posledica zaostrovanja krize v bančnem sektorju ali vnovične zaostritve razmer v evrskem območju. K njej bi lahko vodilo tudi dodatno občutnejše poslabšanje gospodarskih razmer v državi. Zavezanec z oceno Ba1, Ba2 ali Ba3 ni tako močno ranljiv kot nižje ocenjeni zavezanci, vendar pa se sooča z velikimi negotovostmi in je izpostavljen škodljivim poslom, finančnim ali gospodarskim pogojem, zaradi katerih bi lahko bil ali postal nesposoben izplačati svoje finančne obveznosti. Prejšnja ocena slovenskih obveznic Baa2 pa je pomenila, da je zavezanec sposoben izplačevati svoje obveznosti, vendar pa bi lahko zaradi okoliščin postal nezmožen plačevati svoje obveznosti. V pojasnitvi odločitve za znižanje kreditne ocene je Moodys zapisal, da je od leta 2008 slovenski javni dolg narasel z 22 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP na 54,1 odstotka BDP. Po mnenju bonitetne hiše bo sedanja vlada tudi verjetno manj ambiciozna pri določitvi svojih proračunskih ciljev, kot je bila prejšnja. Zato bi lahko javni dolg po predvidevanjih bonitetne hiše narasel od 70 do 75 odstotkov BDP. Moodys ocenjuje, da bo za ustanovitev slabe banke, s katero naj bi vlada v slovenskih bankah očistila slabe terjatve, potrebnih od 8 do 11 odstotkov BDP. Pri tem v bonitetni hiši dodajajo, da je ustanovitev slabe banke vitalnega pomena za stabilizacijo slovenskega bančnega sistema. Gre za miniranje izdaje obveznice? Na ministrstvu za finance za zdaj nastalega položaja uradno ne komentirajo. Neuradno pa je slišati, da naj bi država v četrtek nadaljevala izdajo dolarske obveznice. Ta naj bi po neuradnih podatkih ob velikem povpraševanju do prekinitve potekala zelo dobro. Poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, poudarjajo, da gre za miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice in za velik prelom z običajno prakso objavljanja ocen, ko se države pred tem obvesti o nameri po spremembi ocene in razlogih za tak korak. Grahek To je prvovrsten škandal Samostojni finančni analitik Andraž Grahek je dejstvo, da je do znižanja bonitete ocene Slovenije s strani agencije Moodys prišlo na dan zapiranja knjige za izdajo dolarske obveznice, označil za prvovrsten škandal. Ocenjuje, da so investitorji ponoreli. Prepričan je, da se bo v prihodnjih dneh iskalo krivca za nastali položaj. Andraž Grahek Foto Aljoša Kravanja Boji se, da se ustvarja vtis, da je šlo za manipulacijo Slovenije. Veliko ljudi se je spraševalo, zakaj Slovenija prihaja na trg tako zgodaj, brez popolnega reformnega programa in brez seznama podjetij, ki naj bi šla v privatizacijo. Morda smo zdaj dobili razlog, razmišlja Grahek. Kot je dejal, se je danes pogovarjal z mnogimi, ki menijo, da Slovenija ni bila popolnoma iskrena, ko je šla s to obveznico na trg, in da obstaja vtis, da so na ministrstvu za finance vedeli za možnost reza bonitete, da so se bali, da bodo izgubili dostop do ameriškega trga in da so zato šli predhodno na trg. Ne verjamem, da bi to prišlo kot strela z neba To bo treba razčistiti. Bi se pa zelo čudil, da bi šel Moodys v tako drastično znižanje ratinga, ne da bi s kom navezal stik v Sloveniji, preden bi preveril informacije o procesih, ki tečejo, pravi analitik. To znižanje je po Grahkovih besedah prelomno, saj gre za znižanje na špekulativno oceno. In takih stvari se ne počne kar tako mimogrede. Glede na vse, kar vem o dodeljevanju ocen, ne verjamem, da bi to prišlo kot strela z neba in da popolnoma nihče ni o tem ničesar vedel, je dejal. Nekateri poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, medtem poudarjajo, da gre za načrtno in usklajeno miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice in za velik prelom z običajno prakso objavljanja ocen, ko se države pred tem obvesti o nameri po spremembi ocene in razlogih za tak korak. Če se bo izkazalo, da je Moodys ravnal popolnoma samostojno pri znižanju ocene, Grahek pravi, da bo vesel, saj bo Slovenija lahko tožila agencijo in iztožila veliko odškodnino, ker so ji naredili škodo. A sam je prepričan, da bo težko prepričati kogar koli, še posebej mednarodno javnost, da je zlobni Moodys znižal boniteto nalašč, ravno v trenutku, ko izdajamo najbolj kritično izdajo obveznic . Bojim se, da je kredibilnost Slovenije doživela zelo močan udarec. In zelo težko si bomo nazaj priborili dostop do ameriškega kapitalskega trga, do še edinega, ki nam je bil odprt za financiranje, meni Grahek. Bodo padale glave? Ob tem dodaja, da bo gotovo v naslednjih dneh šlo za iskanje krivde na obeh straneh, tako na strani bonitetne hiše kot na strani ministrstva za finance. V očeh investitorjev je ministrstvo za finance danes zagotovo poraženec, in to velik, dodaja. Ponavadi, ko se takšne stvari zgodijo, padajo glave, pravi Grahek in ob tem opozarja tudi na dogajanje na investicijskih bankah. Izdajo so namreč vodile vodilne investicijske banke na svetu, JP Morgan, Deutsche Bank in BNP Paribas. Če bi oni to vedeli, sploh ne bi šli v to izdajo, meni. Opozarja pa še, da bi bila izdaja obveznice, če bi se zgodila, po rekordni obrestni meri. Pojasnjuje namreč, da je bila cena zastavljena višje kot ob zadnji izdaji ministra za finance Janeza Šušteršiča lani jeseni. Slovenija bi se zelo drago zadolžila in drago plačala ceno, da bi si pridobila čas. Tega je namreč malo, pravi Grahek. Na vprašanje, kako si bo Slovenija povrnila kredibilnost, pa pravi, da težko. Morda bi to lahko bili prenosi na slabo banko, o katerih se govori, da bi bili že junija, čeprav težko verjamem, da se bo to lahko tako hitro zgodilo, je sklenil. Danes bi morali zbirati ponudbe za pet- in desetletne obveznice Slovenija je po poročanju tujih in domačih medijev danes zbirala ponudbe za izdajo pet- in desetletnih obveznic, z referenčnimi oz. začetnimi letnimi obrestnimi merami pri petih odstotkih oz. pri 6,125 odstotka. Povpraševanje naj bi bilo po neuradnih informacijah, ki so jih navajali mediji, zelo močno in naj bi sredi popoldneva doseglo že šest milijard dolarjev. Izdaja naj bi tako potekala dobro. Govorilo se je, da bo Slovenija knjigo ponudb investitorjev zaprla ob pol petih, a je nato tudi v finančnih medijih odjeknila novica, da je zaključek transakcije odložen. V ponedeljek se je sicer v Londonu zaključil niz sestankov z mednarodnimi investitorji v ameriških finančnih središčih in v Cityju, na katerih je Slovenija s finančnim ministrom Urošem Čuferjem na čelu preverila možnost letošnjega financiranja na mednarodnih trgih in poskušala investitorje prepričati v verodostojnost načrtov države za izhod iz krize. Slovenija je podoben road show ob prisotnosti takratnega ministra Janeza Šušteršiča izvedla že minulo jesen, nato pa je že nekaj dni po predstavitvah izdala 10-letne dolarske obveznice in z njimi zbrala 2,25 milijarde dolarjev.",0
"San Francisco - Ameriški računalniški proizvajalec Dell za razliko od nekaterih drugih največjih računalniških podjetij ne sledi okrevanju računalniške panoge iz najgloblje svetovne gospodarske krize v zadnjih desetletjih. V tretjem četrtletju poslovnega leta je namreč zabeležil 54-odstotno znižanje čistega dobička na letni ravni. Dellov čisti dobiček se je v tretjem poslovnem četrtletju, ki se je izteklo konec oktobra, zabeležil 337 milijonov dolarjev, medtem ko je v enakem obdobju lani znašal 727 milijonov dolarjev. Prihodki so se mu znižali za 15 odstotkov na 12,9 milijarde dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. S temi rezultati je zaostal za napovedmi analitikov z Wall Streeta, zato se je njegova delnica danes pocenila za okrog šest odstotkov in negativno vplivala tudi na siceršnje vzdušje vlagateljev. Dell je v obravnavanem četrtletju tudi izgubil mesto drugega največjega proizvajalca računalnikov na svetu. Prehitel ga je namreč tajvanski proizvajalec Acer. Acer, največji računalniški proizvajalec na svetu Hewlett-Packard (HP) in drugi tekmeci močno prehitevajo Dell deloma zaradi svoje večje prisotnosti na maloprodajnem trgu. Prav slednji pa je zaradi velike priljubljenosti mini prenosnikov oziroma t.i. netbookov eden nosilcev okrevanja računalniške industrije. Dell po drugi strani večino posla ustvarja s korporacijami, vladnimi agencijami in drugimi velikimi institucijami, ki se še vedno držijo varčevalnih ukrepov, sprejetih tekom krize. Dell na nekaterih področjih sicer vidi znake okrevanja, a pravi, da gre znatno okrevanje porabe za tehnologijo s strani podjetij pričakovati šele v prihodnjem letu. Dell se sicer s ciljem povečati svojo dobičkonosnost že dlje časa prestrukturira. Tako je odpustil več tisoč delavcev, spremenil je tudi način izdelave in prodaje računalnikov, tako da se bolj naslanja na pogodbene proizvajalce in prodajalce. Poleg tega se poskuša s prevzemi širiti na dobičkonosna tržišča.",0
"Vsi ministri Pahorjeve vlade naj bi se postavili proti direktorju največje državne banke Drašku Veselinoviču, saj naj bi ta vladi poskušal podtakniti manjše znižanje plač, kot jih je zahtevala. Vsi ministri Pahorjeve vlade naj bi se postavili proti direktorju največje državne banke Drašku Veselinoviču, saj naj bi ta vladi poskušal podtakniti manjše znižanje plač, kot jih je zahtevala.",0
"Slovenski Mercator se širi. Kupoval naj bi hrvaško verigo trgovin Getro. V Mercatorju informacije niso ne potrdili ne zanikali, sporočili so le, da so vedno odprti za možna poslovna sodelovanja in strateške povezave . Slovenski Mercator kupuje hrvaški Getro, poročajo hrvaški mediji. Lastnik Getroja pogodbe s slovenskimi trgovci še ni podpisal, čeprav naj bi bil ustni dogovor že sklenjen. Mercator ima že svoje trgovine na Hrvaškem. V Mercatorju informacije niso niti potrdili niti zanikali. Mercator je vedno odprt za možna poslovna sodelovanja in strateške povezave, konkretnih primerov pa ne komentiramo. Navedb ne moremo ne zanikati ne potrditi, so sporočili. V Zagrebački banki, ki zastopa Getro, pa so zanikali informacije, da bi bil z Mercatorjem dosežen dogovor o prodaji podjetja. O vseh pomembnih podrobnostih glede strateških možnostih bo javnost pravočasno obveščena. Lažji in hitrejši prehod blaga čez mejo Mercator nikoli ni skrival načrtov širitve na trge nekdanje Jugoslavije. Slovenska carinska uprava mu je ravno včeraj podelila status pooblaščenega gospodarskega subjekta AEO, s katerim je spoznan kot varen in zanesljiv partner v mednarodni trgovini. Status mu med drugim omogoča hitrejše in enostavnejše carinske postopke. Deležen bo manj mejnih fizičnih kontrol, nižja bo ocena carinskega tveganja, obravnavanje blaga bo prednostno, poročanje bo bolj preprosto. V družbi so v študiji projekta, s katerim je Mercator izpolnil vsa merila za certifikat, potekal pa je poldrugo leto, ugotovili, da bo pridobitev certifikata omogočila znižanje cene prevoznih storitev za dobave zunaj Evropske unije, znižanje stroškov špediterskih posredovanj, zmanjšanje zalog blaga iz tretjih držav, skrajšali se bodo dobavni roki, do 50 odstotkov se bo zmanjšalo zavarovanje carinskega dolga, povečala pa naj bi se tudi konkurenčnost in poslovni ugled družbe.",1
"Droga. V eni uri so na Kranjskem sodišču začeli in končali sojenje zasvojencu. Mladen Kucurski, 31-letni bosanski državljan, ki sicer živi v avstrijskem Feldkirchnu, je bil zaradi preprodaje drog obsojen na sedem mesecev pogojne kazni. Do včeraj je bil priprt, ker so kriminalisti sredi februarja na počivališču Voklo ob gorenjski avtocesti med policijsko preiskavo vozila njegovega znanca pri Kucurskem našli skoraj 46 gramov kokaina. Pritrdili tožilstvu Pogojno. “Nemogoče je, da bi takšno količino droge kupili mimogrede in naključno na železniški postaji. Tudi glede na vaš slab socialni položaj je neverjetno, da bi lahko zbrali 2.500 evrov, kolikor stane taka količina kokaina, da bi si drogo kupili le zase. Poleg tega ste bili za preprodajo ekstazija že kaznovani v Avstriji,” je obsodbo Kucurskemu pojasnila sodnica. Kazni mu sicer ne bo treba odslužiti, če v naslednjih treh letih ne bo zagrešil novega kaznivega dejanja. Drogo je hranil le zase “Toliko kokaina sem potreboval zase, nikomur nisem imel namena prodajati droge. Mamila sem kupil v Ljubljani na železniški postaji, kamor me je peljal prijatelj. V Avstriji nikogar ne poznam, ki bi mi kokain prodal,” je hrambo nedovoljenih substanc obžaloval Kucurski, tik preden mu je sodnica izrekla kazen. Obtoženemu je odmerila kazen, ki jo je predlagala tožilka. “Na ulicah je možno kupiti le manjše odmerke droge. Velike količine pa so naprodaj le med poznanimi kupci in prodajalci,” je tožilka Irena Kuzma dokazovala, da je obtoženi drogo prodajal tudi drugim zasvojencem.",0
"Ljubljana - Čeprav je vodenje stečaja Hranilno-kreditne službe Sicura (HKS) upravitelju Branetu Goršetu prineslo glavno vlogo v sodni preiskavi, ki jo je v začetku leta pravnomočno uvedlo ljubljansko višje sodišče, mu je okrožno sodišče v Ljubljani šlo na roko pri odmeri nagrade za delo v omenjenem stečaju. V skladu s sklepom, ki ga je podpisala okrožna sodnica Jelka Rozman, je tako Gorše za vodenje stečaja, ki se je začel konec leta 2002, upravičen do skupaj skoraj 72.000 evrov nadomestil. To posledično pomeni, da bo za vsak mesec dela v stečaju prejel dobrih 782 evrov. Čeprav bi Goršetu po odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, po kateri je sodišče odmerilo nadomestilo, dejansko pripadlo ""le"" dobrih 46.000 evrov nagrade, pa mu jo je sodišče za dvakrat povečalo. Poleg dvajsetodstotnega dodatka k osnovi, ki ga je Gorše prejel zaradi ""uspešnosti pri zmanjšanju stroškov, povečanju stečajne mase in hitrosti postopka"", je prejel še dodatnih 14.000 evrov, ker je po oceni sodišča v stečaju ""sam opravil zahtevnejše naloge, ki bi jih lahko prenesel na tretjo osebo"". V utemeljitvi dodatnih povečanj Goršetove osnovne nagrade je mogoče najti več lukenj. Najprej glede hitrosti stečajnega postopka, ki se je začel decembra 2002: Gorše je namreč v načrtu stečaja napovedal, da se bo ta končal že marca 2005. Kljub več kot petletni zamudi je okrožno sodišče, natančneje sodnica Rozmanova, pred ministrstvom za pravosodje, ki je pred kratkim na pobudo upnika HKS Sicura Bojana Oblaka odločalo o odvzemu dovoljenja Goršetu za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja, Goršeta branilo z utemeljitvijo, da je odgovornost za dolgotrajnost stečajnega postopka na strani sodišča. Pri tem je v obrazložitvi celo dodalo, da ""k trajanju stečajnega postopka gotovo prispeva tudi ravnanje upniškega odbora, ki je vlagal razne vloge, zahteve, pozive in pritožbe"". Opozoriti sicer velja, da so upniki HKS Sicure na višjem sodišču v skoraj osmih letih stečaja izpodbili kar 14 sklepov okrožnega sodišča, med drugim tudi o odmeri nagrade Goršetu v višini 167.700 evrov. Še bolj nenavadno je, da si je Gorše isti dodatek (v skupni višini 9180 evrov) prislužil tudi zaradi ""povečanja stečajne mase HKS Sicura"". Ljubljansko okrožno sodišče je namreč januarja letos pravnomočno uvedlo sodno preiskavo prodaje terjatev, s katero naj bi Gorše oškodoval stečajno maso HKS Sicura. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Gorše terjatve do večjega števila dolžnikov, ki so bile nominalno skupaj vredne skoraj 200.000 evrov, v začetku leta 2004 prodal za slabih 33.400 evrov. Kupil jih je Jože Šušteršič, ki je iz njihovega naslova po dostopnih podatkih že do konca leta 2006 iztržil približno 228.000 evrov, torej 28.000 evrov več od njihove nominalne vrednosti, in to celo brez sodnih izterjav. Tako so Šušteršiču terjatve, za katere je Goršetu plačal 33.400 evrov, v dveh letih prinesle 228.000 evrov, pri čemer naj bi kriminalisti po naših informacijah pridobili več indicev, ki nakazujejo na Šušteršičeve povezave z Goršetom. Najmanj sporen bi lahko bil tudi tridesetodstotni dodatek v višini 14.000 evrov, ki Goršetu po odločitvi sodišča pripada, ker za opravljanje svojih nalog ni najel tretje osebe. Medtem ko je Gorše, ki je sicer tudi odvetnik, sodišče obvestil, da ""je pretežni del vseh pravnih del opravil sam"" in da je s tem upnikom prihranil skoraj 56.000 evrov, je po naših podatkih najel zunanje izvajalce za izvedenska mnenja o finančnem stanju HKS Sicure, pregledovanje terjatev ter računovodske in administrativne storitve, med katerimi izstopa shranjevanje dokumentacije. Med Goršetovimi ""podizvajalci"" so tudi podjetja, ki domujejo na naslovu njegove odvetniške pisarne, v lasti pa imajo prostore družb, katerih stečaje je nekoč vodil Gorše. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je ugotovila, da NLB, Banka Celje, Abanka Vipa, Gorenjska banka, NKBM in Banka Koper delujejo usklajeno in presegajo prevzemni prag v Mercatorju. Dokler ne dajo prevzemne ponudbe za preostale Mercatorjeve delnice oz. jih ne prodajo, jim je prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Omenjene banke imajo skupaj 959.804 delnic z glasovalno pravico oziroma 25,49-odstotnega deleža Mercatorja. Gre za delnice, ki so jih omejene banke večinoma zasegla Infond Holdingu in Istrabenzu. Kot so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Mercatorja, so odločbo ATVP, izdano minuli četrtek, prejeli danes. ATVP je omenjenim bankam prepovedala uresničevati glasovalne pravice dokler družbe skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa več izmed njih v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe za preostale Mercatorjeve delnice oz. dokler ne prodajo teh delnic in delniških nakupnih opcij, ki niso vsebovane v Mercatorjevih delnicah, tako da prevzemnega praga v Mercatorju ne bodo več dosegale skupaj, ena ali več izmed njih. Dokler banke dosegajo prevzemni prag, je ATVP Mercatorju prepovedala uresničitev glasovalnih pravic iz vseh Mercatorjevih delnic, katerih imetnice so omenjene banke.",0
"Tožba edina pot do izterjave tega, kar delavcu pripada Kot se je izkazalo pri stavkajočih delavcih podjetja Prenova, je treba neizplačane plače iztožiti, kar pa še vedno ni poroštvo, da se denar tudi zares dobi. Slovenski delavci ali delavci migranti - v podobni stiski in brez plač se lahko znajde vsakdo, začenja svoj prispevek novinarka TV Slovenija Anja Huš in podaja primer, ko delavec pri nekdanjem delodajalcu ni dobil izplačanih okoli pet plač, zdaj pa se toži od leta 2007. A najhuje je to, da je dobil že dve tožbi, iztoženega denarja pa ne. V kolikor gre za majhnega delodajalca, ki je že imel finančne težave, pa je izid lahko še slabši. Če je delodajalec v insolventnem postopku, pogosto v stečajni masi ni denarja za plačilo plač. Delavec lahko na delovno sodišče v roku petih let vloži tožbo za izterjavo dolga, če dobljena tožba ni dovolj, pa lahko zahteva še izvršbo, vendar gre ta le na premoženje družbe, ki pa v tem primeru nima več premoženja. Mednarodni akt le mrtva črka na papirju Kot ugotavlja Huševa, je očitno mrtva črka na papirju tudi mednarodni akt, ki nosi naziv Mednarodna konvencija o zaščiti plač, ki jo je Slovenija podpisala lani in zahteva, da delavci dejansko prejmejo plače, do katerih so upravičeni. Država bi mora tako z učinkovitim inšpektorskim nadzorom zagotoviti, da se to ne bi dogajalo. Za neplačevanje delavcev globa med 200 in 2.000 evri Neplačevanje delavcev je prekršek, kaznovan z globo, ki sega le od 200 do 2.000 evrov. Je pa tudi kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen do enega leta. In če tožba ni jamstvo za plačilo delavcev, povejo pravniki, lahko ti do svojih plač morebiti pridejo z vložitvijo kazenske ovadbe. Tudi delavci Mure na sodišče Tudi delavci treh hčerinskih družb murskosoboške Mure še vedno iščejo pravico. Ker jim namreč stečajni upravitelj krovne družbe ni priznal 13 milijonov evrov terjatev, so se sestali s stečajnim upraviteljem družbe Mura Ženska oblačila, odvetnikom Borutom Sokličem, ki so ga pooblastili za zastopanje pred sodiščem zaradi uveljavitve teh terjatev. Soklič je namreč vsem 1829 delavcem ponudil brezplačno zastopanje, prav tako pa jih je brezplačno pripravljen zastopati odvetnik Franci Matoz.",0
"Pri izstopu iz lastništva mu je s skladom lastnih delnic pomagala kar Perutnina Ptuj, ki jo vodi Roman Glaser Hrvaški Agrokor Ivice Todorića se je v celoti umaknil iz lastništva Perutnine Ptuj in v več paketih prodal svoj 3,6-odstotni delež družbe, ki jo vodi Roman Glaser, piše Dnevnik. Manjši, 1,45-odstotni delež je po pisanju Dnevnika od Agrokorja kupila varaždinska družba Derma , ki jo lastniško obvladujeta Mladen Topolnjak in Josip Polančec, vrednost posla pa se ocenjuje na okoli 1,5 milijona evrov. Preostali 2,1-odstotni delež je v dveh paketih kupila kar Perutnina Ptuj, ki je z nakupoma sklad lastnih delnic povečala na 3,3 odstotka. Koliko je Perutnina Ptuj odštela za Agrokorjev delež, ni znano, saj Perutnina Ptuj ne kotira na borzi, čeprav ima 10 tisoč malih delničarjev, še piše časnik.",1
"Izredna seja državnega zbora o problematiki koncentracije kapitala je poskrbela za ponovni razkorak med koalicijo in opozicijo. ""Povejte mi, zakaj imamo nadzorne svete? Imamo jih zato, da gospodje v njih vlečejo takšne nagrade, ki jih lahko opišeš samo s pesmijo Vlada Kreslina Od višine se zvrti,"" je bil komentar Bogdana Baroviča (SNS) na nadzor dogajanja v gospodarskih družbah. Na današnji izredni seji državnega zbora o problematiki koncentracije kapitala so mnenje do vladnega poročila predstavile poslanske skupine. V imenu poslanske skupine SDS je Branko Grims dejal, da je cilj predlaganih sklepov in cilj poročila dati jasen in nedvoumen impulz, da živimo v pravni državi, da želimo živeti tako, da bomo dejansko vsi pred zakonom enaki ne glede, koliko kapitala ima kdo in kje. Peče: Državni zbor ne rešuje ničesar Sašo Peče (Lipa ) je poudaril, da kdorkoli v tej državi trdi, da za parkirišča, za koncentracijo kapitala ni vedel v zadnjih treh, štirih letih, laže ali pa ne bere dnevnega časopisja. Opozoril je, da sta bila financerja teh poslov NLB in NKBM , ki sta pod direktnim vplivom vlade. Državni zbor po njegovih besedah sedaj skuša sprejeti nekaj zakonov, čeprav ne rešujejo ničesar. ""Po štirih letih govoriti o nekih sklepih, o tem, da naj vlada pripravi sveženj paketov, je larifari,"" je še dejal. Koncentracija kapitala je širša problematika V SLS na podlagi poročila Urada RS za varstvo konkurence ugotavljajo, da so imeli prav, da problem ni zgolj v Pivovarni Laško , Istrabenzu , Merkurju , ampak da gre za širšo problematiko. V poslanski skupini DeSUS sodijo, da je treba ""pristriči peruti nepošteni tajkunizaciji"". To pa je treba početi tako, da se pravočasno sprejme ustrezna regulativa. Kumer: Boj zoper gospodarski kriminal poceni predvolilna tema Dušan Kumer iz (SD ) je odgovore vlade na junijske sklepe državnega zbora označil kot skromne, nekorektne in formalistične. Po njegovih besedah vlado boj zoper gospodarski kriminal in korupcijo v resnici zanima le zgolj kot poceni predvolilna tema. Vlada po njegovem mnenju na tem področju nima veliko pokazati, zato je tudi to poročilo prazno in plehko. Dejavnosti vlade in organov, ki so pristojni za nadzor, v poslanski skupini ocenjujejo negativno in zato predlaganih sklepov ne bodo podprli, je dejal.",0
"London, Berlin, New York - Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so si po torkovem padcu danes opomogli in trgovanje končali v zelenem območju. K temu so pripomogli predvsem ugodnejši obeti za rast svetovnega gospodarstva in pozitivni podatki o tovarniških naročilih v ZDA. Cene nafte so se zvišale, medtem ko je evro pozno popoldne zdrsnil na 1,2225 dolarja. Ameriške tovarne so aprila dobile za 2,9 odstotka več naročil za trajne dobrine kot marca, kar je močno preseglo pričakovanja ekonomistov. To je sicer že deseta zaporedna mesečna rast naročil, ki jo je poganjalo predvsem okrepljeno povpraševanje po letalih. Na vlagatelje je pozitivno vplivala tudi odločitev Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je danes zvišala napoved za gospodarsko rast v njenih članicah. Bruto domači proizvod (BDP) v članicah OECD naj bi letos zrasel za 2,7 odstotka, prihodnje leto pa za 2,8 odstotka. V Frankfurtu je indeks DAX pridobil 1,55 odstotka in trgovanje sklenil pri 5758,02 točke, londonski FTSE 100 se je zvišal za 1,97 odstotka na 5038,08 točke, medtem ko se je pariški CAC 40 oblikoval pri 3408,59 točke, kar je 2,32 odstotka več kot v torek. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je pridobil 1,68 odstotka in trgovanje končal pri 2530,34 točke. Dunajski ATX se je okrepil za dva odstotka na 2339,28 točke, züriški SMI je pridobil 1,25 odstotka in končal pri 6167,53 točke, medtem ko je milanski FTSE Italia-All-Share trgovanje sklenil pri 19.382,65 točke, kar je 2,20 odstotka več kot v torek. Budimpeštanski BUX se je ob 0,95-odstotnem zvišanju oblikoval pri 20.875,76 točke, Zagrebški Crobex pa je pridobil 1,25 odstotka in sklenil pri 1972,95 točke. Nekoliko bolj pesimistično je bilo trgovanje v Beogradu, kjer se je indeks Belex znižal za 0,78 odstotka na 650,42 točke. Ameriški Wall Street sledi dogajanju na evropskih borzah. Industrijski indeks Dow Jones je doslej pridobil 0,67 odstotka in se giblje pri 10.111 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je ob 1,18-odstotnem zvišanju trenutno pri 2236 točkah. Pozitivno vzdušje vlagateljev medtem ni spodbudilo rasti vrednosti evra, ki je pozno popoldne zdrsnil na 1,2225 dolarja. Evropska centralna banka (ECB) je referenčni tečaj evra okoli poldneva sicer postavila pri 1,2309 dolarja, v torek pa pri 1,2223 dolarja. Cene nafte so se danes krepko zvišale. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v juliju se je podražila za 2,44 dolarja za 71,19 dolarja za 159-litrski sod, cena severnomorske nafte vrste brent v Londonu pa se je zvišala za 2,14 dolarja na 71,69 dolarja za sod.",1
"To podjetje je živi primer, kako se ne bi smelo delati 140 zapolenih v Tovarni vozil Maribor stavka že dva tedna. Vodstvo jim dolguje izplačila, očitno pa ni uspelo poravnati niti računa za elektriko, zato je stavba v temi in brez ogrevanja. Še v ponedeljek popoldne, ko je bila v podjetju na obisku neka delegacija, so gospodje imeli elektriko, za delavce je danes ni več in so zato na hladnem, je dejal sekretar štajerskega sindikata SKEI Branko Medik in dodal, da se bodo zato po sredinem protestnem shodu pred prostori lastnika družbe Viator & Vektorja v Ljubljani najverjetneje odločili za nadaljevanje stavke na domovih. Plač naj ne pričakujejo, ker ni denarja Uprava podjetja TVM je delavcem ob začetku stavke prejšnji ponedeljek sicer obljubila, da bo preostanek novembrske plače - konec prejšnjega meseca so delavci prejeli le akontacijo plače za november - in preostanek regresa za letni dopust za leto 2010 izplačala do 11. januarja. Obljuba še ni izpolnjena, ob tem pa jim je predsednik upravnega odbora Skupine Viator & Vektor Zdenko Pavček v petek že vnaprej povedal, da naj ne pričakujejo izplačil, saj ni denarja. Vse to se dogaja v času, ko vlada sprejema ukrepe, ki bi izboljšali gospodarsko stanje v podjetjih v naslednjih dveh letih. To podjetje pa je živi primer, kako se ne bi smelo delati, kljub temu da so naročila, delavci pa ne morejo delati, ker ni finančnih sredstev za obratna sredstva, je še dejal Medik in pristojne institucije pozval, da se težko in akutno stanje v tem podjetju v najkrajšem možnem času razreši. Iščejo kupca Mariborsko podjetje se namreč kljub zadostnim naročilom v krizi nahaja že leto in pol, Viator & Vektor kot lastnik pa že nekaj časa išče morebitnega kupca.",0
"Ruska duma je danes potrdila imenovanje Vladimirja Putina na mesto predsednika ruske vlade Foto: Bloomberg Vladimir Putin je danes postal predsednik ruske vlade potem, ko ga je na ta položaj potrdil spodnji dom ruskega parlamenta, duma. Za Putina je glasovalo 392 poslancev, 56 jih je bilo proti. Putina je na položaj v sredo imenoval novi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki ga je po osmih letih predsednikovanja nasledil v Kremlju. Putin za večjo proizvodnjo nafte in nižje davke za naftna podjetja V govoru dumi je Putin pred glasovanjem napovedal, da si bo prizadeval za spodbujanje proizvodnje nafte. Zavzel se je tudi za znižanje davkov naftnih podjetij in brzdanje inflacije. Stopnjo slednje želi novi ruski premier znižati pod deset odstotkov. Lani je inflacija v Rusiji dosegla 11,9 odstotka.",1
"Nova vlada bo podedovala vrsto težav, povezanih s plačno reformo. “Vrsta težav je še nerešenih, ministra Mate in Virant pa se nista več pripravljena pogajati,” o vmesnem obdobju pred oblikovanjem nove vlade pravi predsednik sindikata policistov Branko Prah. “Vlada je obljubila, da bodo problemi rešeni, to zavezuje tudi novo vlado, ” dodaja Prah, ki poudarja, da bodo, če nova vlada ne bo pripravljena na pogovore, spet izpostavili vse oblike sindikalnega boja, med njimi tudi stavko. Najverjetnejši prihodnji minister za javno upravo Bojan Bugarič pričakuje, da bo novo vlado pričakala vrsta težav, povezanih s plačno reformo. “ Dobivam informacije, da so nekatere težave nerešljive,” pravi Bugarič, ki se sicer zanaša na korektno predajo poslov dosedanjega ministra Viranta. Minister Virant pred koncem svojega mandata obljublja poročilo o nastalih napakah, njihovo analizo in poročilo o obsegu plačne mase, ki naj ne bi presegala pričakovanj. Bugarič meni, da bo težave najlaže rešiti v državni upravi, precej težje pa v šolstvu, zdravstvu in novinarstvu.",0
"Zagreb - Medtem ko je hrvaško ministrstvo za gospodarstvo za prihodnja dva tedna potrdilo povišanje cen naftnih derivatov (v povprečju se bodo cene povišale za med 16 in 23 lip na liter), so Hrvati prek elektronske pošte in spletnih družbenih omrežij že pozvali k bojkotu vseh bencinskih črpalk v državi, poroča index.hr. Že od prejšnjega tedna prek elektronske pošte in spletnih družbenih omrežij na Hrvaškem kroži poziv k bojkotu vseh bencinskih postaj v državi, ""Dan bojkota bencinskih postaj“ pa se nanaša na 22. februar. Organizatorji bojkota tako vsem priporočajo, naj gredo rezervoarje svojih jeklenih konjičkov napolnit dan poprej. Nepravično visoke cene zahvaljujoč Sanaderju ""Po novih podražitvah naftnih in bencinskih derivatov s strani Ine na Hrvaškem je prišel čas, da se državljani upremo temu in vsem ostalim naftnim podjetjem, v katerih prevladuje korupcija, cene pa so nepravično visoke zahvaljujoč Ivu Sanaderju, ki je prejel najmanj 10 milijonov evrov podkupnine, da bi madžarski MOL prevzel Ino, ki trenutno obvladuje večino tržišča na Hrvaškem,“ so zapisali v pozivu k bojkotu. ""Ko cene naftnih derivatov rastejo, pravijo, da je to povezano s tečajem dolarja in mediteranskim tržiščem,“ so zapisali v izjavi za javnost. ""Ko pa se tečaj dolarja umiri in cene sodčkov nafte padejo, ne znižajo cen ali pa jih le za kakšno lipo, ko cene dvignejo, jih za kolikor je mogoče,“ so zatrdili organizatorji bojkota. Spominjajo, da je pred nekaj leti, ko je bila cena za sodček nafte rekordno visoka, liter nafte ali bencina na Hrvaškem stal nekaj več kot osem kun, danes pa so cene vseh nad desetimi kunami, čeprav je sodček danes cenejši kot takrat. ""22. februarja 2012 (v sredo) bo dan, ko bomo bojkotirali VSE bencinske črpalke, s čimer jim bomo zadali resen udarec v poslovanju, kdor pa mora nujno natočiti bencin, naj to stori dan prej, da bomo državljani končno složno zadali udarec naftnim podjetjem,"" so zaključili. Cene tudi pri nas do rekordnih višin Sicer pa se bodo opolnoči spremenile tudi maloprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji, dosegle bodo nove rekordne ravni. Po mnenju Djanija Brečeviča z Inštituta za raziskave v energetiki bodo cene najverjetneje rasle tudi v prihodnjih tednih. Ocenil je, da država verjetno še ne bo znižala trošarin, s čimer bi sicer lahko omilila maloprodajne cene goriv. Rast cen naftnih derivatov med avtoprevozniki vzbuja strah glede njihove prihodnosti, edina možnost za njihovo preživetje pa bo verjetno le zvišanje cen prevozov.",0
"Junija in avgusta bo na petih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa možen dostop do brezplačnega brezžičnega interneta. Brezplačen dostop bosta Telekom Slovenije in Ljubljanski potniški promet testno omogočila od začetka junija do konca avgusta na dveh avtobusih, ki vozita na relaciji Ljubljana–Brnik in Ljubljana–Vrhnika, ter še na dveh mestnih avtobusih. Ta dva se bosta izmenjevala na vseh progah LPP po Ljubljani. Vsi ti avtobusi bodo označeni z nalepkami in plakati WiFi. Telekom Slovenije in LPP bosta z napravo za dostop do interneta vgradila v še en avtobus LPP, tega pa bodo izbrali na podlagi želja in potreb potnikov. V testnem obdobju bosta družbi zbirali odzive, želje in navade potnikov, ti pa bodo podlaga za njune bodoče nove ponudbe. Hkrati bo lahko srfalo 32 potnikov. Hitrost do 21,6 Mb/s Testni avtobusi bodo opremljeni z modemom BandLuxe R300 in podatkovnim paketom Instant Internet, ki v Mobitelovem omrežju zagotavlja prenosne hitrosti do 21,6 Mb/s, je dejal direktor sektorja za produktno vodenje Telekoma Slovenije Simon Furlan. V Telekomu Slovenija so tovrstno ponudbo prvič predstavili lani, ko so skupaj z BMW Group Slovenija ponudili možnost uporabe interneta v vozilih BMW X1. Ta projekt poteka ločeno od projekta Mestne občine Ljubljana, ki je 10. maja skupaj s Telekomom Slovenije in družbo Nil napovedala partnerstvo za postavitev brezžičnega omrežja na širšem območju Ljubljane: pri tem projektu dostop do interneta v vozečih oziroma premikajočih se vozilih ne bo mogoč.",1
"maribor - Mariborska nadškofija naj bi bila prek svojih prekomerno zadolženih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva v ozadju nakupa Luke Zadar pred nekaj leti, piše današnji časnik Večer. Preko omenjenih družb naj bi financirala slamnato podjetje I.J. storitve v lasti Roze Mlakar Kukovič, slednje pa je leta 2009 postalo lastnik hrvaškega podjetja. Večinski lastniki zadarske luke - peterica vodilnih članov družbe - je pred leti svoje deleže v podjetju najprej prodala neznanemu manjšemu podjetju Manus v lasti Veljka Bubića, razkriva Večer. Ker je šlo za podjetje z manj kot 3000 evri osnovnega kapitala, se je že takrat ugibalo, da gre zgolj za slamnatega lastnika. Pozneje se je izkazalo, da je slovensko podjetje I.J. Storitve v lasti upokojenke Mlakar Kukovičeve, sicer nekdaj vidne finančnice iz podjetniških krogov blizu nadškofije, Manusu posodilo okoli 18 milijonov evrov, ko pa ta posojila ni vrnil, se je družba s sedežem v Ljubljani tudi uradno vpisala kot lastnica večinskega deleža v Luki Zadar. Denar za celoten posel pa naj bi se po pisanju Večera stekal iz družb Zvon Ena in Zvon Dva Holding, pri čemer naj bi sredstva tudi v tem primeru zagotovila NLB, danes največji upnik obeh podjetij v cerkveni lasti, ki sta nedavno vložili predlog za prisilno poravnavo. Kot še piše Večer, naj bi bil ključni človek v poslih in Bubićev poslovni partner slovenski poslovnež Janko Jurca, ta pa naj bi imel dobre odnose s pomočnikom uprave NLB Alojzom Jamnikom, sicer bratom ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika. V zvezi s tem so se za STA odzvali v mariborski nadškofiji, kjer so zatrdili, da sami z družbo I.J. Storitve niso sodelovali. ""Nadškofija Maribor s poslovanjem družbe I.J. Storitve ni seznanjena in ji tako tudi niso poznani njeni poslovni cilji, predvsem pa v naložbi v Luko Zadar ni lastniško udeležena,"" so zapisali v tiskovnem uradu nadškofije in dodali, da lahko informacije o morebitnem sodelovanju med omenjeno družbo ter družbama Zvon Ena in Zvon Dva Holding podajo zgolj uprave navedenih družb. V obeh finančnih holdingih pa so še precej bolj redkobesedni. Iz Zvona Dva so sporočili, da ""poslov glede nakupa delnic Luke Zadar ne morejo komentirati, saj bi s tem lahko prizadeli poslovne interese udeležencev, kar bi bilo z njihove strani nekorektno in neprofesionalno"". Še krajši so bili v Zvonu Ena, kjer so dejali, da navedb v zvezi z Luko Zadar ne nameravajo komentirati, saj bi s tem kršili pravila o varovanju poslovne skrivnosti.",0
"Družba Petrol je v devetmesečju čiste prihodke prodaje povišala za odstotek, čisti dobiček pa je lanskega presegel za 34 odstotkov Družba Petrol je v prvih devetih mesecih ustvarila 1,37 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za odstotek več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je dosegel 43,5 milijona evrov oziroma 34 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Skupina je v devetmesečju ustvarila 1,5 milijarde evrov čistih prihodkov, kar je za pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani, medtem ko je čisti dobiček skupine v primerjalnem obdobju porasel za 16 odstotkov na 46,3 milijona evrov. Za dva odstotka več proizvodov iz nafte Skupina Petrol, katere dobiček iz poslovanja je v devetmesečju dosegel 45,2 milijona evrov oziroma 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je v prvih devetih mesecih prodala 1,48 milijona ton proizvodov iz nafte, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju lani. Skupina je prodala 15 odstotkov več pogonskih goriv (motornih bencinov in dizelskega goriva) kot v enakem obdobju lani, zaradi tople zime pa so prodali 28 odstotkov manj kurilnega olja ekstra lahkega. Za petino višji prihodki iz trgovske dejavnosti Prihodki od prodaje dopolnilnega asortimenta in ostalega trgovskega blaga so znašali 190 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih prodala 24 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, in 251.329 MWh električne energije, kar je za šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V obravnavanem obdobju je skupina Petrol upravljala s 24 koncesijami za oskrbo s plinom, konec septembra pa je kupce oskrbovala tudi prek 1723 plinohramov za prodajo utekočinjenega naftnega plina.",1
"Italijanski časniki poročajo o posebnem slovenskem dokumentu Slovenija naj bi privolila v gradnjo italijanskega plinskega terminala v Žavljah, če Italija ne bi nasprotovala gradnji slovenskega v Kopru, pišejo italijanski mediji. To, da naj bi Slovenija želela graditi plinski terminal v Kopru, je v ponedeljek zatrdil podtajnik pri italijanskem ministrstvu za okolje Roberto Menia. Podrobnosti ni predstvail, je pa dejal, da naj bi Slovenija nasprotovala gradnji podmorskega plinovoda, ki bi žaveljski terminal povezoval s plinsko centralo v Vilešu v Furlaniji, saj naj bi se zavzemala za gradnjo plinovoda na kopnem. Po pisanju tržaških dnevnikov Il Piccolo in Primorski dnevnik je slovenski veto na žaveljski terminal za Manio popolnoma neupravičen in neprimeren, saj naj bi Ljubljana želela preprečiti italijanske načrte, po drugi pa si na tihem prizadeva za koprski terminal. Ali t. i. non paper res obstaja? Obstajal naj bi nepodpisan dokument oz. t. i. non paper , ki vsebuje predlog ekipe slovenskih tehnikov in politikov, ki so se v zadnjih mesecih ukvarjali s tem vprašanjem. Po pisanju Il Piccola naj bi Slovenija zahtevala, da se Italija odpove gradnji morskega terminala sredi Tržaškega zaliva, naj pa ne bi nasprotovala gradnji kopenskega terminala pri Žavljah, če bi se ta gradil z uporabo najboljših mogočih tehnologij in če bi znižali vpliv na okolje na najmanjšo stopnjo. Vse to pod pogojem, da Italija ne bi nasprotovala morebitni gradnji slovenskega plinskega terminala v Kopru. Il Piccolo še piše, da naj bi na slovenskem ministrstvu za okolje v zvezi z vsebino omenjenega dokumenta vladala velika zadrega. Juri od Žarnića in Žbogarja zahteva odgovor Na ministrstvu za okolje in prostor omenjenih navedb še niso komentirali. Poslanec SD-ja Luka Juri pa je na okoljskega ministra Roka Žarnića in zunanjega ministra Samuela Žbogarja že naslovil poslansko vprašanje, v katerem ju sprašuje, ali takšen neuradni predlog v obliki non-paper res obstaja. Če obstaja, sprašujem, kateri vladni oz. ministrski organ je zanj odgovoren ter na podlagi kakšne odločitve je bil napisan ter posredovan italijanski strani, je poudaril Juri. Obenem Jurija zanima, ali je vlada kakor koli spremenila svoje stališče, s katerim nasprotuje izgradnji plinskih terminalov v Žavljah in v Tržaškem zalivu, hkrati pa tudi, ali na podlagi resolucije o strategiji za Jadran enako stališče zagovarja tudi glede pobude za postavitev plinskega terminala v Kopru.",0
"Vrednost gradnje drugega tira presega 1,4 milijarde evrov, zasebnega kapitala za takšno naložbo pa po besedah ministra Sama Omerzela preprosto ni. Številke o vrednosti investicije v drugi tir železniške proge Divača - Koper so po besedah ministra za infrastrukturo Sama Omerzela (na sliki) vrtoglave, šlo naj bi za več kot 1,4 milijarde evrov. Osebno meni, da te številke nikakor ni mogoče upravičiti, zasebnega kapitala za takšno investicijo pa po njegovih besedah preprosto ni. O tem, koliko nas je drugi tir stal do zdaj, smo pisali v članku Za drugi tir Divača-Koper smo doslej porabili 37 milijonov evrov. Skeptičen tudi do študij Omerzel je danes na novinarski konferenci stranke DL povedal, da se je pojavilo kar nekaj študij glede drugega tira, a je do njih zelo skeptičen. ""Vsi, ki delajo te študije, jih na osnovi tega, da bo to investirala država,"" je dejal. Omerzel se močno zaveda, kaj pomeni povezava Luke Koper z zaledjem, a je po njegovem mnenju pametno iskati dodatne alternative ter možnosti za pocenitev projekta. ""Do projekta drugega tira, kot je bil načrtovan, sem izredno skeptičen. Prav tako do študij, ki ga upravičujejo,"" je dejal Omerzel in napovedal, da bo dokončna odločitev padla v roku enega meseca. Čeprav ga študije, ki jih ima na mizi, niso prepričale, da je investicija upravičena, pa odločitev, da je ne bo, še ni padla. Alternativa odprava ozkih grl na obstoječem tiru Kot je pojasnil, je 21 kilometrov od skupaj 27 kilometrov dolge proge predvidene pod zemljo. Vsekakor je smiselno iskati alternative, je ponovil in omenil, da se razmišlja o odpravi ozkih grl na obstoječem tiru, kar bi zagotavljalo normalen pretok blaga prek Luke Koper za naslednjih deset let. Vrednost takšne investicije je ocenil v višini 300 milijonov evrov.",0
"Tudi na Ljubljanski borzi navzgor Zdi se, da so borze prepričane o uspešnosti načrta za rešitev evrskega območja - Tokio je pridobil dva odstotka, Pariz in Frankfurt celo pet. Evropski voditelji so v Bruslju šele v zgodnjih jutranjih urah dosegli dogovor o celoviti rešitvi dolžniške krize. Ključni poudarki so, da bodo banke pristale na 50-odstoten odpis grškega dolga, rešilni sklad za pomoč državam z dolžniškimi težavami se bo povečal s 440 na 1000 milijard evrov, banke pa bodo do junija dokapitalizirane v skupni vrednosti 106 milijard evrov. Izjemna rast bančnih delnic Večina vlagateljev očitno meni, da obstoj evra zdaj ni več ogrožen. Delniški indeksi so že zjutraj v Aziji občutno poskočili, rast v Evropi pa je bila še močnejša. Tokijski Nikkei je pridobil dva odstotka in se prvič po začetku septembra povzpel nad 8.900 točk. Frankfurtski DAX30 je poskočil za dobrih pet odstotkov in krenil nad 6.300 točk. Delnice Deutsche Bank so pridobile 15 odstotkov, podobna rast pa je na pariški borzi uspela banki BNP Paribas. Ljubljanska borza je četrtkovo trgovanje prav tako sklenila pozitivno, saj je indeks SBI TOP 644 točk pridobil več kot odstotek, vendar ob izjemno nizkem prometu. Gorenjeve delnice so se podražile za 9 %, tečaj najprometnejše Krke 147 tisoč evrov prometa pa je porasel do 53,50 evra. Nekaj podrobnosti še manjka Odzivi po dogovoru so večinoma pozitivni, a komentatorji večinoma opozarjajo, da manjkajo nekatere ključne podrobnosti izvedbe. Ključna neznanka je še vedno, kako bo narejen vzvod za povečanje sklada EFSF. Ena izmed možnosti je tudi, da bi preostale države pomagale pri povečanju EFSF-ja, ne izključuje pa se niti udeležbe privatnih vlagateljev, je za MMC povedal upravljalec skladov pri Alta skladih Peter Jenčič. Morda bo potrebnih manj kot 109 milijard Pri bančnih dokapitalizacijah je ocena 106 milijard evrov še zelo groba, a utegnejo biti številke na koncu manjše. Banke imajo namreč možnost, da zadržijo izplačilo dividend in dezinvestirajo sredstva, kar bi ob dejstvu, da je rok za dosego ustreznih kazalnikov kapitala, pomenilo, da bodo potrebe manjše. Sicer se pričakuje, da bodo banke sredstva najprej iskale pri privatnih investitorjih, zgolj v primeru, da bodo pri tem neuspešne, se bodo najprej zatekle k državi po sredstva, v kolikor pa tudi to ne bo uspešno, šele takrat pa k evropskim sredstvom posojilo EFSF, je še povedal Peter Jenčič. Četrtkovi tečaji delnic v prvi kotaciji Lj. borze GORENJE +9,05 % 5,649 EUR LUKA KOPER +5,45 % 9,10 NOVA KBM +2,21 % 4,16 KRKA +1,79 % 53,50 TELEKOM +1,43 % 64,00 MERCATOR -0,00 % 175,00 PETROL -0,09 % 165,00 INTEREUROPA -0,10 % 1,044 Donos grških obveznic strmo navzdol Cena 10-letne grške obveznice je strmo porasla, donos pa posledično padel, in sicer za več kot 15 bazičnih točk, pod 25 odstotkov. Surovine na čelu z bakrom in nafto so se podražile. Za sod nafte vrste brent je bilo treba dopoldne plačati 111 dolarjev, za sod ameriške lahke nafte pa več kot 92 dolarjev. Evro se je zavihtel nad mejo 1,41 dolarja. Za unčo zlata je bilo treba ob 16. uri odšteti dobrih 1.715 dolarjev.",1
"Srbska pravoslavna cerkvena občina Ljubljana je pridobila gradbeno dovoljenje za kulturno-pastoralni center (KPC) ob cerkvi sv. Cirila in Metoda na Prešernovi ulici, so sporočili iz cerkvene občine. Kot so zapisali, bo izvajalec del izbran na zaprtem razpisu, ki ga pripravlja v ta namen zbrana ekipa strokovnjakov. Center za druženje in povezovanje ljudi Ljubljanski paroh Peran Bošković si je ob postavitvi temeljnega kamna zaželel, da bi Ljubljančani kulturno-pastoralni center sprejeli za svojega, da bi družil in povezoval ljudi iz različnih okolij in tako izpolnil svoj namen – spodbujanje k strpnosti in razumevanju. Gradnja centra se bo po navedbah Srbske pravoslavne cerkvene občine Ljubljana predvidoma začela konec avgusta in bo končana v osemnajstih mesecih. Kot zagotavljajo, bo center s svojimi dejavnostmi namenjen vsem prebivalcem Ljubljane in širše okolice. Naslednji teden bodo k sodelovanju na razpisu za izvajalca gradbenih del do prve faze povabili izbrana gradbena podjetja, ki bodo imela petnajst dni časa za pripravo ponudbe. Za pregled in strokovni nadzor pa so k sodelovanju povabili strokovnjake s področja gradbeništva in arhitekture. Odgovorni nadzornik gradnje kulturno-pastoralnega centra Ratko Spaić je med ključnimi kriteriji za izbor izvajalca navedel ceno, strokovno usposobljenost kadrov in opremljenost z gradbeno mehanizacijo. Po njegovih besedah bo projekt z izvedbenega vidika zahteven.",1
"V prihajajoči zimski sezoni bo smučarjem na slovenskih smučiščih na voljo kar nekaj novosti. Smučišče na Krvavcu bo bogatejše za novo sedežnico, ena največjih naložb v tej dejavnosti v zadnjih desetletjih pa bo po besedah Dušana Božičnika, direktorja Zbornice gorskih centrov in Združenja slovenskih žičničarjev , vkopljiva šestsedežnica Pisker na Arehu na Mariborskem Pohorju, kjer bo poleg tega obnovljen in dograjen tudi hotel Arena ter zgrajen hotel Videc. Za nadaljnji razvoj žičniških sistemov v sklopu gorskih centrov bo izrednega pomena strategija gradnje žičniških sistemov v naši državi. Na Rogli pa se gradi posodobljena tekaška proga z novim tekaškim stadionom in hotelom. Tudi preostali zimskošportni centri že intenzivno pripravljajo naprave in programe za letošnjo zimo. Vozovnica za vsa smučišča Med novostmi prihajajoče sezone je treba posebej omeniti še projekt Active Slovenia . Gre za bonitetno in šestdnevno smučarsko vozovnico za vsa slovenska smučišča. Božičnik ocenjuje, da vrednost vseh naložb, s katerimi slovenska smučišča pričakujejo novo sezono, znaša približno 30 milijonov evrov. Za nadaljnji razvoj žičniških sistemov v sklopu gorskih centrov bo po Božičnikovih besedah izrednega pomena strategija gradnje žičniških sistemov v naši državi, ki se med drugim navezuje na razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma. ""Da bomo vse te dokumente lahko izvajali v praksi, se pripravlja še poseben dokument, ki bo postavil usmeritve razvoja gorskega turizma. Podlaga zanj je žičniška infrastruktura, ni pa to vse, saj gre za razvoj turistične destinacije kot celote,"" pojasnjuje sogovornik. Kot dodaja, so za vlaganja v turistično dejavnost še vedno na razpolago tudi sredstva iz različnih skladov EU, tako da si bodo z njimi pri svojih projektih pomagali tudi gorski centri. Cene višje za inflacijo Cene smučarskih vozovnic bodo v prihajajoči sezoni za enega do šest odstotkov dražje, kot lani. ""Čeprav so se stroški električne energije in goriv zelo zvišali, bomo cene dvignili samo za višino inflacije, podobne podražitve pa so sprejeli tudi ponudniki žičniških storitev v drugih alpskih državah,"" pravi Božičnik. Kot še dodaja, bodo za dopolnitev in popestritev zimskih programov s skupnim imenom Slovenija smuča poskrbeli v sodelovanju z olimpijskim komitejem in Smučarsko zvezo Slovenije.",1
"OZS razočaran svari pred posledicami Poslanci so sprejeli novelo obrtnega zakona, ki ukinja obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici. V OZS-ju so razočarani in prepričani, da odločitev ogroža slovenske obrtnike. Novelo zakona je podrlo 48 poslancev državnega zbora, proti pa jih je bilo 24. Splošno razpravo so opravili že ob prvem branju, pred glasovanjem pa so razpravljali o amandmajih SD-ja, katerega stališča so blizu stališča OZS-ja. Novela je podlaga za uvedbo prostovoljnega članstva v obrtni zbornici, čemur je OZS ves čas nasprotoval. Odprava obveznega članstva v zbornici je bila tudi ena izmed zavez koalicijske pogodbe odhajajoče vlade, je spomnil Radovan Žerjav, ki še opravlja tekoče posle gospodarskega ministra. Koalicijski partnerji so se namreč zavezali, da bo obvezno članstvo odpravljeno, če bodo to potrdili člani OZS-ja na referendumu. Žerjav OZS-ja nihče ni silil v referendum Referendum je odločil v korist prostovoljnega članstva, Žerjav pa je v pojasnilo dodal, da OZS-ja nihče ni silil v referendum, zato izvirni greh tokrat ni na politiki, na vladi, ampak znotraj same zbornice, predvsem bivšega vodstva . Predlog novele zakona je bil poleg tega usklajen z OZS-jem, splošni interes pa je njegova ohranitev, skupaj z vsemi pristojnostmi, a ob prostovoljnem članstvu. OZS je nad odločitvijo poslancev razočaran in ocenjuje, da so lobiji za ukinitev obveznega članstva izjemno močni . Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se je Gospodarska zbornica Slovenije po odpravi obveznega članstva znašla v težkem finančnem položaju, zato si je ves čas aktivno prizadevala za ukinitev obveznega članstva v OZS-ju . GZS-ju očitajo, da ne razume, da se interesi malih obrtnikov in podjetnikov razlikujejo od interesov velikih gospodarskih subjektov , in dodajajo, da ankete kažejo, da se 83 odstotkov članov OZS-ja po izstopu iz zbornice ne bi včlanilo v nobeno drugo združenje. Odgovornost za referendum je na nekdanjem vodstvu, še poudarja OZS, zaradi neobstoječe volilne kampanje in neustreznega referendumskega vprašanja pa so rezultati zavajajoči, zatrjuje OZS. OZS Finančno ne bomo zmogli Posledice ukinitve prostovoljnega članstva bodo občutile predvsem območne zbornice, ki se ne bodo mogle same financirati, opozarja OZS. Dodajajo, da bo položaj slabši na področju informiranja in zastopanja, saj OZS ne bo mogel več učinkovito izvajati dejavnosti na zakonodajnem področju. Tudi številne izobraževalne in svetovalne dejavnosti bodo po novem plačljive, ker jim OZS zaradi prostovoljnega članstva ne bo več kos. OZS se še sprašuje, zakaj vlada enakih pogojev ne postavi tudi Kmetijsko-gozdarski zbornici, Zdravniški zbornici in drugim, saj bi bile tako vse glavne zbornice v enakem položaju. Načelo enakosti torej v Sloveniji ne velja, so v odzivu na odločitev DZ-ja kritični v OZS-ju.",0
"Na ljubljanskem okrožnem sodišču je razpisan narok za glavno obravnavo v tožbi koprskega župana Borisa Popoviča proti državi. Koprski župan Boris Popovič zahteva od države odškodnino v višini 16.667 evrov zaradi po njegovem nezakonitega pripora leta 2003. Državna pravobranilka zavrača njegov zahtevek kot neutemeljen. Popovičev pripor Policisti so Borisa Popoviča 9. septembra 2003 zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, pranja denarja in neupravičenega dajanja daril priprli za skoraj en mesec. Razlog za to je bila nevarnost, da bo koprski župan vplival na priče. Iz pripora je bil izpuščen, ko je vrhovno sodišče presodilo, da pripor ni bil utemeljen. Povabljeni le ožji sorodniki Franci Matoz, Popovičev pravni zastopnik, je na prvem poravnalnem naroku konec marca predlagal, naj sodišče v sklopu glavne obravnave zasliši Popovičeve ožje sorodnike in nato določi višino odškodnine. Sodnica Katarina Parazajda se je z Matozovim predlogom strinjala, tako da bodo danes zaslišani Popovičeva žena Eva Popovič, njegova sestra Laura Ban in njegova mati Solza Popovič. Popovičev zagovornik je predlagal še zaslišanje tedanjega generalnega direktorja policije Marka Pogorevca, tedanje generalne državne tožilke Zdenke Cerar, poslanca SDS Pavla Ruparja in tedanjega državnozborskega poslanca Lojzeta Peterleta, ki naj bi po njegovih navedbah pred sodiščem pričali, da ""je bil proces zoper Popoviča politično motiviran"". Sodnica se s predlogom ni strinjala. Matoz meni, da se je sodišče omejilo samo na zaslišanje Popovičevih ožjih sorodnikov zato, ker ne namerava odločati o tem, ali je bil Popovič nezakonito priprt, ampak le določiti višino odškodnine.",0
"Za evropske razmere Slovenci plačujemo izjemno drag bencin. V tem trenutku bi ta moral stati okoli 80 centov in ne več kot en evro za liter. Vlada v dokumentu, ki ga bo v prihodnjih dneh poslala v Bruselj, predvideva dvig davka na dodano vrednost za eno odstotno točko. Tako naj bi vse državljane in podjetja obremenila z višjimi stopnjami davka, da bi zaradi zmanjšanih prilivov v državni proračun plačali ceno krize. Varčevalnega ukrepa, ki bi ostro zarezal v samo zmanjšanje izdatkov za državno birokracijo, pa ni. Tako bomo priča množičnim podražitvam hrane, storitev in vsega, kar je obdavčeno z davkom na dodano vrednost. V tem trenutku bi moral bencin v naši državi stati 80 centov in ne več kot en evro za liter. V programu stabilnosti gre za ta dokument, v katerem mora vlada Bruslju sporočiti, kako se bo soočala s krizo se kot morebitni datum za uvedbo višjega DDV določa leto 2010. V njem piše Učinek dviga splošne in znižane stopnje DDV za eno odstotno točko je ocenjen v višini 211,2 milijonov evrov v letu 2010. Ekonomist Maks Tajnikar pojasnjuje, da gre za popoln nesmisel To pomeni tudi vdajo vlade, kar pomeni, da le-ta v tem trenutku zagotovo ne razmišlja, da bi krepila povpraševanje, da bi spodbudila ljudi, da trošijo, da nastane domače povpraševanje ... A Slovenke in Slovenci zaradi tega, ker vlada noče ostro zarezati v izdatke, pa čeprav ve, da je priliv od davkov nižji, plačujemo za evropske razmere izjemno drag bencin po zadnji podražitvi je celo dražji kot v Avstriji. V tem trenutku bi namreč ta moral stati 80 centov in ne več kot en evro za liter. Cena nafte je vse nižja, vlada pa se le pogaja in napoveduje ukrepe, na koncu pa ceno krize zaračuna vsem državljanom. Uradno ministrstvo za finance, ki se je podpisalo pod program stabilnosti, kjer Evropi obljublja razmislek o dvigu DDV za eno odstotno točko, zadeve za zdaj ne komentira. Ker vlada z visokimi trošarinami rešuje državno finančno krizo, od tega tedna naprej Slovenci in tujci, ki prihajajo v državo, množično tankajo v Avstriji. Brez povišanih trošarin bi za liter bencina morali odšteti malo več kot 87 centov na liter. Ker je cena zdaj presegla evro, se tujci tankanju v Sloveniji na veliko izogibajo, razlaga svetovalec nekdanjega premierja Janeza Janše, Ivo Boscarol Mi izgubljamo ogromne milijone, in to dnevno. Samo od tovornega prometa bi, če bi vsi ki se peljejo skozi Slovenijo, pri nas tudi tankali na leto pobrali kar neverjetnih 26 milijard evrov in pol. Če bi tankal vsak deseti, dve milijardi, in tako naprej, nadaljuje Boscarol. Gre za take številke, ki niso niti slučajno primerljive z vsemi ukrepi, ki jih je vlada zdaj uvedla, vključno z znižanjem plač v javnem sektorju.",0
"Hekerji so vdrli sistem elektronske svetovne borze Nasdaq, ki vsebuje zaupne podatke o okoli 300 korporacijah. Gre za zadnje razkritje ranljivosti računalniških sistemov, na katerih sloni Wall Street. V Nasdaqu, največji ameriški elektronski borzi, ki združuje več kot 2800 podjetij, so potrdili, da so neznani hekerji vlomili v njihov računalniški sistem. Vendar pa vdor ni vplival na trgovanje z delnicami, prav tako naj ne bi bili ogroženi podatki Nasdaqovih strank, so sporočili. Tarča napadalcev je bila storitev, kjer si direktorji podjetij izmenjujejo dokumente pred srečanji upravnega odbora. Storitev prav tako omogoča spletne razprave in spletne konference z odborom. Z vdorom v to storitev bi hekerji tako prišli do pomembnih informacij za trgovanje s pomočjo notranjih informacij. Hekerji povzročajo glavobole borznikom na Wall Streetu. Strokovnjaki za varnost računalniških sistemov že dolgo opozarjajo, da mnoga podjetja zanemarjajo zaščito občutljivih podatkov, zadnji dogodki pa to le še potrjujejo. Tako je tudi spletna stran WikiLeaks že objavila tajne podatke o bankah v Švici in Islandiji, sedaj pa trdijo, da imajo tudi obremenjujoče dokumente iz velikih ameriških bank, morda celo iz Bank of America. Po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na zvezne oblasti, naj bi hekerji v dobrem letu dni že večkrat poskušali vdreti v sistem. Kakšen je njihov motiv in kdo stoji za napadi, pa zaenkrat še ni znano. Dogodke preiskujejo tako v Zveznem preiskovalnem uradu FBI kot tudi v ameriški tajni službi.",0
"Ker naj bi bilo stanje v Luki Koper nevzdržno, napoveduje minister Vlačič menjavo njenih nadzornikov. Uprava vrača udarec in za težave krivi politično gonjo. Minister za promet Patrick Vlačič Prometni minister Patrick Vlačič bo sprožil postopek za sklic izredne skupščine Luke Koper in menjavo njenih nadzornikov. Po besedah delavcev je stanje v podjetju nevzdržno. Javni poziv za nove nadzornike Luke Koper je bil že objavljen, nanj se je prijavilo 66 kandidatov. O njih se je v tem tednu že izrekel tudi kadrovsko-akreditacijski svet, s čimer so izpolnjeni pogoji za menjavo nadzornikov. Zamajano zaupanje Kot so sporočili z ministrstva za promet, je v zadnjem času poslovanje družbe znova pretreslo nekaj negotovosti, ki se nanašajo na nedelovanje organa nadzora, nesodelovanje uprave pri postopkih revizije ter spore uprave s ključnimi deležniki. Osnovna funkcija uprave je, da vzpostavi zaupanje tako pri nadzornem svetu kot pri lastnikih in tudi pri delavcih, poudarjajo na prometnem ministrstvu. Na podlagi opozoril tako s strani poslancev kot zaposlenih in tudi nekaterih drugih je minister Vlačič že zahteval izredno revizijo poslovanja, ki jo je vlada potrdila in je trenutno v teku. Zaupanje pa je očitno zamajano tako pri nadzornikih kot pri delavcih, ki celo menijo, da je stanje v podjetju nevzdržno. Ob nedelovanju nadzornega sveta je vprašljivo tudi pravočasno sprejetje letnega poročila, kar lahko povzroči zamik pri sklicu redne skupščine, česar si po Vlačičevem mnenju ne morejo privoščiti. Luka Koper je eno najpomembnejših podjetij v portfelju prometnega ministrstva za strateške načrte te vlade, zato kot odgovoren lastnik ne moremo dovoliti, da je podjetje paralizirano v krču neoperativnosti, medtem ko bi moralo v polnem zagonu izpolnjevati svoj potencial, je poudaril Vlačič. Luka Koper Foto Mateja Klavs Kar dve skupščini? Uprava Luke Koper je v odzivu zapisala, da je nad Vlačičevim sporočilom, da bo sklical izredno skupščino podjetja, presenečena. Ministrstvo za promet je namreč prav danes poslalo na sedež družbe predlog za sklic 16. redne skupščine družbe datirano je sicer 11. 5. 2009, zato se postavlja vprašanja, ali namerava Republika Slovenija kot večinski lastnik zahtevati sklic kar dveh skupščin. Uprava kot neresnične zavrača obtožbe, da naj ne bi sodelovala v postopkih revizije, medtem ko se ji zdi navedba, da naj bi bila v sporu s ključnimi deležniki, sporna. Vzroke za zamajano zaupanje, kakor piše v sporočilu ministrstva za promet, op. a., pa uprava vidi v politični gonji, ki se je začela kmalu po volitvah jeseni lani s pismom štirih poslancev, so zapisali. Za konec so se pohvalili z relativno dobrimi poslovnimi rezultati, ki so kljub globalni gospodarski krizi stabilni in s tem zavrnili Vlačičeve očitke, da je Luka Koper v krču neoperativnosti. Dodali so še Ovira pri izpolnjevanju potenciala podjetja pa je, po mnenju uprave, v prvi vrsti država, ki tudi po treh letih še ni sprejela državnega prostorskega načrta za celovito ureditev koprskega pristanišča.",0
"Inšpektorji napisali šest plačilnih nalogov Generalnemu direktorju Slovenskih železnic grozi zaradi neplačevanja kazni, ki so jo inšpektorji izrekli železnicam, uklonilni zapor. Prometni inšpektorat je podjetju Slovenske železnice kazen naložil zaradi zamud pri opremljanju vozil za posebne namene z budniki. To so varnostne naprave za spremljanje odzivov voznika, ki ustavijo vlak, če se voznik ne odzove v predvidenem času. Z njimi morajo biti po zakonu, ki velja od julija 2007, opremljena vsa vlečna vozila na železnicah, lokomotive, motorni vlaki in vozila za posebne namene. Ker zakon ni predvidel prehodnega obdobja za uveljavitev določbe o budnikih, so inšpektorji izpolnjevanje odločbe začeli nadzorovati takoj po sprejetju predpisa. Ker so v več primerih ugotovili, da vozila Slovenskih železnic nimajo predpisane naprave, so 12. oktobra z upravno odločbo prepovedali njihovo uporabo, piše časnik Večer. Železnice so se pritožile na ministrstvo za promet, ki je odločbo inšpektorjev razveljavilo in Slovenskih železnicam naložilo, da naprave vgradijo do konca leta 2008. Budniki niso bili vgrajeni Slovenske železnice so sicer sklenile pogodbo za vgrajevanje budnikov v 46 vozil, a inšpekcijska služba ugotavlja, da ti niso bili vgrajeni. Tako so nastale nove kršitve zakona o varnosti v železniškem prometu, za kar je predpisana globa od 4.000 do 30.000 evrov. Inšpektorat naj bi Slovenskim železnicam sicer izdal štiri odločbe o prekršku in šest plačilnih nalogov, med njimi nalog zoper odgovorno osebo, generalnega direktorja Tomaža Scharo. Družba plačuje, Schara ne Medtem ko so Slovenske železnice obveznosti bodisi poravnale bodisi zaprosile za sodno varstvo, pa Shara kazni ni plačal, zato je inšpektorat sodišču podal predlog, da Scharo kaznuje z uklonilnim zaporom, še piše Večer.",0
"Sindikat Odprli smo vrata v svetlo prihodnost Pogajanja med sindikatom žerjavistov pomorskih dejavnosti in upravo Luke Koper so se uspešno končala, stavke pa je konec. Opozorilne enourne stavke v bran stavkajočim žerjavistom v Luki Koper, ki sta jo za 17. avgust napovedali sindikalni centrali Alternativa in Solidarnost, najverjetneje ne bo, je za STA zatrdil predsednik Alternative Zdenko Lorbar in pojasnil glede na to, da je s preklicem stavke in s preklicem vodenja postopkov za izredne odpovedi stavkajočim sindikata žerjavistov na nek način izpolnjena stavkovna zahteva, bomo v Alternativi v veliki verjetnosti stavko odpovedali. Odločitev mora potrditi še stavkovni odbor, ki bo o tem odločal verjetno že v začetku prihodnjega tedna, je še povedal Lorber. Delavci v Luki že delajo Delo v Luki bo steklo takoj. Poletje bodo prebrodili s sistemom dela na žerjavih 3 + 2, rešili pa so tudi druga strateška vprašanja, je nekaj minut po polnoči povedal predsednik uprave Luke Gregor Veselko. V eni izmeni se bodo tako na dveh obalnih dvigalih izmenjevali po trije delavci, nato pa se bodo vrnili na sistem dva delavca na dvigalo . Delavski direktor v Luki Matjaž Stare je za STA pojasnil, da se je delo vzpostavilo že na vseh terminalih, najpozneje v torek ali sredo naj bi imeli že vse v polnem teku . Vzdušje v Luki je zelo dobro, je dodal in poudaril, da bodo že do ponedeljka raztovorili 31 ladij. Stare je po obhodu Luke dejal, da je delo steklo bolj ali manj že na vseh terminalih in da se bodo zamude, predvsem za železnico, v kontejnerskem terminalu počistile do torka. Strateška vprašanja rešena Veselko je po koncu pogajanj, ki so se začela v ponedeljek, v kratki izjavi medijem pojasnil, da so rešili strateška vprašanja, kot recimo poslovni model družbe, ki upošteva tudi podpogodbene delavce . Prav tako so umaknili postopke za izredno odpoved pogodb o zaposlitvi za člane stavkovnega odbora. Poteza z izrednimi odpovedmi je bila taktične narave, je ob tem pojasnil Veselko. O tem, ali vztrajajo pri stališču, da se stavka opredeljuje kot nezakonita, pa Veselko ni še podal dokončnega odgovora To bomo še videli. Ob koncu pogajanj je zadovoljen tudi predstavnik stavkovnega odbora Mladen Jovičič. Mislim, da nam je na koncu vendarle uspelo pokazati sposobnost za kompromis in na obojestransko zadovoljstvo smo si odprli vrata v svetlo prihodnost, je izjavil. Priznal je, da so bila pogajanja težka, da pa so si vzeli čas in jih tako končali na način, da so vsi zadovoljni. Glede vprašanja varnosti na delovnem mestu je Jovičič pojasnil, da je bil sprejet kompleksen plan , ki bo sledil v skladu z določenimi časovnimi roki in ki bo tudi obojestransko spremljan. Pravila igre enaka za skoraj vse Pozno ponoči so dogovor podpisali tudi delavci IPS, njihovih delodajalci in Luka. Dogovor vsebuje ugotovitev, da je bil upor delavcev IPS upravičen in zakonit ter da delodajalci vključno z Luko ne bodo izvajali sankcij zaradi udeležbe na protestu. Prav tako bodo prejeli plačilo tudi za čas protesta. Kot je povedal pravni zastopnik delavcev Aleksander Lisjak, so sami predlagali dogovor o tridelnem enakopravnem sodelovanju in zgradnji partnerskega sistema, ki bi bil v korist vseh treh strank Luka žal tega ni sprejela, ker po mnenju uprave ni pristojna in bi takšna zaveza presegala njena pooblastila. Zato bo ta del romal v presojo nadzornemu svetu. Menim, da bo to sprejel, saj je v korist vseh.",1
"Vrednost evra, ki je v začetku tedna precej upadla, se danes povišuje. Precej več izgubljenega kot evro, sta nadoknadili ceni zlata in nafte Cena 159-litrskega soda nafte brent je ob 9:30 uri znašala 110,13 ameriškega dolarja oziroma 79,95 evra. Dolarska cena je v minulih 24 urah poskočila za 2,25 odstotka. Polet je doživela včeraj med sedmo in pol osmo uro zvečer, ko je od 107,4 cena zrasla na 109,7 dolarja za sod. Minuli teden je nafta brent končala na 110 dolarjih za sod. To pomeni, da je evrska cena danes dobre tri odstotke višja kot je bila v petek. Zlato padlo, a se pobira Dogodki minulih prazničnih dni so ceno zlata najprej zbili, včeraj popoldne pa se je cena rumene kovine pričela znova vzpenjati. Občuten poskok je nazadnje doživela okrog devete ure in ob 9:30 uri je bilo za 31,1-gramsko unčo zlata treba plačati 1.734,7 dolarja. Bila je 1,45 odstotka dražja kot včeraj ob istem času. Zlato je minuli teden končalo na 1.743 dolarjih za unčo, tako da je danes njegova cena malo nižja. Pocenil ga je strmoglav padec vrednosti evra. Evro končno nehal izgubljati tla pod nogami Za en evro je bilo ob 9:30 uri treba plačati 1,3773 ameriškega dolarja, kar pomeni, da je bil bruseljčan vreden 0,6 odstotka več kot včeraj ob istem času. Dno je evro dosegel včeraj ob dveh popoldne, ko je bilo razmerje 1,3618 proti ena. Odpis dolga Grčiji dvignil evro Evro je svoj vrh dosegel na vrhuncu optimizma glede reševanja območja evra. V četrtek zvečer je bilo za en evro namreč mogoče iztržiti 1,4234 ameriškega dolarja. Danes ob pol desetih je bil evro vreden 3,25 odstotka manj. Kdo bo dal in od kje bodo vzeta sredstva za EFSF? Vrednost enotne evropske valute je sesuvati začelo spoznanje, da denarja za mehanizem EFSF države pravzaprav nimajo in si ga bodo morale še izposoditi. Za povrhu pa je krog držav, ki bi lahko kredibilno garantirale za izgube prek mehanizma EFSF čedalje manjši. Nemci so dejali, da več kot 211 milijard evrov ne bodo dali. Italijanske obveznice v prostem padu Pričakovana donosnost na italijanske državne obveznice se je včeraj povzpela višje od vrhov ustvarjenih v začetku avgusta. Včeraj je za triletne obveznice znašala 5,711 odstotka letno, kar je bilo več kot znaša slovenska cena zadolževanja za deset let. Grki bodo šli na referendum o članstvu v območju evra",1
"Oglaševalec leta 2008 na letošnjem SOF je postal Simobil. Za oglaševalsko osebnost pa bodo na petkovi slovesnosti uradno razglasili Mileno Štular. Predstavnika Simobila na levi in desni ter Milena Štular. Zmagovalec izbora in dobitnik tradicionalne letne nagrade oglaševalec leta tokrat za leto 2008, ki jo podeljuje Slovenska oglaševalska zbornica, je podjetje Si.mobil, d. d., ki je nagrado osvojilo že drugič prvič za leto 2005. Izbor Oglaševalca leta za leto 2008 je potekal v treh krogih. V prvih dveh krogih so lahko sodelovali vsi člani Slovenske oglaševalske zbornice SOZ. Pri predlaganju kandidatov v prvem krogu izbora in pri glasovanju v drugem krogu izbora so člani SOZ upoštevali izhodišča, kot so opredeljena v načinu izbora oglaševalca leta za leto 2008. Po mnenju žirije je Simobil v letu 2008 s korenitim repozicioniranjem blagovne znamk izkazal smelost, izvirnost in tudi inovativnost, hkrati pa znotraj zelo dinamične panoge pokazal konsistentnost, ki jo premorejo odlične blagovne znamke. Simobilu je to uspelo na edini pravi način vizija, delovanje, torej sama vsebina je narekovala tudi repozicioniranje na ravni zunanje podobe nova celostna grafična podoba in slogan. Rezultat notranjih vsebinskih sprememb in brezpogojne zaveze, pod katero so se podpisali vsi zaposleni, je celovito repozicioniranje blagovne znamke Si.mobil kot samostojne blagovne znamke z odmikom od svetovnega mobilnega operaterja Vodafone, z izrazitim poudarkom na prednosti storitev, prilagojenih za uporabnika, medosebnih odnosih in pozitivnem odnosu do sveta Povej nekaj lepega kot tudi konsistentna in celovita zaveza za družbeno odgovorno ravnanje na vseh ravneh delovanje pod imenom Re.misli. Nagrado oglaševalska osebnost letos prejme Milena Štular Upravni odbor SOZ nagrado podeli za izjemen dosežek, ki je v preteklem koledarskem letu zaznamoval področje oglaševanja in nesporno pomenil napredek bodisi za slovensko oglaševalsko stroko bodisi za kontinuiran prispevek k razvoju slovenske oglaševalske stroke v daljšem obdobju. Nobody is perfect, the team can be! Nihče ni popoln, a tim je lahko, pravi Milena Štular. Milena Štular sodi med tiste dovolj redke vodilne v večjih slovenskih podjetjih, ki izhajajo iz trženja. Mediji so ji bili tako ali drugače usojeni. Želela je postati novinarka, vendar je vpisala študij ekonomije in kot študentka ves čas delala v informativnem programu nacionalne televizije. Vendar sta usoda in seveda Milena hoteli, da se ji življenje vrti okrog trženja in malih stvari, ki polepšajo in posladkajo dneve vseh nas. Milena ve, da posel delamo ljudje in da je medsebojna komunikacija ključ razumevanja. Zato je skozi vsa leta aktivno udejanjala misel, da je ljudem treba dati možnost in priložnost, jih ustrezno usmeriti in motivirati. Ves čas si je prizadevala za razvoj svojih sodelavcev in zaposlenih ne le v smislu znanj in veščin, temveč tudi osebnega razvoja v smislu razvijanja osebnostnih kompetenc. Zase pravi, da jo adrenalin drži pokonci, da uživa v delu, v uspehih, pa tudi v izzivih, so povedali ob razkritju prejemnikov nagrad.",1
"Tožilstvo je zaradi davčnih utaj in pranja denarja danes izdalo 56 nalogov za aretacijo Italijansko tožilstvo je danes v okviru obsežne preiskave pranja denarja in utaje davkov izdalo naloge za aretacijo 56 ljudi. Med njimi sta tudi ustanovitelj telekomunikacijskega podjetja Fastweb Silvio Scaglia in senator desnosredinskega Ljudstva svobode (PDL) Nicola Di Girolamo, ki je osumljen tudi povezav z mafijo. Kot je pojasnil italijanski tožilec za boj proti mafiji Piero Grasso, osumljence iščejo tako v Italiji kot v tujini, tudi v Veliki Britaniji, Švici in Panami. Sumijo pa jih, da naj bi preko slamnatih podjetij izvajali navidezne transakcije. Sodnik, ki vodi preiskavo, novinarjem v Rimu ni želel povedati, koliko ljudi so že aretirali. Dejal je le, da ""večino"", da pa na primer Di Girolama ščiti poslanska imuniteta, Scaglio pa še iščejo. Podjetji Fastweb in Telecom Italia Sparkle naj bi zaračunali za neobstoječe internetne in telefonske storitve v višini 1,8 milijarde evrov, pri tem pa naj bi se izognili plačilu za 365 milijonov evrov davkov.",0
"Občina bo podpirala ustanavljanje novih podjetij Po stečaju Primorja bodo delavcem začeli deliti odpovedi delovnega razmerja. Brezposelnost na Ajdovskem se bo tako povzpela nad 20 odstotkov. V Primorju je bilo pred stečajem zaposlenih 651 delavcev, med katerimi imajo 303 stalno prebivališče v občini Ajdovščina. 280 jih je starejših od 55 let, 75 pa invalidov. Polovica vseh, ki bodo izgubili delo, bi lahko novo zaposlitev po predvidevanjih vodje splošno kadrovskega sektorja v Primorju Ožbeja Marca našla v pol leta. Stečaj še dveh podjetij Novogoriško okrožno sodišče je prav v tem času začelo tudi stečaj v Primorju Avtoservisu, ki je imelo pred stečajem osem zaposlenih. Kmalu naj bi stekel še stečajni postopek v Primorju Instalacijah z od 30 do 35 zaposlenimi delavci. Nov intervencijski zakon? Ajdovski župan Marjan Poljšak, ki vztrajno išče mogoče rešitve za zaposlitev brezposelnih delavcev Primorja, je na četrtkovi izredni seji občinskega sveta predlagal nekaj ukrepov, ki so jih svetniki sprejeli. Pomagali bodo skupini strokovnjakov, ki želi ohraniti gradbeno dejavnost in s tem vse strokovno znanje v novem podjetju. Obenem pa so se svetniki zavzeli za ohranitev blagovne znamke Primorja in priporočil. Želijo si, da bi vlada pripravila tudi intervencijski zakon, kot se je to zgodilo v Prekmurju. V ajdovski obrtni zbornici namreč ocenjujejo, da so gospodarske razmere na tem območju najtežje v zadnjih 50 letih, je za Radio Slovenija poročal Valter Pregelj.",0
"Nižjo vsoto mora plačati tudi Standard Chartered Bank Britanski finančni velikan HSBC bo moral zaradi pranja denarja ameriškim oblastem plačati 1,9 milijarde dolarjev 1,4 milijarde evrov, kar je najvišja kazen v tovrstnih primerih. Preiskava ameriškega senata je namreč ugotovila, da je bila britanska banka kanal za mamilarske kralje in malopridne države . Vodilni pri HSBC-ju so že priznali, da so se z ameriškim pravosodnim ministrstvom dogovorili za tako visoko kazen, in se opravičili, ker niso imeli dovolj učinkovitega mehanizma za nadzor in preprečevanje pranja denarja. Sprejemamo odgovornost za svoje napake v preteklosti, je dejal izvršni vodja bančne skupine Stuart Gulliver, ki je dodal, da so za izboljšanje nadzornega sistema v zadnjem času porabili 290 milijonov dolarjev. V ločenem primeru pa se je še ena, mnogo manjša britanska banka, dogovorila za poravnavo z ZDA. Standard Chartered Bank mora namreč zaradi kršenja sankcij, ki jih je uvedla ZDA, plačati za 300 milijonov dolarjev 230 milijonov evrov kazni. Oba primera sta plod trdega dela ameriških zveznih agencij in oblasti v New Yorku, ki se bojujejo proti pranju denarja. Vse za dobiček Poravnava med HSBC-jem in ameriškimi oblastmi je bila pričakovana, potem ko je senat že pred meseci objavil zelo obremenilno poročilo glede pranja denarja v banki. V poročilu je bilo zapisano, da so račune, odprte pri HSBC-ju, v Mehiki in ZDA uporabljali vodje mamilarskih kartelov za pranje denarja, poleg tega pa je banka pogosto povsem zavestno obšla omejitve pri trgovanju z Iranom, Severno Korejo in drugimi državami, proti katerim je Washington uvedel sankcije. Kot poroča BBC, še ni znano, kakšen vpliv bo imela izredno visoka kazen na nadaljnje poslovanje banke, ki je največja v Evropi. V prvem polletju letošnjega leta je imela kar 12,7 milijarde dolarjev 9,8 milijarde evrov dobička.",0
"CPU Višja strokovna šola vpisuje v študijske programe Ekonomist, Varovanje, Gradbeništvo, Informatika in Poslovni sekretar do 30. septembra 2013. Center za poslovno usposabljanje CPU ima več kot dvajsetletno tradicijo izobraževanja za potrebe gospodarstva. Zrasel je pri Gospodarski zbornici Slovenije in se razvil v sodobno, dinamično izobraževalno institucijo, v okviru katere deluje tudi Višja strokovna šola. Izvaja pet višješolskih študijskih programov za pridobitev naziva ekonomist, inženir varovanja, inženir gradbeništva, inženir informatike in poslovni sekretar. Študij je izredni, traja dve leti in je prilagojen odraslim. Poteka praviloma med tednom popoldne v zgradbi CPU. Naš skupni moto je iz prakse za prakso. Študij je praktično naravnan, zasnovan na uporabnem znanju, ki ga študenti sproti urejajo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. Podprt je s strokovno literaturo, ki jo posredujemo v elektronski obliki in z gradivom, ki ga pripravljajo predavatelji sproti. Delo v manjših skupinah omogoča predavateljem, da se odzivajo na potrebe in probleme študentov glede študija, pomagajo pri reševanju konkretnih situacij, posredujejo sodobno znanje in jih spodbujajo k lastnemu razmišljanju in sprotni aktivnosti. Predavatelji in mentorji so strokovnjaki na posameznih področjih. Vsak od njih ima bogate praktične izkušnje ter znanje in posluh za delo s študenti, ki že imajo delovne izkušnje pa tudi za tiste, ki začenjajo poklicno kariero Pomemben del višješolskega izobraževanja je tudi praktično izobraževanje. Študenti, ki imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, lahko uveljavljajo priznavanje, ostali pa s pomočjo šole poiščejo ustrezno mesto za praktično izobraževanje v podjetju. Center za poslovno usposabljanje je nosilec ERASMUS listine za Erasmus mobilnost študentov. Omogoča jim, da opravljajo praktično izobraževanje v organizacijah v tujini. Študij organizira strokovno osebje, ki je študentom in predavateljem vsak dan na voljo osebno, preko telefona oziramo elektronske pošte. Naš cilj je, da organiziramo študentom prijazno in kakovostno študijsko okolje, ki jim omogoča, da uskladijo tudi ostale obveznosti s študijem in uspešno dosežejo zastavljene cilje. Če se odločate za študij ekonomije, varovanja, gradbeništva, informatike ali želite postati poslovni sekretar/sekretarka, smo pravi naslov. Pridružite se več kot 1000 diplomantom Centra za poslovno usposabljanje. Obiščete nas lahko od 2. do 30 septembra od ponedeljka do petka med 9.00 in 16.00 na Centru za poslovno usposabljanje, Kardeljeva ploščad 27a v Ljubljani ali nas pokličite po telefonu 01 5897 662 in se dogovorite za obisk. Center za poslovno usposabljanje, Kardeljeva ploščad 27a, Ljubljana Morda pa izobrazbo imate, vendar ne ustreza vašemu resničnemu znanju in izkušnjam, bi pa želeli potrditev kompetenc, ki jih skrivate v sebi. V tem primeru vas vabimo, da se vključite v sistem za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Nacionalna poklicna kvalifikacija NPK ponuja možnost ovrednotenja in potrditve spretnosti in znanja, pridobljenega z neformalnim učenjem in izkušnjami. NPK posamezniku omogoči, da pridobi javno veljavno listino o poklicni usposobljenosti oziroma certifikat NPK. Certifikat ima na trgu dela enako vlogo, kot spričevalo ali diploma, pridobljena v izobraževalnem sistemu. Poklicna kvalifikacija pomeni za delodajalca dokazilo o usposobljenosti delavca, za posameznika pa možnost dokazovanja oz. identifikacije skritega znanja in spretnosti pridobljenih z delom, samoizobraževanjem, tečaji, prostočasnimi dejavnostmi. Center za poslovno usposabljanje pa ponuja tudi brezplačna usposabljanja. V letu 2011 smo bili izbrani na javnem razpisu za programe splošnega neformalnega izobraževanja odraslih od 2012 do 2014. Usposabljanja, ki se bodo še izvajala, so Upravljanje odnosov s strankami v Škofja Loki, Sporazumevanje v slovenskem jeziku v Dravogradu, Modeliranje poslovnih procesov v Sevnici in Vodenje poslovnih procesov v Sevnici. Če želite sodelovati na brezplačnih tečajih in usposabljanjih, nas pokličite po telefonu 01/5897 664 ali pa nam pišite na cpu@cpu.si. Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.",1
"Prihodnje leto pričakujejo boljše poslovanje V sladkogorski tovarni papirja Paloma pričakujejo, da bodo poslovno leto končali s skoraj tremi milijoni evrov izgube. Obeti za prihodnje leto so že boljši. Letošnje Palomino poslovanje je v primerjavi z lanskim bistveno slabše. Na prihodkovni strani smo trenutno nekje na ravni lanskega leta, ob koncu leta pa bo izkupiček celo nekoliko boljši. Vendar pa na odhodkovni strani beležimo bistveno višje stroške zaradi visoke cene celuloze, zato bomo poslovali z izgubo, je dejal direktor družbe Bojan Rajtmajer in dodal, da bodo imeli tudi letos okoli 85 milijonov evrov prihodkov. Povedal je, da je pravkar v pripravi gospodarski načrt za leto 2011, v katerem znova kaže na rast prihodkov in s tem boljše poslovanje. To je utemeljil s tem, da bo cena celuloze prihodnje leto gotovo nižja, čeprav še vedno bistveno višja od povprečja zadnjih petih let. Pojasnil je, da povečujejo učinkovitost proizvodnje in prodaje, zaradi česar bodo omilili visoke cene celuloze. Iskanje strateškega partnerja po načrtih Tudi pri iskanju strateškega partnerja so po njegovih besedah trenutno povsem v skladu s terminskim načrtom. Rajtmajer pričakuje, da bodo zavezujoče ponudbe zbrali do konca januarja, zainteresirani vlagatelj, ki bo izpolnil vse pogoje ter zadovoljil tako lastnike kot preostale deležnike, pa naj bi bil izbran v začetku februarja. Celoten postopek bo zaradi formalnosti končan aprila prihodnje leto, meni Rajtmajer in dodaja, da Paloma potrebuje okoli 20 milijonov evrov svežega kapitala.",0
"Sojenje. Vladimir Babič naj bi iz malomarnosti povzročil smrt drugega viličarista. Tožilka Mateja Bahčič Resnik bi za Vladimirja Babiča predlagala enoletno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, če bi obtoženi priznal povzročitev smrti iz malomarnosti. Očitajo mu, da se maja lani v skladišču hale Willy Stadler v Veliki vasi pri Krškem ni prepričal, ali je njegova pot prosta, in je z naloženim viličarjem zadel manjši viličar. Ta se je prevrnil in stisnil viličarista, 43 letnega Mirka Kraševca iz Velikega Mraševega, ki je pozneje umrl in za seboj pustil pet mladoletnih otrok. Zagrožena kazen za tovrstna kazniva dejanja je od šestih mesecev do petih let zapora. Ne prizna krivde Zagovornik obdolženega Babiča je predlagal, da bi sojenje preložili do tedaj, ko bodo dorečeni dogovori glede odškodnine Kraševčevim. V tem primeru bi obdolženi priznal krivdo. Ker se to ni zgodilo, je Babič krivdo zanikal. Odškodnino bi od podjetja Odvetnik Drago Šribar, ki zastopa družino Kraševec, je na sodišču pojasnil, da družina ne bo terjala odškodnine od obtoženega Babiča, temveč od delodajalca Willija Stadlerja, ki ima svojo odgovornost zavarovano pri nemški zavarovalnici. Iz tega naslova je bil družini že izplačan nesporni del odškodnine, ni se jim pa uspelo pogoditi za razliko in mesečno rento, ki pripada mladoletnim otrokom. ""Zato je bila zoper Stadlerja vložena tožba,"" je pojasnil Šribar.",0
"Barack Obama je za svojega finančnega ministra izbral Timothyja Geithnerja, vodjo newyorške divizije centralne banke Foto: © Bloomberg businessweek Novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama je za novega finančnega ministra ZDA izbral predsednika Zveznih rezerv New Yorka Timothyja Geithnerja. Časopis New York Times pa je poročal, da je senatorka Hillary Clinton sprejela položaj državne sekretarke. Borza ga ima rada Novica o tem, da bo 47-letni Geithner krmaril ameriško finančno barko skozi krizo, je razveselila vlagatelje na Wall Streetu, ki so od navdušenja indeks Dow Jones pognali navzgor za skoraj 500 točk preko psihološke meje 8000 točk. Gospodarski analitiki menijo, da je Geithner odlična izbira, saj naj bi se doslej dokazal kot odličen krizni upravitelj. Tesen Pauulsonov sodelavec Geithner je zasedal visoke položaje v treh administracijah, preden se je leta 2003 preselil na čelo newyorške centralne banke, kjer tesno sodeluje s sedanjim finančnim ministrom Henryjem Paulsonom pri reševanju finančne krize. Obamova administracija sicer že dobiva prve jasne obrise in vodja manjšine v senatu, republikanec iz Kansasa Mitch McConnell je dejal, da gre za dobre ljudi in da bo Obamova administracija pripravljena začeti z delom. Hillary bo državna sekretarka Nekdanja ameriška prva dama Hillary Clinton pa je po poročanju New York Timesa sprejela položaj državne sekretarke, čeprav njen svetovalec Philippe Reines pravi, da pogajanja še potekajo. Njen soprog Bill Clinton naj bi pomagal odstraniti pomembno oviro, ko je privolil v to, da objavi seznam donatorjev za svojo predsedniško knjižnico in dobrodelni sklad.",1
"Direktor in lastnik Franc Blažič je svoje izkušnje in znanje vrsto let pridobival v Nemčiji, leta 1985 pa se je po dvajsetih letih vrnil v Slovenijo in skupaj z ženo začel delati kot samostojni podjetnik, sprva v domači hiši, ki so ji prizidali delavnico. Iz Nemčije je uvozil stroje in kot prvi proizvajalec v Sloveniji začel izdelovati robne trakove. Po petih letih je na račun lastnega razvoja tehnologije izdelal svoj program izdelovanja robnih trakov. Danes zaposluje v domačem podjetju s podružnicami ter v nekaterih državah nekdanje Jugoslavije 104 ljudi. Podjetje prodaja tudi v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, v Ukrajini in Veliki Britaniji, posle pa počasi prevzema sin Miha Blažič. Pred kratkim so zaključili največjo naložbo, in sicer so zgradili povsem nove prostore, kamor so preselili podjetje. Njihova vizija pa je postati kompleten ponudnik repromateriala za pohištveno industrijo. Indeks rasti v obdobju od leta 2002 do 2007 znaša: 884.",1
"Ljubljana - Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 2,2 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 48 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in celo za okoli 100 milijonov evrov več kot celotnem letu 2007. Na visoko rast prihodkov trgovca z naftnimi derivati so pozitivno vplivali predvsem visoka rast cen naftnih derivatov, spomladanski prevzem reškega podjetja Europetrol in uvedba vinjet. O pomenu slednje pričajo tudi podatki o 45-odstotni rasti prodaje njihovega dopolnilnega asortimenta in drugega trgovskega blaga, vendar pa podroben vpliv vinjet na poslovanje Skupine Petrol ni znan. Podrobnejše poročilo o poslovanju bodo namreč v Petrolu objavili šele prihodnji mesec. So pa že zdaj razkrili, da so na ravni skupine ustvarili za 56,8 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar predstavlja 26-odstotno rast glede na primerljivo obdobje lanskega leta. Matična družba je k dobičku skupine prispevala 45,3 milijona evrov, preostanek pa njihove odvisne in pridružene družbe. Skupina Petrol je do konca septembra prodala za 1,8 milijona ton proizvodov iz nafte, kar je četrtino več kot v enakem obdobju lani, vendar pa za zdaj še ni znano, ali je povečanje posledica prevzema Europetrola, povečanja prodaje na drobno ali veleprodaje.",1
"Na pogorišču socialne države lahko nastane boljša, bolj pravična država. Velika težava je, ker pridni in dobri delavci izgubljajo voljo do dela, ko opazujejo, kako tisti, ki so iz podjetij z zlorabo položaja pokradli milijone, ostajajo nekaznovani, zato se jim zdi neumno, da bi sami delali za 800 evrov na mesec."" Tako je Branko Kurbus, direktor družbe Arcont , ki izdeluje bivalne zabojnike, pred mesecem opisal, zakaj se tujci izogibajo Slovenije. Ugotovitev je kruta: ne le, da tujci menijo, da se v tej državi ne da delati posla, še več, vse več ljudi ne verjame v to državo, vse več ljudi ne verjame, da je mogoče s svojim znanjem, izobrazbo in delavnostjo pošteno zaslužiti, vse več ljudi ne verjame, da lahko zaslužijo za dostojno življenje. Ciniki bi sicer trdili, da je nezaupanje ljudi v državo, njene institucije in 50. člen slovenske ustave, ki govori o pravici do pokojnine, dobro. Namreč: če ljudje ne verjamejo več, da bo država zanje poskrbela od zibelke do groba, bodo sami začeli razmišljati o skrbi in odgovornosti zase. Realne posledice tega (ne)zaupanja so precej krute. Padec na beton iz varne državne zibke, ki smo je bili vajeni celotno tranzicijo - od navidezno brezplačnega vrtca za drugega otroka, otroških dodatkov, subvencioniranih bonov za študentsko prehrano, brezplačnega šolstva vse do diplome in še malo čez (čeprav ves čas z dragimi dodatnimi izobraževanji) -, je zelo boleč. Če državljani ne verjamejo več, da si lahko zaslužijo pokojnino, ki jim bo zagotavljala dostojno življenje v starosti, je to smrt socialne države. Posledica tega nezaupanja in simbolne smrti socialne države je, da se bo vse več državljanov začelo izogibati plačevanju prispevkov. Mladi se bodo raje odločali za prožnejše oblike od rednih služb (ki jih itak ne morejo dobiti) in bodo - če se bodo tako odločili - raje kot samostojni podjetniki varčevali zase. Zaposleni v gospodarstvu se bodo s svojim delodajalcem poskušali dogovoriti za prilagodljivejšo obliko zaposlitve. Redna zaposlitev izgublja svoj čar: čemu vztrajati pri nizki neto plači, ko pa zaposleni ne ve, za koga plačuje prispevke in ali bo od tega plačevanja sploh kdaj kaj imel? Seveda je vprašanje, kdo je poraženec propada socialne države. To je nedvomno generacija srednjih let, ki je premlada, da bi pobegnila v pokoj, in je v razmeroma varni službi brez alternative za drugo zaposlitev, pa seveda zaposleni v javni upravi. Ti se ne morejo z delodajalcem dogovoriti o bolj prožni obliki zaposlitve, tudi tveganje za kaj takšnega je za mnoge preveliko. Da bi od svojih plač lahko prihranili še za dodatno pokojnino, je iluzorno - zaradi takšne zadolžitve, kot jo ima Slovenija, je davke nemogoče znižati. Zateči se spet k cinikom je seveda zadnje dejanje obupanega državljana, a kljub vsemu: morda pa je propad takšne države, ki ji vlada omrežje elit, ki so sposobne uspevati le ob črpanju denarja iz državnih jasli, tudi dober. S tega pogorišča lahko nastane boljša, bolj pravična država. Upam, da žrtev zaradi smrti socialne države ne bo preveč.",0
"Uprava bo objavila načrt in število odpuščanja delavcev Sindikat črnomaljske družbe Secop bo prejel tudi pisno potrditev in načrt odpuščanja delavcev, je dejal direktor družbe Matjaž Strmec. Delo naj bi izgubilo okoli 700 ljudi. V družbi, kjer je zaposlenih 970 delavcev, bodo zmanjševanje števila delavcev usklajevali z nemškim lastnikom, družbo Aurelius, ki odpuščanja zahteva. Direktor podjetja Matjaž Strmec je prepričan, da se bodo glede njihovega števila srečali nekje na sredini. Po napovedih naj bi delo ohranilo le 300 do 350 ljudi. Namesto 970 le še 350 delovnih mest? Odpuščanja naj bi potekala hkrati z iskanjem strateškega partnerja in s selitvijo montažnih linij na Slovaško, uprava pa obljublja, da bodo proces izpeljali čim prijazneje in v skladu z zakonodajo, je še dejal Strmec. Prav strateški partner naj bi bil ključen za ohranitev načrtovanih 350 delovnih mest. Preberite tudi - Se bo socialni bombi mogoče izogniti? V Secop predstavniki več ministrstev. - Beli krajini grozi socialna bomba - bo brez dela ostalo 700 ljudi? - Županja Situacija v Beli krajini in Črnomlju je katastrofalna Aurelius lastnik Secoma manj kot pol leta Secomov lastnik Aurelius je industrijski holding, ki svoje poslanstvo na svoji spletni strani opredeljuje tudi kot pridobivanje družb z razvojnimi zmogljivostmi . Aurelius je Secop v Sloveniji pridobil šele novembra 2010, manj kot pol leta pozneje pa se bo družba z odpuščanjem korenito spremenila. Ob tem je treba zapisati tudi, da je Aurelius fiskalno leto 2010 označil za najboljše do zdaj. Vlada na obisk prepozno? Izguba dela za tako veliko število ljudi je Belo krajino katastrofalna, je v četrtek za MMC dejala županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič , ki je prepričana, da bi se morala vlada na razmere v Beli krajini odzvati že prej. Ta je svoje predstavnike na obisk poslala že v četrtek, ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pa je izpostavila sedem ukrepov, ki jih je vlada sprejela za spodbujanje konkurenčnosti na tem območju v okviru programa za spodbujanje konkurenčnosti in ukrepe razvojne podpore Pokolpju. Med njimi so poplačilo prispevkov za socialno zavarovanje, davčne olajšave za zaposlovanje in vlaganje na tem območju, spodbude za trajnostni razvoj podeželja v višini 2,2 milijona evrov, garancije za subvencijo obrestne mere za najemanje posojil podjetij. Na črnomaljski obrtni zbornici bodo o Secopu govorili tudi na okrogli mizi, na kateri bosta tudi predsednica LDS-a Katarina Kresal in vodja LDS-ove poslanske skupine Borut Sajovic.",0
"Ljubljana - Za šest osumljencev finančne goljufije, povezanih z afero Podravka, so zahtevali enomesečni zapor, je potrdil hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok). Včeraj je na sedežu Uskoka potekalo zaslišanje direktorja in solastnika varaždinske finančne skupine Fima Milana Horvata in direktorja splitskega podjetja SMS Srđana Mladinića. Odvetniki zaslišanj niso komentirali, vsi osumljeni razen nekdanjega predsednika nadzornega sveta Podravke Darka Marinca pa naj bi se branili z molkom. Slednji je poleg nezakonitega prevzemanja Podravke obdolžen tudi zlorabe položaja. Eden izmed njegovih odvetnikov, Ante Madunić, je ostro zanikal pisanje Jutarnjega lista, da je Marinac pripravljen spregovoriti o vlogi podpredsednika vlade in ministra za gospodarstvo Damirja Polančeca v aferi Podravka. Časnik je namreč poročal, da so menedžerji Podravke večkrat ponovili, da je Polančec moral vedeti za načrt prevzemanja 10,6-odstotnega deleža Podravke prek Fime in družbe SMS, pri katerem se je Fima pojavila kot kupec, v resnici pa je bila skrivni delničar Podravka. Tako menijo, da Marinac, trenutni predsednik uprave Zdravko Šestak ter člana uprave Saša Romac in Josip Pavlović prevzema Podravke niso izpeljali na lastno pest. Po njihovem mnenju naj bi Polančec v Zagrebu organiziral sestanke, na katerih so se dogovarjali za menedžerski prevzem.",0
"Ljubljana - Pet delavcev SCT, ki od januarja čakajo na plače, je sodišču predlagalo, naj podjetje Ivana Zidarja pošlje v stečaj. ""Zaradi vztrajanja pri prisilni poravnavi in 'nadaljnjega poslovanja' dolžnika za vsako ceno vsak dan nastajajo novi stroški in nove terjatve, ki se zajedajo v premoženje podjetja, ga zmanjšujejo, povečujejo pa se tudi stroški,"" so utemeljili zahtevo. Dodali so, da so bili ves čas priče sprenevedanju in zavajanju odgovornih. Kot je znano, je pred dnevi ugovor, sicer pomanjkljiv, vložila tudi upraviteljica Marija Magdalena Šantl. Rezultati, ki jih letos dosega SCT, namreč daleč zaostajajo za napovedmi (v prvih treh mesecih štiriodstotna realizacija), že februarja pa je začel izgubljati večje projekte (do zdaj 13), investitorji pa so začeli unovčevati bančne garancije. ""Dolžnik v dosedanjih poročilih ni poročal o pridobivanju novih poslov niti ni posredoval informacij o morebitnih pogajanjih, tako da so upniki prepričani, da dolžnik ni uspel dobiti niti enega novega posla, čeprav so minili že štirje meseci letošnjega leta, obstoječih pa je izgubil toliko, da ne zagotavlja niti izplačila plač delavcem, kar je še dodaten dokaz o nesmiselnosti nadaljevanja postopka prisilne poravnave,"" so v ugovoru opozorili Tomo Kranjec, Damir Besedič, Jože Tocko, Drago Obšteter in Janez Pogačar. ""Ne nazadnje pa velja omeniti tudi dejstvo, da je dolžnik v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave sklenil kar nekaj za redno poslovanje neobičajnih pravnih poslov, ki bi lahko pomenili oškodovanje oziroma neenako obravnavanje upnikov. Uspešno izpodbijanje teh pravnih poslov in vračilo izplačil v stečajno maso bi lahko pomenilo povečanje stečajne mase in posledično višji odstotek poplačila navadnih upnikov,"" so dodali.",0
"Pri razvoju sodelovali avstrijski in slovenski strokovnjaki Proizvajalci smuči so lahko spet zadovoljni s prodajo, svoj prostor na trgu pa medtem iščeta nova slovenska proizvoda Bazooka in Snowmaster. Ne, ne gre za nove Elanove smuči, ampak za smuči Kranjskega podjetja Dedra. Bazooka je smučka, izdelana po slalomskem konceptu, torej govorimo o t. i. sendvič konstrukciji. Po letu dni razvoja, preizkusov, strokovnih analiz in izmenjav številnih funkcionalnih izkušenj smo prišli do prve UPS-slalomske smučke, za zdaj še prototipne, saj je potrebnih še določeno število testiranj, je povedal smučarski demonstrator Sandi Murovec, ki je sodeloval pri razvoju bazooke, sam pa je tudi avtor sistema za učenje smučanja UPS učenje s podaljševanjem smuči. Pri razvoju novih smuči je sodelovala ekipa vrhunskih slovenskih in avstrijskih strokovnjakov ob upoštevanju natančnih navodil tistih, ki že dolgo testirajo smuči svetovnih proizvajalcev. Bazooka je namenjena vrhunskim smučarjem, seveda pa smo poskrbeli tudi za tiste z manj znanja, zato bodo na voljo mehkejši modeli, je dodal Murovec, ki se zelo veseli tudi veleslalomske smučke z imenom Snowmaster Dolžina bo 181 cm, stranskega loka bo 18,9 108 - 67 - 96. Takih smuči ni na tržišču. Dopuščajo hitrost, ampak še vedno omogočajo lahkotno vodenje zavoja po robniku, kar je pomembno, ker so proge pri nas trde in mora biti stranski lok bolj ekstremen. Značilnosti smuči Bazooka SL/165, lok 12.9 111 - 66 - 104 SL/160, lok 12.1 SL/155, lok 11.3 Cena Bazooke in Snowmastra bo v kompletu z vezmi podobna ceni Elanove slalomske smučke slx. Za dobro prodajo se ni treba bati. Panoga je po kriznih letih spet vzcvetela. Vodilni avstrijski proizvajalci Blizzard, Fischer, Atomic so na začetku letošnje zime zaznali veliko povpraševanje in številni modeli so bili razprodani. V letošnji zimi naj bi bilo prodanih deset odstotkov več parov smuči kot v lanski.",1
"Na ljubljanski severni obvoznici sta zaradi prometnih nesreč med priključkom Nove Jarše in razcepom Zadobrova v obe smeri zaprta prehitevalni in vozni pas. Nastaja zastoj v obe smeri. Zaradi prometnih nesreč je na ljubljanski severni obvoznici med uvozom in izvozom priključka Nove Jarše v smeri Kosez zaprt prehitevalni in vozni pas, v smeri Zadobrove pa prehitevalni pas, je poročal Prometno-informacijski center. V obe smeri so nastajali zastoji. Posledice nesreče so odstranili okoli 17.ure. Na Gorenjskem razsut tovor Promet je zaradi razsutega tovora oviran tudi na gorenjski avtocesti med priključkom Vodice in počivališčem Povodje v smeri proti Ljubljani. Zastoji tudi pred Karavankami in na Obali Gost promet z zastoji je na gorenjski avtocesti tudi pred Podtaborom in karavanškim predorom proti Avstriji. Do zastojev prihaja tudi na Primorskem, in sicer od Šmarij proti Kopru. Oviran promet je v popoldanskih urah še na cesti Maribor–Hoče, pri carinarnici na Tržaški cesti.",0
"Leta 2008 so prihodki Trima znašali 218,1 milijona evrov. V prvih enajstih mesecih minulega leta so se s primerjavi z enakim obdobjem leta poprej znižali za četrtino Foto: Irena Herak Trebanjska skupina Trimo je v prvih enajstih mesecih lani ustvarila za četrtino nižje prihodke kot v enakem obdobju leto poprej. Največji padec je Trimo zabeležil v Rusiji, BiH, Bolgariji in na Poljskem, najvišjo rast pa v Italiji, na Hrvaškem in Nemčiji, je povedala glavna direktorica družbe Tatjana Fink. ""Najzahtevnejše leto zadnjega desetletja"" Kot je za decembrsko številko Trimotima, glasila podjetja Trimo, dejala Finkova, je bilo lansko leto za Trimo najzahtevnejše leto v zadnjem desetletju, saj se je povpraševaje po zgradbah v vseh državah bistveno znižalo. Nakupi kupcev Trima so se lani zelo spremenili. Kupci so iskali hitre in enostavne rešitve, predvsem pa so po dolgem obdobju močne nakupne dinamike znižali nakupe, nekateri čez noč. Razlog je na eni strani splošno znižanje povpraševanja pri samih Trimovih kupcih, zato ti niso potrebovali dodatnih zmogljivosti na področju proizvodnje, prodajnih centrov, skladišč, pisarn ipd. Svoje pa je k temu dala tudi finančna kriza in z njo povezana sposobnost kreditiranja bank, še posebej dolgoročnih posojil, zato so od Trima kupci pričakovali še večjo fleksibilnost in prilagodljivost novim razmeram kot doslej, je poudarila Finkova. Leta 2008 prihodki v višini 218,1 milijona Trimo je predlani na ravni skupine ustvaril za 218,1 milijona evrov prihodkov, 12 odstotkov manj kot leta 2007, bruto dobiček družbe pa je znašal 6,5 milijona evrov.",0
"Največji posel SCT-ja v tujini v zadnjem desetletju Slovensko-avstrijski konzorcij SCT, Porr Technobau und Umwelt in DSD Bruckenbau bodo gradili most čez reko Savo v Beogradu. Most naj bi začeli graditi še letos, dela pa naj bi bila predvidoma končana v dveh letih. Projekt je zasnoval inženirski biro Pontig iz Maribora, vrednost del pa je ocenjena na 145 milijonov evrov. To bo največji posel SCT-ja v tujini v zadnjem desetletju. SCT je sicer v Srbiji pridobil tudi kvalifikacijo za izdelavo ponudbe za rekonstrukcijo mostu Gazela in za gradnjo obvoznice Beograd. V Beogradu pa ima tudi že mešano podjetje, kjer v sklopu gradbenega kompleksa z več kot 23.000 kvadratnimi metri proizvodnih hal že obratuje nova železokrivnica, v kratkem pa bo obratovala še tovarna betonskih elementov.",1
"Dobiček skupine Gen je v lanskem letu znašal 52 milijonov evrov in je bil za dve tretjini višji kot leto prej Lani je drugi energetski steber - državna skupina GEN ustvarila za za 280 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov in 52 milijonov evrov čistega dobička, kar je za skoraj dve tretjini več kot predlani. Skupaj s 15 milijoni evrov amortizacijskih sredstev so ga porabili za naložbe, med drugim v elektrarne na Spodnji Savi. Prav v omenjenih elektrarnah v letošnjem letu načrtujejo povečati lastniški delež. Od HSE , ki ima v lasti 85 odstotkov elektrarn na Spodnji Savi, načrtujejo nakup 51-odstotnega deleža družbe. Na ravni družbe so prihodki znašali dobrih 192 milijonov evrov, čisti dobiček pa 44 milijonov evrov. To je v primerjavi z letom prej skoraj 40 odstotkov več. Brez GEN-I je imela skupina za 188 milijonov evrov prometa in za 49 milijonov evrov dobička. Lani prodali skoraj 10 odstotkov energije več GEN-I je sicer v polovični lasti državne GEN Energije in v polovični Istrabenz Gorenja . V skupino GEN, ki pokriva 40 odstotkov potreb po električni energiji v Sloveniji, poleg GEN-I še spadajo Nuklearna elektrarna Krško , Savske elektrarne Ljubljana , Termoelektrarna Brestanica . Lani so proizvedli 28-odstotkov električne energije v Sloveniji, skupno pa prodali 4229 GWh energije, kar je skoraj 10 odstotkov več kot leto prej. V to je sicer všteta tudi energija iz tujine.",1
"Vstop Hrvaške v evropsko družino ne bo spremenil njihovega odnosa do meje s Slovenijo, pravi borec za južno mejo Danijel Starman. Lahko pa se vstopa južne sosede veselijo ljubitelji morja. ""V stvareh, kot so mejni spor, se po 1. juliju in vstopu Hrvaške v EU ne bo nič spremenilo. Hrvatje bodo ostali na istem stališču, kot so ga zagovarjali doslej,"" je prepričan odvetnik Danijel Starman. ""Tudi vprašanje dolga Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev se bo prej ali slej vrnilo na dnevni red. Zelo sem zaskrbljen tudi zaradi prodaje Mercatorja Agrokorju, upam, da bo slovenska politika vendarle našla način, da to prodajo prepreči, saj gre pravzaprav za sovražni prevzem, kot smo ga doživeli že večkrat in ki bo zelo vplival na Slovence. Agrokor je res dal določene zaveze, a pri Hrvatih je običajno, da eno podpišejo, drugo govorijo, tretje pa delajo."" Po naravi so vsi Hrvatje nacionalisti. Danijel Starman Na drugi strani vstop Hrvaške prinaša za državi nov problem delovne sile, saj je Slovenija pred dnevi najavila, da bo za prehodno obdobje zaprla trg hrvaškim iskalcem zaposlitve. Vprašanje bo gotovo zaposlovalo politična vrhova obeh držav. A zaprtje je po mnenju Starmana slovenska pravica, ki jo utemeljujejo težke razmere v gospodarstvu. Odvetnik sicer pravi, da je pri Jošku Jorasu na spornem obmejnem območju ob Dragonji v zadnjih mesecih stanje mirneje in da ne prihaja več do šikaniranj. ""A po svoji naravi so vsi Hrvati nacionalisti, zato ne pričakujem ne vem kakšnega spravljivega tona,"" je previden Starman. Lažje v Trst po kavbojke Primorski odvetnik pa vidi tudi pozitivne vplive Hrvaškega vstopa. ""Predvsem bo popustila napetost med ljudmi, ki se je kopičila zadnja leta. Pomembno bo tudi, da bodo lahko odslej Hrvatje svobodneje odhajali v Trst, to ljudi dejansko zanima."" Spremembe bodo tudi na morju, saj se odslej denimo slovenskim turistom, ki se s plovilom odpravljajo v morje južne sosede, ne bo več potrebno prijavljati hrvaškim oblastem pri vstopu v njihov teritorij.",0
"Spet slabe novice iz finančnih ustanov Zadnje četrtletje se je na Ljubljanski borzi začelo dolgočasno, s padcem skoraj vseh delnic in nizkim prometom. Svetla izjema je Krka. S Krko je promet dosegel 2,44 milijona evrov. Sklenjenih je bilo 198 poslov, cena prvih in zadnjih poslov je znašala 116 evrov, dnevni maksimum pa 116,9 evra. Enotni tečaj se je zvišal za 0,4 odstotka. Očitno preostali papirji niso bili na radarju vlagateljev. Drugi po prometu je bil z le 0,34 milijona evrov Telekom, ki se je pocenil za 0,6 odstotka, na 464,1 evra. Zadnji posel je bil sklenjen precej višje, pri 470 evrih, potem ko je trg izvedel, da se kar 15 družb zanima za nakup državnega deleža. PIX se je komaj obdržal nad 7.000 točkami Od pol do enega odstotka cenejše so še delnice Aerodroma, Petrola, Gorenja, Intereurope, Istrabenza in Pivovarne Laško, medtem ko so se Mercatorjeve, Lukine, Savine in Merkurjeve delnice le simbolično pocenile. Slovenski borzni indeks 12.042 točk se je drugič zapored znižal, tokrat za 0,4 odstotka. Podobno izgubo je imel tudi indeks PIX 7.003 točk. Na prostem trgu izstopa skoraj petodstotni padec Heliosa, na 1.560 evrov. Spet slabe novice iz finančnih ustanov Japonska je teden začela pozitivno, potem ko je bilo poročilo domače centralne banke o stanju gospodarstva in pričakovanjih tako imenovani tankan zelo spodbudno. Slabše je bilo ponedeljkovo dopoldne v Evropi. Švicarska banka UBS je sporočila, da bo imela v tretjem četrtletju zaradi kreditne krize od 600 do 800 milijonov švicarskih frankov izgube. Gre za prvo četrtletno izgubo po devetih letih. Tudi banki Credit Suisse in Citi sta precej črnogledi. Drsenje dolarja se nadaljuje. Za evro je bilo treba odšteti tudi 1,4280 dolarja.",0
"Vstopnice za filmsko predstavo Michaela Jacksona This is it so že na voljo v predprodaji. V Los Angelesu so bile razprodane v dveh urah V nedeljo se je v obeh slovenskih kinematografih Kolosej in Planet Tuš začela predprodaja vstopnic za težko pričakovani film o kralju popa Michaelu Jacksonu ""This is it"". Film bo prikazoval zadnje mesece njegovega življenja, ko se je pripravljal na zadnjo koncertno turnejo svoje nepozabne kariere. Foto: © Bloomberg businessweek V Sloveniji samo ena premiera Premiera filma bo 28. oktobra v 25 državah po svetu. V 15 mestih, med drugim v Los Angelesu, New Yorku, Londonu, Berlinu, Johannesburgu, Seulu in Riu de Janieru pa bodo izvedli istočasno premiero. V Sloveniji bo edina premiera na večer 28. oktobra v Koloseju, medtem ko se bo film uvrstil na spored obeh kinematografov 29. oktobra in ga bodo predvajali samo dva tedna. Kot je pojasnila Tjaša Smrekar iz Koloseja, je zahteva po samo eni premieri prišla s strani studia, prav tako tudi zahteva, da se film predvaja samo 14 dni. V prvem tednu predstave bo v Kolosejevih kinematografih na voljo 28.700 vstopnic, število predstav v drugem tednu pa bo odvisno od obiska, ki ga bo film naredil v prvem tednu. Prvi dan prodali že več kot sto vstopnic Vstopnice za film že lahko kupite na prodajnih mestih Koloseja in Planeta Tuš po vsej Sloveniji, nakup pa je možen tudi prek spleta, in sicer na spletni strani Koloseja in na spletni strani Planeta Tuš. Kot nam je še pojasnila Smrekarjeva, so prvi dan predprodaje prodali že več kot sto vstopnic, kar ""kaže na precejšnje zanimanje gledalcev"". V Planetu Tuš so pojasnili, da je zanimanje za vstopnice veliko, vendar vseeno manjše kot v ZDA. Denimo v Los Angelesu, kjer so predvideli tri tisoč vstopnic za kino predstavo, so vstopnice razprodali v pičlih dveh urah, piše ap. Na vprašanje, ali nameravajo ob velikem zanimanju oziroma razprodanih predstavah dodati še več predstav, nam niso mogli odgovoriti. Prav tako za zdaj ni predvidena prodaja spominkov ob filmu. Novi singel že 12. oktobra Film, ki traja 111 minut, so ustvarili s podporo Jacksonove družine in je sestavljen iz več kot 100 ur posnetkov priprav in vaj. Michael Jackson se bo predstavil kot pevec, plesalec, igralec, arhitekt, odličen kreativni genij pri ustvarjanju enega največjih spektaklov. Režiser koncertne turneje in filma This Is It je Kenny Ortega. Ob izidu filma nameravajo izdati tudi ploščo Michaelovih pesmi, med drugim tudi še nikoli objavljeno pesem This is it. Predviden izid pesmi je 12. oktober.",1
"Usoda Vipavske mlekarne in z njo nanoškega sira, ki ga je evropska komisija zaščitila z geografskim poreklom, visi na nitki. Proizvodnja že od začetka leta stoji, zaloge slovitega sira so pošle, kmetje še vedno čakajo na plačilo za svoje mleko, o kupcu pa ni ne duha ne sluha.",0
"60 članic ZN je ustanovilo agencijo za obnovljive vire energije, ki bo državam svetovala o načinih zmanjšanja odvisnosti od nafte, premoga in plina. Med ustanoviteljicami je tudi Slovenija. Ekološka akcija Greenpeacea na Filipinih. Konference se udeležujejo predstavniki sto držav, Slovenijo zastopa minister za okolje in prostor Karl Erjavec. Kot je povedal, je naloga novoustanovljene agencije, da državam članicam nudi pomoč, ki se nanaša na povečano uporabo obnovljivih virov energije. Agencija bo poleg tega omogočala usposabljanje in izobraževanje, spodbujala raziskave, omogočala krepitev raziskovalnih mrež in skupnih raziskav ter skrbela za ustrezen prenos znanja in tehnologij za uporabo obnovljivih virov energije. Ustanovitveni akt agencije je podpisalo približno 60 držav. Med podpisnicami so številne članice EU, ne pa tudi ZDA, ki pa se nameravajo pod vodstvom novega predsednika Baracka Obame zdaj bolj zavzeti za investicije v obnovljive vire energije. Med podpisnicami je tudi Slovenija, je zagotovil Erjavec. Slovenija je v skladu s podnebnim svežnjem zavezana, da do leta 2020 zagotovi 25 odstotkov potrebne energije iz obnovljivih virov. Trenutno ta delež znaša 16 odstotkov, je povedal Erjavec, ki meni, da gre za kar zahtevno nalogo, ki pa bi jo lahko izpolnili s povečanjem gradnje hidroelektrarn in sončnih celic ter večjo izrabo lesne biomase. Janez Kopač z ministrstva za gospodarstvo Foto Dare Čekeliš Kopač Slovenija bo imela težave pri uresničevanju cilja EU Kot je na današnjem posvetu o prehodu v nizko ogljično družbo priložnosti in tveganjih za evropsko gospodarstvo povedal v. d. generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač, se razmere na področju rabe obnovljivih virov energije v Sloveniji skozi leta poslabšuje. Slovenija bo imela velike težave pri uresničevanju cilja, ki ga je sprejela v okviru EU, to je 25 odstotkov obnovljivih virov energije v celotni porabi. Do leta 2020 bo Slovenija težko prišla do znižanja emisij, kot je načrtovano z evropskimi cilji, zato se bo verjetno treba sprijazniti z bistveno večjim stroškom emisijskih kuponov, je dejal. Slovenija se sooča s povečanjem porabe električne energije, ki bo sledilo tudi v prihodnjih letih. Zato je treba po njegovem mnenju dati večji poudarek obnovljivim virom energije in učinkoviti rabi energije. Kot meni, brez nove nuklearne elektrarne Slovenija ne more izpolniti potreb po zagotavljanju električne energije v prihodnje, saj bo cela vrsta objektov do leta 2020 odšla v pokoj . Delodajalci podpirajo cilje do leta 2020 Slovenska industrija podpira cilje, ki morajo biti doseženi do leta 2020 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20-odstotno povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije in 20-odstotno povečanje učinkovite rabe energije , je na posvetu dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Smole pravi, da je za gospodarski sektor ključnega pomena vprašanje, kako te cilje izpolniti na stroškovno najučinkovitejši način. Za industrijo je predvsem pomembno, kako se bo pripravila na nove in obsežne zahteve v zvezi s predvidenimi znižanji emisij toplogrednih plinov, velikega pomena bo tudi energetska učinkovitost. Ne le zaradi znižanja emisij, temveč tudi zaradi zmanjšanja odvisnosti od uvoza nate in plina, je poudaril. Reševanje finančne krize ne sme ogroziti reševanja podnebne Svet se sooča z dvema pomembnima globalnima izzivoma, s finančno, gospodarsko in socialno krizo ter podnebno-energetsko krizo. Finančna kriza ne sme pomeniti, da bi se reševanja podnebne krize lotili, ko bomo rešili prvo, je dejal sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Zoran Kus. Če bi ravnali tako, bi reševanje podnebne krize pomenilo ogromne stroške ali pa bi že prišli do tiste točke, ko poti nazaj več ni, je poudaril in dodal, da se je treba z obema soočiti hkrati in ju hkrati tudi reševati. Ukrepi oziroma spoprijemanje za prvo so že v polnem teku, medtem ko je priprava predlogov ukrepov za podnebno krizo v pogajanjih in pripravah, je navedel. Priprave so po njegovih besedah intenzivne za podnebno konferenco v Koebenhavnu, ki bo konec leta, priprave pa potekajo tudi na področju implementacije podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja v prakso, torej, kako pripraviti industrijo, da bo ta izziv praktično lahko izvedla.",1
"Ljubljana - SID banka je včeraj praznovala petnajsto obletnico, ki sta se je udeležila tudi minister za finance Andrej Bajuk in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Status banke je SID banka pridobila na začetku letošnjega leta, pred tem pa je delovala kot Slovenska izvozna družba. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je SID banka glede na enako obdobje lani povečala financiranje za 49 odstotkov, na skoraj 1,14 milijarde evrov. Bilančna vsota je konec oktobra znašala 1,2 milijarde evrov in je približno za polovico večja kot konec minulega leta. Zavarovanje izvoznih kreditov pred netržnimi tveganji in zavarovanje naložb v tujini pred političnimi tveganji v imenu in na račun Republike Slovenije je bilo v prvih desetih mesecih zavarovanih za 465,5 milijona evrov poslov, kar je za 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.",1
"Prezadolženost je na kolena spravila še enega večjih gradbincev, podjetje Ceste mostovi Celje. Ogroženih je več kot 300 delovnih mest in tudi številni nedokončani projekti. Pogodbo za obnovo starega mestnega jedra jim je že odpovedala celjska občina.",0
"Delavci dva meseca brez plačanih prispevkov Potem ko so zaposleni v Preventu Avtomobilski deli spontano ustavili delo, so se po prejetih pojasnilih vodstva družbe znova vrnili na delo. Delo so zaposleni ustavili, ker brez plač in plačanih prispevkov ne nameravajo delati. Vodstvo družbe je nato vodjem skupin zaposlenih podalo informacije o stanju v družbi in o možnostih za izplačilo junijskih plač. Predsednik svobodnega sindikata v družbi Vlado Zorman je zaposlenim predstavil ponedeljkove pogovore med sindikatom in vodstvom družbe. Poleg tega jih je opozoril tudi na kršitve o nenapovedani ustavitvi dela in da bi daljša ustavitev dela lahko pomenila razlog za stečaj družbe. Ustavitvi dela se sicer niso pridružili vsi zaposleni v dopoldanski izmeni. Če plač ne bo, bo stavka Uprava je v ponedeljek sporočila, da bodo plače za junij izplačane do konca tega tedna, sindikata pa sta se na to odzvala z napovedjo stavke za 2. avgust, če plač ne bo. Poleg tega je uprava družbe podala predlog za eno- oziroma dveletni odlog plačila prispevkov za zaposlene za pol leta. 1.100 zaposlenim v Preventu Avtomobilski deli in 160 zaposlenim v Prevent Globalu prispevkov ne plačujejo že dva meseca. Čeprav je uprava za ponedeljek napovedala, da bo do takrat znana usoda Preventa, pa so včeraj agonijo še podaljšali, češ da vse rešitve še niso izčrpane. Če bi namreč država Preventu odobrila odlog plačila prispevkov, bi davčna uprava odmaknila blokado računa, prilivi Prevent DEV-a, ki jih družba pričakuje do konca tedna, pa bi bili lahko namenjeni poplačilu plač. Kot še eno možnost je predsednik uprave Preventa Globala Renato Krajnc omenjal poskus pridobitve posojila iz krovne družbe Prevent Global.",0
"Naprodaj je sedem samostojnih in osem vrstnih hiš. Vse so združene v manjše prijetno stanovanjsko naselje, ki ima lastno komunalno... Naprodaj je sedem samostojnih in osem vrstnih hiš. Vse so združene v manjše prijetno stanovanjsko naselje, ki ima lastno komunalno ureditev. Kot pravi Andrej Vrbec, nepremičninski posrednik ljubljanske družbe Svet RE, d. o. o. , ki ji je zaupano trženje, imajo individualne hiše 114 kvadratnih metrov neto stanovanjske površine, vrstne pa 107. Vse so dvoetažne (P + 1). V pritličju so kuhinja z bivalnim prostorom in neposrednim izhodom na atrij, sanitarije, shramba in utility. V nadstropju pa so kopalnica, spalnica in otroški sobi. Individualne hiše stojijo na parcelah velikosti od 220 do 310, vrstne pa na parcelah velikosti od 140 do 335 kvadratnih metrov. Vsaki enoti pripadajo tri parkirna mesta, poleg tega pa sta za celotno naselje naprodaj še dve parkirni mesti. Nakup hiše je dostopen skoraj vsakomur, saj je cena za končano individualno hišo od 292.980 do 306.442 evrov, za končano vrstno pa od 264.260 do 281.099 evrov. Urejena infrastruktura Hiše so priključene na električno, vodovodno in telefonsko javno omrežje. Priklopljene so tudi na interno kanalizacijsko omrežje, ki je speljano prek male komunalne čistilne naprave, ter na interno plinsko omrežje, ki se napaja iz podzemnega rezervoarja z utekočinjenim naftnim plinom. Ogrevanje prostorov in sanitarne vode je zagotovljeno prek individualnih plinskih peči. Ugodna lokacija Naselje odlikuje ugodna lokacija, saj leži zelo blizu uvoza Brezovica na avtocesto Ljubljana - Vrhnika. Od Ljubljane je oddaljeno dobre štiri, od Vrhnike pa 18 kilometrov. Dostop do posameznih hiš je zagotovljen prek interne ceste z dvema krakoma. Primopredaja hiš, zgrajenih na ključ, bo predvidoma avgusta ali septembra. Samostojne hiše so velike 114, vrstne pa 107 kvadratnih metrov.",1
"Toyotini avtomobili, ki bi lahko imeli napako na pedalu za plin, so AYGO, iQ, yaris, auris, corolla, verso, avensis, RAV4. Odpoklicali naj bi tudi citroene C1 in peugeote 107. Francoski avtomobilski koncern PSA Peugeot Citroen je danes najavil odpoklic 97.000 peugeotov 107 in citroenov C1, proizvedenih v češki tovarni TPCA. Gre za tovarno, ki si jo PSA Peugeot Citroen deli z japonskim proizvajalcem Toyota, ki je v petek napovedal odpoklic vozil po vsem svetu zaradi ugotovljenih težav s pedalom za plin. Odpoklic naj bi zadeval tudi nekatere v Sloveniji kupljene primerke omenjenih modelov. Toyota yaris Zavedamo se, da je trenutni položaj zaskrbljujoč, kar globoko obžalujemo. Obenem bi želeli naše stranke tudi pomiriti, saj se možna napaka stopalke za plin pojavi le v redkih okoliščinah. Napovedani vpoklic je zgolj preventivni ukrep, zato da se zagotovijo kar najvišji standardi varnosti za vse naše stranke. Predsednik in izvršni direktor Toyote Motor Europe Tadaši Arašima Toyota Motor Europe je danes naznanila odpoklic osmih modelov, in sicer AYGO februar 2005avgust 2009, iQ november 2008november 2009, yaris november 2005september 2009, auris oktober 20065. januar 2010, corolla oktober 2006december 2009, verso februar 20095. januar 2010, avensis november 2008december 2009, RAV4 november 2005november 2009. Natančno število enot z omenjeno napako se še ugotavlja, vendar lahko doseže do 1,8 milijona vozil. Modeli vozil lexus in drugi modeli vozil Toyota zaradi napake niso prizadeti, so zatrdili. Ko bo več znanega, bodo takoj obvestili slovenske voznike, so zatrdili v Toyoti Slovenija. Tudi v slovenskih podružnicah Peugeota in Citroena so bili obveščeni o odpoklicu, ki bo zelo verjetno zadeval tudi nekatere v Sloveniji kupljene citroene C1 in peugeote 107. Koliko natančno je takšnih avtomobilov na slovenskem trgu, bodo lahko povedali šele v prihodnjih dneh, ko bodo prejeli ustrezne podatke . V francoskem koncernu poudarjajo, da so se za odpoklic odločili preventivno in da so omenjena vozila prodali na evropskem trgu, največ v Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji, Španiji in Franciji. Kupce bodo o odpoklicu zaradi težav s pedalom za plin obvestili po pošti. Oba omenjena modela sestavlja tovarna Toyota Peugeot Citroen Automobile TPCA, ki si ga francoski koncern deli s Toyoto. Tovarna letno proizvede okrog 200.000 peugeotov in citroenov, poleg tega pa proizvaja še Toyotin model aygo. Modele peugeot 107, citroen C1 in toyota aygo je zasnoval japonski velikan, tako da imajo isto osnovo, le drugačno zunanjost.",0
"V BiH so največ vlagali Slovenci, ki so tja namenili 180 milijonov evrov naložb Slovenska podjetja so lani v BiH investirala 180 milijonov evrov, največ v sektor trgovine (Mercator , Merkur in Tuš ). S tem so bili Slovenci lani največji tuji naložbeniki v BiH, pred Avstrijci (151 milijonov evrov) in Hrvati (70,4 milijona evrov). Lani je sicer v BiH do konca novembra priteklo za 598 milijonov evrov tujih naložb. Letos 700 milijonov evrov tujih investicij Po poročanju hrvaških medijev BiH letos pričakuje 700 milijonov evrov tujih investicij, od leta 1994 do konca leta 2008 pa je v državo priteklo za 5,2 milijarde evrov tujih neposrednih investicij. Kot je dejal direktor agencije za tuje investicije v BiH Haris Bašić, je bilo 49 odstotkov lanskih tujih naložb namenjenih v sektor proizvodnje, v trgovino 25 odstotkov, v storitve 13 odstotkov, v bančni sektor pa osem odstotkov.",1
"Zadnjih nekaj generacij namesto s plišastimi medvedki in barbikami odrašča z računalniki najrazličnejših oblik. A ko ti mladi vstopijo na trg dela, so, ko morajo delati z računalnikom, dokaj neuporabni. Delodajalci Če znate na Facebooku objaviti fotografijo, še ne obvladate grafičnih programov! Tako vsaj trdi študija nemškega ministrstva za izobraževanje, pritrdili pa so ji tudi kadrovski strokovnjaki in delodajalci. Svet brez računalnikov pred 20 ali 30 leti še povsem normalno stanje je danes povprečnemu mlademu nepredstavljiv. Računalnik pač spada zraven, pa naj gre za učenje, delo ali preživljanje prostega časa, pravijo mnogi. Ne računalnik, ampak internet, pa trditev popravijo delodajalci in drugi raziskovalci, ki opozarjajo, da če se nekdo na spletu počuti kot doma, to še ne pomeni, da zna delati z računalnikom. Mladi preveč časa preživijo na spletnih straneh z zabavnimi vsebinami in socialnih omrežjih, to pa začenja škodovati njihovi možnosti, da najdejo želeno zaposlitev, pravijo delodajalci, ki tudi opažajo, da ljudje pogosto močno precenjujejo svoje računalniško znanje. Preverite, kakšna računalniška znanja zahtevajo in pričakujejo delodajalci, s čim imajo kandidati največje težave ter kako odpraviti luknje v znanju.",0
"Nova Gorica - Za odjemalce novogoriške družbe E3 se je danes podražila električna energija. Cena elektrike se je za gospodinjstva zvišala za 9,4 odstotka, vrednost položnice za povprečnega odjemalca z vključeno omrežnino, prispevki, trošarino in DDV pa bo višja za 4,4 odstotke. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca s porabo 11 kilovatnih ur električne energije na dan se bo končni račun za električno energijo povišal za 2,13 evra z vključenim DDV. Zaradi odvisnosti od sprememb cen električne energije na veleprodajnem trgu ter spremenjenega razmerja cen posameznih produktov, ki so predmet trgovanja na borzi z električno energijo, v E3 v letošnjem letu ne morejo zadržati cen električne energije za oskrbo gospodinjskih odjemalcev na trenutnem nivoju, so v družbi pojasnili odločitev za podražitev. Družba E3, ki je v 100-odstotni lasti Elektra Primorska, z električno energijo oskrbuje 106.000 gospodinjskih in preko 15.000 poslovnih odjemalcev.",0
"Pri gradnji do sedaj sodeluje 21 odstotkov slovenskih izvajalcev, katerim bo pripadlo za 246 milijonov evrov del Slovenski izvajalci lahko opravijo vsaj 21 odstotkov oziroma za 246 milijonov evrov pogodbenih del pri izgradnji nadomestnega bloka Termoelektrarne Šoštanj 6, pišejo v reviji slovenskega elektrogospodarstva Naš stik. Skupna vrednost pogodbenih del projekta je 1.174 milijonov evrov, omenjeni delež slovenskih izvajalcev pa se lahko še poveča, za revijo ugotavlja direktor TEŠ Simon Tot. Dela na glavnem pogonskem objektu izvaja Primorje , pripravljalna RGP , dela na upravni stavbi Cigrad , gradnjo razžveplalne naprave konzorcij Rudis - Esotech - Doberšek in gradnjo hladilnega stolpa Rudis, našteva revija, z Alstomom pa se pogajajo o dodatni vključitvi slovenskih podizvajalcev.",1
"Predsednik uprave NLB Marjan Kramar še vedno molči o milijonu evrov, ki naj bi ga zahteval za nagrado. V sindikatu NLB pa so izračunali, da bi moral delavec v banki za ta denar delati kar 134 let.",0
"Čakajoč na verižno reakcijo grške krize Grčija naj bi za odpravo svojega gromozanskega dolga potrebovala do 120 milijard evrov. Trenutni mehanizem posojil za 45 milijard naj bi bil tako le začetek. Generalni sekretar Mednarodnega denarnega sklada IMF Dominique Strauss-Khan naj bi ocenil, da bo Grčija za reševanje svojih finančnih težav v treh letih potrebovala med 100 in 120 milijard dolarjev. Trenutni mehanizem dvostranskih posojil evroskupine in IMF-ja v vrednosti 45 milijard evrov naj bi tako predstavljal le uvod v nov sveženj denarne pomoči. Finančni strokovnjaki dajejo le 30 odstotkov možnosti, da bo Grčija v prihodnjih petih letih restrukturirala svoj dolg. Reutersova raziskava med 54 ekonomisti je pokazal na velik dvom o trenutnih poskusih reševanja finančnih težav Grčije, ki se je znašla na robu bankrota. Čeprav ekonomisti dajejo možnost le ena proti tri za restrukturiranje dolga v prihodnjih petih letih, pa dajejo še manjšo, 10-odstotno možnost, da bi Grčija zapustila območje evra. Raziskava je bila izvedena še preden je bonitetna agencija Standard & Poor s oceno za grški javni dolg znišala na raven ničvrednosti. IMF je Grčiji že ponudil 15 milijard evrov pri zmanjševanju javnofinančnega dolga, ki trenutno znaša 300 milijard evrov. Zdaj pa po pisanju časnika, ki se sklicuje na neimenovane uradnike v Washingtonu in Atenah, razmišlja, da bi to vsoto povišal na 25 milijard evrov. Šlo naj bi za triletno posojilo. IMF pisanja Financial Timesa za zdaj ni želel komentirati. Dramatični pribitki na grške obveznice. Usoda Grčije v rokah držav evra V EU-ju, ki ga je Grčija prejšnji teden tako kot IMF uradno zaprosila za pomoč, medtem po besedah Van Rompuya potekajo pogajanja med Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko, IMF-om in grško vlado. Predsednik Evropskega sveta je še pojasnil, da naj bi v prihodnjih dneh pripravili poročilo, na podlagi katerega naj bi se voditelji držav območja evra na izrednem vrhu, ki bo predvidoma 10. maja, odločili glede triletnega skupnega programa za izvedbo pomoči Grčiji. Grčija je za pomoč v okviru mehanizma usklajenih bilateralnih posojil držav v območju evra ob sodelovanju IMF-ja zaprosila pretekli petek. Posojila držav v območju evra naj bi v prvem letu znašala do 30 milijard evrov, skupaj s posojili IMF-ja pa do 45 milijard evrov. Strah pred epidemijo Dan po tem, ko je bonitetna agencija Standard & Poor s znižala oceno za grški državni dolg na raven ničvrednosti, so obrestne mere za grške državne obveznice danes presegle deset odstotkov in dosegle 10,149 odstotka, kar je največ do zdaj za katero izmed članic območja evra. Na znižanje kreditne ocene so se danes s hudimi izgubami sicer odzvali tudi tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu. Nikkei se je tako znižal za 287,87 točke oz. 2,57 odstotka, na 10.924,79 točke. Grška kriza, ki se iz dneva v dan poglablja, in vse večji strah pred širitvijo grške bolezni na države, kot so Portugalska, Španija in Irska, klestijo tečaj evra. S skupno evropsko valuto se trenutno trguje pri 1,3158 dolarja, analitiki pa napovedujejo, da bi se vrednost evra utegnila v prihodnjih dneh znižati do 1,30 dolarja. V letu 2008, na vrhuncu gospodarskega razmaha, je evro dosegel celo vrednost 1,60 dolarja.",0
"Uprava Luke in žerjavisti so nekoliko zbližali stališča glede nekaterih zahtev. Prvi mož Luke Veselko je stopil pred pogodbene delavce in jim obljubil, da bo bdel nad iskanjem rešitve zanje. Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko Uprava Luke Koper in stavkovni odbor sindikata žerjavistov sta sklenila današnja pogajanja. Stališča so po besedah sindikalista Mladena Jovičiča zbližali glede nekaterih zahtev, odprti pa ostajata vprašanji varnosti pri delu in novega sistema dela, ki mu žerjavisti nasprotujejo. Izpad prihodkov je medtem narasel na skoraj milijon evrov. Predstavnik sindikata žerjavistov Jovičič je po pogajanjih kot spodbudno ocenil, da se je omilila tudi napetost na samih pogajanjih. Pogovore z upravo bodo predvidoma nadaljevali v četrtek po seji nadzornega sveta Luke, ki bo ob 12. uri. Žerjavisti poleg večje varnosti na delovnem mestu nasprotujejo tudi novemu, začasnemu sistemu dela, ki jim skrajšuje odmor med delom na žerjavih. Uprava nov sistem dela ocenjuje kot nujnega zaradi večjega pretovora, pri tem pa poudarja, da gre za začasen ukrep, na račun katerega so žerjavisti dodatno nagrajeni. Po oceni predsednika uprave Gregorja Veselka je neposredni izpad prihodkov zaradi stavke od prejšnjega petka narasel na 950.000 evrov. Ob tem je prvi mož Luke sicer ponovil, da se razmere v pristanišču z izjemo kontejnerskega terminala normalizirajo. Veselko bo posrednik Veselko je sicer okoli poldneva nagovoril delavce, zaposlene pri pogodbenikih Luke, in jih prepričal, da sprejmejo mediatorsko vlogo Luke v sporu med delavci in njihovimi delodajalci. Protestnikom iz vrst delavcev teh je po ocenah uprave okoli 150, po besedah predstavnika Sindikata izvajalcev pristaniških storitev Predraga Topiča pa okoli 250 je Veselko poudaril, da vodstvu Luke za njihovo problematiko, ki je sicer ločena od tiste žerjavistov, ni vseeno. Zbranim ob vhodu v Luko, je povedal Veselko, se je uprava že v torek ponudila kot mediator za reševanje odprtih vprašanj med temi delavci in njihovimi delodajalci. Veselko je predlagal, naj delavci izberejo tri do štiri svoje predstavnike, s katerimi bi se potem pogovarjali naprej. Prosil delavce, da omogočijo delovanja Luke Kakšne pol ure po Veselkovem nastopu se je delegacija delavcev na čelu s Topičem odpravila v prostore uprave. Veselko je v svojem nastopu sicer pojasnil, da se uprava že pogovarja tudi z njihovimi delodajalci, ki so po Veselkovih besedah tudi sami izkazali pripravljenost za sestanek. Protestnike je Veselko sicer spomnil, da so na območju Luke Koper. Namenoma nismo želeli zaostrovati situacije in vas poditi, ker razumemo vašo stisko, bi vas pa le prosil, če lahko omogočite, da se posel v pristanišču opravlja, je dejal. Kako zaščititi vodje stavk? Glede izvajalcev pristaniških storitev pa je napovedal Mi kot uprava bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bomo nanje pritisnili, da se z vami začnejo korektno in konkretno pogovarjati. Posamezni delavci, ki so se spontano oglašali iz množice, so sicer poudarili, da bodo z delom začeli šele po tem, ko bodo v roke dobili veljavne pogodbe. Veselko pa je še enkrat pojasnil, da uprava ne more neposredno poseči v delovnopravne probleme med njimi in njihovimi delodajalci. Topič pa je Veselku odvrnil, da se bodo protestniki sami odločili, ali se bodo vrnili na delo. Ne verjamejo nobenemu, žal niti vam, je dodal. Topič je dejal, da so delavci veseli, ker jih je sprejel predsednik uprave, ob tem pa poudaril, da so tudi nezadovoljni, ker so morali šest dni čakati na odziv vodstva. Brez dogovora in krovne pogodbe, ki bi jim zagotovila minimalno varnost, delavci sicer ne bodo odstopili od protesta, je poudaril Topič. Na luških terminalih danes sicer po podatkih tiskovnega predstavnika Luke Sebastjana Šika dela približno 190 od predvidenih 290 pogodbenih delavcev. Medijem so dopoldne omogočili tudi fotografiranje terminalov, kjer delo sicer poteka naprej, vendar v manjšem obsegu kot običajno. Prometne vpadnice v Luko so danes sicer bistveno bolj pretočne kot v torek. Danilo Türk Prvi nadzornik meni, da bi šlo tudi brez stavke Predsednik nadzornega sveta Luke Koper Janez Požar je za 24ur.com povedal, da je nadzorni svet o pogajanjih redno obveščen in pozorno spremlja dogajanje v družbi. Sam mislim, da bi se dalo to izpeljati tudi brez stavke, je dodal ter pojasnil, da bi lahko probleme reševali sproti s pogovori. Tako zaostrovanje razmer pa se mu ne zdi ravno smiselno. Po njegovem mnenju stavkovne zahteve niso take, da bi bilo treba zaradi njih stavkati. Obveščeni smo o škodi, ki nastaja in jo uprava spremlja vsakodnevno, še večji problem pa je lahko škoda, ki bo nastala posredno. Luka je veljala za zelo zanesljivega poslovnega partnerja in zdaj bo to nedolžnost izgubila. Škoda se bo pokazala pozneje, je prepričan prvi nadzornik. Povedal je tudi, da je uprava že pred samo stavko izpolnila določene zahteve sindikata. Kar se tiče organizacije dela, pa gre za poslovne procese in za njih je odgovorna uprava, nadzorni svet se v to ne sme vmešavati. Jutri seja nadzornikov Na vprašanje, ali uprava ima podporo nadzornega sveta, pa je odgovoril, da se bo jutri sestal nadzorni svet. Pri tem pričakujejo, da jim bo uprava podala dodatna izčrpna poročila o tem, kaj je bilo do zdaj storjenega in kakšni so pogledi na prihodnost, ki bi lahko pripeljali do srečnega konca. Napovedi o izrednih odpovedih članom stavkovnega odbora ni želel komentirati, ker ozadja ne pozna. Prav tako ne pozna vseh pravnih mnenj glede tega. Je pa komentiral tudi stavko podpogodbenikov. Že februarja so od uprave zahtevali analizo izvajalcev pristaniških storitev. Teh je v Luki 43, hkrati pa so zahtevali tudi analizo nesreč pri tem. Takrat je uprava izbrala družbo KPMG, ki je naredila analizo in je ugotovila, da se je pri tem pokazalo, da so zadeve urejene in ni pokazala hudih oblik kršitev. Med drugim je pokazala tudi, da ni bilo toliko delovnih nesreč, kot so o njih govorili sindikati. Zato so tudi njih pozvali, naj pripravijo pregled teh nesreč, a tega niso storili, so pa izpodbijali študijo, ki jo je naročila uprava. Vendar ker je bila ta analiza edina, ki smo jo imeli v rokah, ne moremo vedeti, da ni resnična, še dodaja Požar in poudarja, da ima sama Luka Koper do svojih pogodbenih podjetij stvari urejene, kako pa se oni obnašajo do svojih delavcev, je pa stvar delovne inšpekcije. Pred časom so ugotovili, da je eden izmed pogodbenikov goljufal in so nemudoma z njim prekinili pogodbo, je še zaključil in še enkrat poudaril, da bo več znanega jutri po seji nadzornega sveta. Janez Požar Foto Dare Čekeliš Velika škoda tudi za železnice Stavka v Luki Koper pa povzroča škodo tudi Slovenskim železnicam. Do sedaj so razmere obvladovali, ugotavljajo pa, da bo imelo nadaljevanje stavke izredno velike negativne posledice za železniške prevoznike. Na slovenski železniški mreži se je danes ob 8. uri tako zadrževalo kar 17 kontejnerskih vlakov, na razkladanje oziroma nakladanje pa čaka še 14 klasičnih tovornih vlakov. Nadaljevanje stavke bo zato pripeljalo do nevzdržnega in neobvladljivega položaja pri izvajanju železniških prevozov, opozarjajo in poudarjajo, da to vsem železniškim prevoznikom povzroča velike dodatne stroške in poslovno škodo, saj uporabniki opozarjajo, da bodo v primeru nadaljevanja stavke in ovir pri prevozu začasno zaustavili prevoze prek Luke Koper ali jih preusmerili na druga pristanišča. V času stavke beležijo za 44 odstotkov manj naloženih in razloženih vagonov kot v enakem lanskem obdobju, zaradi česar se je skupno opravljeno delo Slovenskih železnic že znižalo za okrog 10 odstotkov. Samo Slovenske železnice so zaradi stavke v Luki Koper prepeljale za okrog 63.000 ton blaga manj, izpad transportnih prihodkov je presegel 506.000 evrov, dodatnih stroškov, kot je na primer čezmerno zadrževanje slovenskih in tujih vagonov, pa še ni bilo mogoče niti oceniti. Predsednik države razume delavce in opozarja na zakonitost stavke Na stavko v Luki Koper se je odzval tudi predsednik države Danilo Türk. Pozna zahteve, da so delavci zaradi svojega položaja primorani opravljati težaška dela, pogosto prek uveljavljenega delavnika, a za neprimerno manjše plačilo in manjši obseg pravic kot pripadajo zaposlenim v Luki Koper za enaka dela. Za to ne vidi nobenega razloga ali opravičila . Strinja se, da je edina rešitev za nastalo situacijo v takojšnjem dogovoru med predstavniki delodajalcev in delavcev. Kar pa zadeva položaj delavcev, ki delajo za podizvajalce, pa meni, da bi morala uprava Luke Koper sklepati take pogodbe, ki ne bodo ustvarjale plačnih anomalij in postavljale najemne delavce v neenakopraven položaj. Stavka v Luki Koper V podporo stavkovnemu odboru ... Danes pa sta se oglasili tudi Slovenska zveza sindikatov Alternativa in Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost. Sindikat žerjavistov je član Alternative, kjer so zapisali, da je stavka v Luki Koper popolnoma zakonita. Poudarjajo, da v času stavke delavci pretovarjajo hitro pokvarljivo blago, živino in nevarne tovore. Podporo stavkajočim žerjavistom in delavcem sindikata IPS so izrazili tudi v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam. Ob tem poudarjajo, da je upor proti kršenju delavskih pravic temeljna naloga vsakega sindikata na svetu. Zapisali so tudi, da je nedopustno in obsojanja vredno, da delodajalci izvajajo sankcije nad predstavniki sindikata, ki opravljajo delo, ki so jim ga zaupali člani. Na dogajanje v Luki Koper pa se je odzval tudi Industrijski sindikat Slovenije, ki prav tako v celoti podpira zahteve stavkajočih. Ob tem vse pristojne poziva, da pristopijo h konstruktivnemu razreševanju nastale situacije. Spoštovanje veljavne regulative, dobri poslovni običaji in dostojen odnos do sodelavcev ne morejo biti stvar dobre volje vodstva in lastnikov, pač pa je to njihova dolžnost, so zapisali.",0
"Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije bo ovadbo zoper vpletene v domnevno sporno prodajo delnic ene od slovenskih družb - šlo naj bi za prodajo državnega deleža v Mercatorju - predvidoma podala do konca tedna. V ovadbo bo vključila tudi družbo, ki naj bi bila razlog za celotno operacijo. Po poročanju POP TV naj bi šlo za časopisno družbo Delo, saj naj bi komisija imela dokaze, da so državne deleže Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško prodali v zameno za vpliv vlade Janeza Janše v Delu. Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je danes povedal, da tretje družbe, ki je bila cilj celotne operacije, v načelno mnenje niso vključili, ker da je bilo pri transakcijah v povezavi z njo formalno vse v redu. Pisanje ovadbe na komisiji zaključujejo, Kos pa pričakuje, da jo bodo vložili do konca tedna. Komisija je, kot je znano, minuli petek objavila načelno mnenje, da ravnanje odgovornih oseb v državnih delniških družbah in uradnih oseb v vladi, ki so kršile več predpisov in izvedle postopke nakupa in prodaje delnic za pridobitev vpliva v zasebnih delniških družbah, ustreza opredelitvi korupcije. Načelno mnenje sicer ne navaja imen družb, je pa iz sklicevanja na postopke Računskega sodišča mogoče sklepati, da gre za prodajo deležev Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) v Mercatorju Istrabenzu in Pivovarni Laško, ki se je zgodila avgusta 2005. Kot je povedal Kos na petkovi novinarski konferenci, so osumljenci štirje, med njimi dva predstavnika izvršilne veje oblasti. ""Managerji različnih delniških družb so se v prvi polovici leta 2005 dogovorili, da se bosta dve delniški družbi v zasebni lasti uskladili z državo glede obvladovanja določene tretje delniške družbe,"" je navedla komisija v načelnem mnenju in dodala - podlaga je sodni spis, ki ji je bil predan -, da je bil vstop s pomočjo družb v stoodstotni državni lasti ""pozneje dogovorjen pri visokem funkcionarju izvršilne veje oblasti"".",0
"Dars mora z obrestmi plačati pet milijonov dodatnega davka Nihče v državi, niti Računsko sodišče, ne ve, kako visok javni dolg ima Slovenija ta trenutek, poročajo mediji. Ministrstvo za finance podatki so javni in ne dosegajo številk, ki se navajajo. Nejasnost v zvezi z dolgom utegne vplivati na pridobivanje posojil in na ugled države v tujini. Varuhi javnih financ poudarjajo, da ne morejo podati ocene vpliva dolga različnih paradržavnih ustanov, skladov na državni dolg, je za TV Slovenija poročala Vesna Deržek. S statističnega urada Surs pa so sporočili, da lahko javno garantirani dolg oz. dolg javnih in zasebnih podjetij ter bank, ki imajo državno jamstvo postane del javnega dolga samo v primeru, če podjetja ne odplačujejo obveznosti zaporedno v obdobju treh let. Ta dolg lahko postane del maastrichtskega dolga samo v primeru, če podjetja ne odplačujejo obveznosti tako obresti kot anuitet zaporedno v obdobju treh let. Po treh letih neplačevanja mora država prevzeti celoten preostanek garantiranega dolga in ga vključiti v javni dolg, pojasnjujejo na Sursu in dodajajo, da se je to v preteklih letih večkrat zgodilo v primeru Slovenskih železnic. Surs Dolgovi brez javno garantiranega dolga znašajo 19,5 milijarde Na Sursu ob tem še pravijo, da so konec lanskega septembra dolg centralnega proračuna, dolg s poroštvom države in državna poroštva za omejevanje finančne krize v obliki različnih jamstvenih shem skupaj znašali malo več kot 19,5 milijarde evrov oz. 54,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Dolg centralnega proračuna je znotraj tega znašal 11,925 milijarde evrov oz. 33,2 odstotka BDP-ja. Če se upošteva še ta teden izdana nova referenčna obveznica, se dolg centralnega proračuna sicer poveča na 13,425 milijarde evrov oz. 37,4 odstotka BDP-ja. Javni dolg, ki ga Slovenija po standardu ESA95 poroča evropskim organom, je konec lanskega septembra znašal 37,7 odstotka BDP-ja, skupaj z dolgom s poroštvom države in z državnimi poroštvi za omejevanje finančne krize pa bi številka konec lanskega septembra dosegla 58,7 odstotka BDP-ja. Vsi dolgovi skupaj - 22,43 milijarde Ob upoštevanju novoizdane obveznice pa bi javni dolg dosegel 15,06 milijarde evrov oz. 41,9 odstotka BDP-ja, skupaj z javno garantiranim dolgom pa bi številka dosegla 62,9 odstotka BDP-ja oz. 22,43 milijarde evrov oziroma toliko, kolikor so izračunali pri časniku Finance. Ministrstvo Dolga le za 13,5 milijona plus pet milijonov Na ministrstvu za finance pa opozarjajo, da imajo medijske objave o dejanski višini javnega primanjkljaja in dolga mednarodne razsežnosti in lahko vplivajo na bonitetno oceno Slovenije. Podatki o primanjkljaju in dolgu države so namenjeni preverjanju izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev, na osnovi posredovanih podatkov posameznih držav članic Evropske unije pa lahko Evropska komisija sproži postopek ugotavljanja presežnega primanjkljaja, to je, če primanjkljaj države presega tri odstotke BDP-ja in če dolg države presega 60 odstotkov BDP-ja. Slovenija je zadnje poročilo o primanjkljaju in dolgu sektorja države pripravila in posredovala Eurostatu in Evropski komisiji v oktobru 2010. Za leto 2010 je po ocenah iz tega poročila stanje dolga sektorja države znašalo 13.559 milijonov evrov ali 37,9 odstotka BDP-ja, navajajo na ministrstvu za finance. Podatki iz tega poročila sicer zadevajo institucionalni sektor države in ne širši javni sektor, saj o slednjem ni treba poročati, navajajo na ministrstvu.",0
"Po mnenju protikorupcijske komisije so državni organi in politika, ko so se začeli pojavljati sumi posameznih nepravilnosti pri projektu Teš 6, ravnali neusklajeno in netransparentno ter odlašali s sprejemanjem ključnih odločitev. Komisija poudarja, da mora morebitna odločitev o nadaljevanju projekta vsebovati tako postopke za odpravo preteklih večjih in manjših nepravilnosti, kot tudi vzpostaviti dodatne mehanizme spremljanja, nadzora in dosledne transparentnosti . Komisija za preprečevanje korupcije je vladi in Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb AUKN posredovala vmesne ugotovitve in stališča v zvezi s projektom izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj Teš 6. Komisija se je odločila, da vlado in druge pristojne organe obvesti o dosedanjih ugotovitvah, ker je, kot so zapisali v poročilu, nujno, da vlada zagotovi, da pristojna ministrstva sprejmejo odločitve, s katerimi se odlaša že več let, čeprav so, tako meni komisija, ključne za zakonito in transparentno izvedbo projekta. Poleg tega komisija meni, da je nujno, da se vlada, pristojna ministrstva in AUKN opredelijo do ugotovitev obstoječih revizij projekta in sprejmejo ukrepe za sanacijo ugotovljenih nepravilnosti. Komisija je tudi ugotovila, da je bil projekt izveden netransparento, ob pomanjkljivim nadzoru in obremenjen s političnimi in lobističnimi vplivi. Zaradi tega je obstajalo visoko tveganje za korupcijo in nasprotje interesov. Komisija Nujno je intenzivnejše angažiranje vlade. Ravnanje poslovodstva je bilo sporno Komisija je ugotovila, da v postopku priprave projektne dokumentacije za izvedbo projekta poslovodstvo Teš nadzornemu svetu ni posredovalo vseh razpoložljivih informaciji o določenih zadevah, da bi nadzorni svet lahko sprejemal strokovne in pravno korektne odločitve. Poleg tega je poslovodstvo pri poslovanju z različnimi dobavitelji, s katerimi je bilo sklenjenih 10 pogodb v skupni višini 2,8 milijona evrov, da bi se izognilo pridobivanju soglasij nadzornega sveta Teša, prikazovalo nižjo pogodbeno vrednost. Sum kaznivega dejanja obstaja tudi glede postopka izbiranja ponudb za nabavo glavne tehnološke opreme. Poslovodstvo naj bi izbranemu ponudniku omogočilo seznanitev s poslovnimi skrivnostmi konkurenčnega podjetja. Nadzorni svet pa je istočasno opustil dolžno skrbnost pri nadzorovanju Teš 6. Pustni protest proti Tešu 6 Uhajale naj bi tajne poslovne informacije Med izkazanim nasprotjem interesa in ob obstoju korupcijskih tveganj komisija navaja, da je poslovodstvo Teša v tehnično komisijo za izvedbo naročil med drugim imenovalo osebo, zaposleno v družbi CEE, ki je pripravila razpisno dokumentacijo za dobavo glavne tehnološke opreme, CEE pa je lastniško povezan z družbo Sol International, ki je poslovno povezana z Alstomom. Poslovodstvo Teša je pozneje ustanovilo pogajalsko skupino o vsebini pogodbe z Alstomom, poslovno povezanim s CEE, v kateri so bili zaposleni trije člani skupine od skupno 15 članov. Hkrati sta nadzorni svet Teša in vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne HSE po oceni komisije opustila dolžno skrbnost pri nadzorovanju poslovodstva Teša in izdaji garancij. Alstom je bil tako postavljen v privilegiran položaj. Vzpostavljeno pa je bilo tudi realno tveganje, da je eden od ponudnikov seznanjen z vsebino ponudbe konkurenčnega ponudnika, je zapisala komisija. Poslovodstvo naj bi v postopku zbiranja ponudb za nabavo glavne tehnološke opreme Alstomu omogočilo seznanitev s poslovnimi skrivnostmi konzorcija Siemens. To po mnenju komisije kaže na sume storitev več kaznivih dejanj posameznikov, in sicer izdajo in neupravičeno pridobitev poslovne tajnosti ter zlorabo položaja ali pravic. Za obe dejanji lahko po pojasnilih komisije skladno z zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja odgovarja tudi pravna oseba. Komisija je v zvezi s sumi kaznivih dejanj določeno dokumentacijo že odstopila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu NPU in Policijski upravi Celje. Novemu specializiranemu državnemu tožilstvu pa namerava predlagati ustanovitev specializirane preiskovalne komisije po zakonu o kazenskem postopku. Problematika Teša 6 naj bi bila v veliki meri tudi posledica neustreznega nadzora, neodzivnosti, sistemske neurejenosti in neusklajenosti državnih organov . Foto POP TV Revizijskim ugotovitvam niso sledili ustrezni ukrepi Komisija je tudi ugotovila, da so bile kršene določbe s področja lobiranja v zvezi s predlogom zakona o državnem poroštvu za projekt ta je bil v parlamentarno proceduro vložen lansko jesen, a ni dobil zelene luči. Po ugotovitvah komisije so bili avtorji predloga zakona dejansko v HSE, komu v DZ pa je bil osnutek vročen, pa komisija ni mogla z gotovostjo potrditi. T. i. zakonodajna sled v tem primeru torej ne obstaja oziroma ni zagotovljena na ustrezno transparenten način, poudarja komisija, ki je sicer sprožila ustrezne prekrškovne postopke. Po mnenju komisije so državni organi in politika, ko so se začeli pojavljati sumi posameznih nepravilnosti, ravnali neusklajeno, netransparentno in z odlašanjem sprejemanja ključnih odločitev . Po pojasnilih komisije še vedno tudi ni rešeno vprašanje, ali je Teš zavezanec po specialnih predpisih o javnem naročanju, ugotavlja pa tudi neprimeren in nezadosten odziv na ugotovitve različnih revizij, tudi revizijo PWC, ki je pri projektu izpostavila vrsto pomanjkljivosti. Revizijskim ugotovitvam niso sledili ustrezni ukrepi niti se do njih nihče od pristojnih in odgovornih ni ustrezno opredelil. Vlada je aprila lani HSE naložila določena opravila, a je HSE ugotovil, da so zavezani izvršiti le sklepe agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, čemur je pritrdila tudi služba vlade za zakonodajo. Komisija zato opozarja na izrazito formalističen odziv HSE, saj so se kot vesten in skrben gospodar v javnem sektorju v vsakem primeru dolžni odzvati na ugotovljena tveganja . Nobena vlada po mnenju komisije ni zagotovila ustreznih odzivov na zaznane in ugotovljene izsledke v različnih revizijah. Komisija tudi meni, da je Teš zavezanec za vključevanje protikorupcijske klavzule v pogodbe četudi te v pogodbo ne vključi, klavzula velja po samem zakonu, njena kršitev pa lahko ima za posledico ničnost posla. Večina pogodb v primeru Teša 6 je bila sklenjenih pred uveljavitvijo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za te pa omenjeno ne velja. Komisija je ugotovitve zaključila z napovedjo, da bo spremljala ravnanje subjektov, ki so v povezavi s projektom opuščali dolžno skrbnost ali ravnali v nasprotju s predpisi ter cilji in vrednostmi. Kaj pravijo v HSE in Teš? Matjaž Janežič, direktor HSE Foto Blaž Garbajs V HSE in Teš pravijo, da so se seznanili z vmesnimi ugotovitvami in stališčem protikorupcijske komisije, vendar pa bodo glede na obširnost poročilo še temeljito preučili. Ugotavljajo pa, da ugotovitve protikorupcijske komisije potrjujejo pravilnost njihovega ukrepanja v zadnjih dveh letih. Pravijo, da so v tem času temeljito preverjali pogodbene odnose z dobavitelji v TEŠ. Pred več kot letom dni so na novo postavili projektno organiziranost. Za bolj enakopravno pozicijo naročnika v odnosu do dobavitelja glavne tehnološke opreme so dogovorili in podpisali tri dodatke k osnovni pogodbi. Dodajajo, da so v korist naročnika spremenili pogodbe z drugimi dobavitelji opreme, regulirali pa so tudi ugotovljena odstopanja v poslovnih odnosih in vložili več kazenskih ovadb. Generalni direktor HSE Matjaž Janežič ob tem pravi, da je naloga pristojnih institucij, da glede na že vložene ovadbe in ugotovitve ustrezno ukrepajo. Vsem institucijam bomo tako kot do sedaj nudili vso potrebno podporo in predložili vse zahtevane informacije in dokumente, pravi Janežič. Dodaja, da sta Teš in HSE takoj po zamenjavi vodstev obeh družb leta 2010 za vsa ugotovljena odstopanja sprejela tudi ukrepe v okviru svojih pristojnosti, da v prihodnje nepravilnosti ne bi bilo. Pravi tudi, da so aktivno pristopili k izvajanju projekta v začrtanih finančnih in časovnih okvirih. Ugotovljene pretekle nepravilnosti pri ravnanjih posameznikov pri vodenju projekta ne smejo vplivati na prihodnost izvedbe projekta, pa dodaja direktor Teš Simon Tot. Pri tem Tot vztraja, da je nadomni blok 6 energetsko, ekonomsko in ekološko utemeljen projekt, ki ga Slovenija potrebuje z vidika varne in zanesljive oskrbe z električno energijo. Glede na težo obtožb bi bilo nesprejemljivo, da vlada odobri poroštvo Foto POP TV Na poročilo protikorupcijske komisije se je odzvala tudi koalicija Ustavimo Teš 6. Zadovoljni so, da je vmesne odločitve komisija pripravila, še preden bo vlada v četrtek dala končno mnenje o predlogu zakona o državnem poroštvu, težkem 440 milijonov evrov. Pravijo, da bi bilo glede na težo obtožb in jasno dokazano netransparentost ter sume koruptivnih dejanj, v tem trenutku nesprejemljivo, da vlada izreče pozitivno mnenje do predlaganega zakona. Enako velja za državni zbor. V času, ko se vsi prebivalci Slovenije soočamo z zaostreno finančno situacijo, in ko iščemo za 800 milijon EUR prihrankov, bi bilo absolutno nesprejemljivo, da vlada in državni zbor nadaljujeta z igro ruske rulete z davkoplačevalskim denarjem, zdravjem in okoljem ter projektu Teš 6 namenita 440 milijonov evrov v obliki poroštva, so zapisali v svojem odzivu.",0
"Ljubljana - Nadzornemu svetu zavarovalnice Vzajemna včeraj ni uspelo nadaljevati seje iz minulega tedna, ki ji je dnevni red med drugim vključeval razpravo in glasovanje o nezaupnici upravi pod vodstvom Boštjana Averja. Potem ko so prejšnji teden sejo zapustili člani nadzornega sveta, ki veljajo za Averjeve podpornike - Ivan Sepaher, Primož Irgec in Darja Korpar -, sta včeraj sejo zapustila njegova nasprotnika Gregor Primic in Dejan Rituper. Razlog je bil odvetnik, ki bi ga Aver poslal ""nadzornikom v pomoč"". ""Namestnik predsednika nadzornega sveta Sepaher, ki je nadomeščal manjkajočega Jožeta Benčino, se ni počutil sposobnega voditi sejo, zato je predlagal, da bi bil na seji navzoč tudi pravnik, ki naj bi mu pomagal pri vodenju seje,"" je pojasnil Primic, ki je prepričan, da gre za ""poseg v neodvisnost nadzornega sveta"". Skupaj z Rituperjem sta po Primčevih besedah sejo zapustila, zaradi nesklepčnosti pa so jo prekinili. Spomnimo, da zamenjave Averja včeraj ni bilo pričakovati, saj je ta dosegel dogovor s predstavniki zaposlenih. ""Uprava Vzajemne z obžalovanjem ugotavlja, da je delo nadzornega sveta že nekaj časa ovirano in upa, da bodo člani poskušali najti konsenz in tako delovali v korist zavarovalnice in njenih približno 900.000 članov,"" so po koncu seje sporočili iz Vzajemne. Nadzorniki naj bi se poleg nezaupnice upravi na včerajšnji seji med drugim še seznanili s poslovnimi rezultati zavarovalnice v prvem polletju, poročilom revizorske hiše Ernest & Young in prekinitvijo projekta življenjskih zavarovanj. Medtem ko vodstvo Vzajemne Primicu in Rituperju očita, da sta s svojim odhodom preprečila nadaljevanje, ""čeprav so bile na dnevnem redu točke, pomembne za poslovanje Vzajemne"", Primic meni, da takšnih točk ni bilo. ""Morda nakup kletnih prostorov za arhiv,"" je dodal. Nadzorniki naj bi potrjevali predlog uprave za nakup 214 kvadratnih metrov kletnih prostorov na Mali ulici, vrednih 170.000 evrov, namenili pa bi jih za skladišče in arhiv. katja.svensek@dnevnik.si",0
"Zahteve so podobne februarskim Uprava Luke Koper je od upravnega odbora sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti v luki prejela sklep o začetku stavke. Če zahteve ne bodo izpolnjene, bodo žerjavisti začeli stavkati 29. julija. V Luki Koper ugotavljajo, da so zahteve večinoma enake tistim iz februarske napovedi stavke, čeprav so bila določena vprašanja v tem času rešena. Žerjavisti so v začetku leta zahtevali, da mora družba zaposliti dodatne žerjaviste, saj naj bi bila zaradi obsega dela ogrožena zdravje in varnost zaposlenih. Februarja stavka zamrznjena Hkrati so zahtevali še zagotovitev varnega opravljanja dela pri traktorjih, ki nimajo ustreznega zavornega sistema, zagotovitev ustreznih varnostnih razmer zaradi pogostejših delovnih nesreč, nadomestila za težke delovne pogoje za posamezna delovna mesta, spoštovanje zakonodaje pri odrejanju dela prek polnega delovnega časa, izplačilo nadomestil delavcem med prazniki, odpravo zamud pri napredovanju in odpravo neenakomernega ocenjevanja ter uvedbo kontrole urnika za zunanje delavce. Po pogajanjih med pogajalskima skupinama uprave in sindikata so februarja žerjavisti zamrznili stavkovne aktivnosti, uprava pa se je zavezala, da bo zadržala sklepe, ki jim nasprotuje sindikat. Nekatera vprašanja rešena, nekatera se rešujejo V upravi Luke so v sporočilu za javnost poudarili, da so bila nekatera vprašanja v tem času že rešena, nekatera pa so v procesu reševanja - med temi je na primer zahteva po večji varnosti v pristanišču. Uprava družbe razume napoved stavke kot reakcijo na uvedbo nove organizacije dela na kontejnerskem terminalu, v skladu s katero morajo upravljavci dvigal v posamezni izmeni delati uro in pol več kot prej oziroma namesto sedanjih štirih ur v povprečju približno pet ur in pol, so zapisali v Luki. Omenjeno rešitev je uprava predlagala sindikatu že v začetku leta, vendar jo sindikat vztrajno zavrača, pojasnjujejo. Uvedba novega sistema, ki omogoča večjo kadrovsko racionalizacijo, pa je bila po njihovem neizogibna zaradi nenehnega povečevanja pretovora na kontejnerskem terminalu in zaradi pomanjkanja delovne sile med dopusti. Vodstvo stavkovne zahteve preučuje Uprava je sindikat seznanila z dejstvom, da gre za začasen ukrep, ki bo trajal štiri mesece. Poleg tega bodo upravljavci dvigal v tem času dodatno nagrajeni, so še zapisali v Luki Koper, kjer zatrjujejo, da vodstvo družbe stavkovne zahteve preučuje in bo storilo vse v njegovi moči za rešitev nastalega spora. V sindikatu žerjavistov izjav zaenkrat ne dajejo, neuradno pa naj bi bili žerjavisti nezadovoljni, ker pogajanja z upravo v tem času večinoma niso obrodila sadov, vodstvo Luke pa naj bi pri svojih odločitvah ravnalo samovoljno. Žerjavisti so v preteklih letih že večkrat napovedovali stavko, vendar se dejansko nikoli ni zgodilo, saj so vedno sklenili dogovor z upravo.",0
"V prvi kotaciji dražji le Mercator Z izjemo Mercatorja so se v torek vse delnice v prvi kotaciji pocenile, najbolj Petrolove, ki so padle za pet odstotkov, vse do 310 evrov. Ljubljanska borza je s tem sledila negativnim gibanjem v tujini, kjer primanjkuje dokazov, da se gospodarstva res počasi postavljajo na noge. Krkine delnice so bile z milijonom evrov najprometnejše. Cena je zdrsnila do 67 evrov, kar je pritegnilo nekatere kupce in krivulja se je obrnila navzgor. Zadnji posli se sklepali pri 68,9 evra. Lukine delnice so padle za 3,5 odstotka, potem ko je moral oditi predsednik uprave Robert Časar. Mercator v sredo bo znano, kdo bo kupil delež, ki je zdaj še v lasti Pivovarne Laško je pridobil skoraj odstotek. Dnevni maksimum je znašal 173,8 evra, promet pa je dosegel relativno visokih 190 tisoč evrov, kar je največ od začetka maja. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -2,53 % 68,29 MERCATOR +0,91 % 173,07 ZAV. TRIGLAV -2,17 % 21,19 NOVA KBM -0,89 % 12,23 TELEKOM -0,95 % 170,42 SAVA RE -2,87 % 13,90 PETROL -5,08 % 310,78 LUKA -3,48 % 25,52 Dow s krepkimi izgubami v nov teden Zdi se, da se sentiment na svetovnih borzah po pomladanski rast zdaj spet obrača na slabše. V ZDA je bilo objavljenih nekaj svežih podatkov o proizvodnji, ki kažejo, da huda recesija še ne popušča. Hkrati je močnejši dolar podporo so mu dali Rusi, ki pravijo, da ameriška valuta še ne bo kar tako izgubila statusa vodilne valute zbil cene surovin in s tem delnic naftnih in energetskih podjetij. Da bo mera polna, so analitiki pri Goldman Sachsu Wal-Martove delnice brisali s seznama nakupnih priporočil. Indeks Dow Jones 8.612 točk se je znižal za 2,13 odstotka, kar je največ v zadnjem mesecu. Banke še niso ozdravljene Tudi evropske borze so v ponedeljek občutno izgubljale frankfurtski DAX30 je bil ob tri odstotke in se zaradi pocenitve bančnih in zavarovalniških delnic v rdeče območje pogreznile še v torek dopoldne. Sredi dneva so indeksi le prišli nad gladino, potem ko so pridobivale defenzivne delnice. Evropska centralna banka je sporočila, da bodo morale banke v evroobmočju letos odpisati še za nadaljnjih 283 milijard dolarjev slabih posojil. V Tokiu je bil torek najslabši dan v zadnjih dveh mesecih. Indeks Nikkei, ki je v petek dosegel osemmesečni vrh pri 10.135 točkah, se je znižal za tri odstotke.",0
"Konec leta vsi gledamo številke in ocenjujemo, kako uspešni smo bili. Konec leta je trenutek, ko postavljamo načrte za prihaja... Konec leta vsi gledamo številke in ocenjujemo, kako uspešni smo bili. Konec leta je trenutek, ko postavljamo načrte za prihajajoče leto in si obljubimo, da bo leto pred nami manj stresno - bolj umirjeno. Znanstveniki potrjujejo, da je stres postal del vsakodnevnega življenja. To pa ne pomeni, da se naše telo na to lahko privadi in navadi. Stres nas potegne v začaran krog nespečnosti, utrujenosti in nepotrpežljivosti, slabše koncentracije in pregovorne živčnosti. Tudi znanost za manj stresa Stres se začne v naši glavi. V naših možganih, natančneje. Zaradi zunanjih okoliščin se poruši zdravo ravnovesje v možganih. Zdravo ravnovesje je namreč pogoj za naše dobro počutje: da čutimo notranji mir in samozavest. Znanstveniki so razvili Dominor, ki pomaga ohranjati in vzpostavljati zdravo ravnovesje v možganih. V številnih kliničnih študijah so dokazali, da učinkovito znižuje negativne posledice stresa. Prednost Dominorja je v njegovi naravni učinkovini, ki je mednarodno patentirana: ker selektivno deluje na naše možgane, ne povzoroča nobenih neželenih učinkov. Tako lahko ohranimo jasne misli in trezno glavo ter prekinemo začaran krog stresa. Z učinkovitim upravljanjem stresa pa dolgoročno ostajamo zdravi in uspešni. Najboljše v Evropi in ZDA Učinkovina Dominorja predstavlja vodilno znanstveno inovacijo na področju stresa tako v evropskem kot ameriškem prostoru. Dominor nam pomaga, da zaznavamo notranji mir in ohranjamo zunanjo aktivnost. Dominor vsebuje mlečni hidrolizat in v primerjavi z zelišči deluje povsem brez neželenih učinkov (ni zaspanosti in otopelosti). Dominor je idealen partner v času stresa in dobitnik nagrade za inovativnost HIE 2004. Z Dominorjem bo 2011 manj stresno. Obljubimo si lahko, da bomo leto začeli mirni in ga zaključili uspešni. Dominor lahko dobite zdaj ali v vseh lekarnah. S kratkim testom preverite, če ste v stresu. www.dominor.si",1
"Obrtniki propadajo, opozarja predsednik obrtne zbornice. Po njegovih podatkih je zaradi plačilne nediscipline in pravno slabo urejenega poslovnega okolja v zadnjih dveh letih propadlo skoraj 11.000 obrtništev. Obrtniki, potem ko so preučili predloge vlade na njihove zahteve, ostajajo v dialogu s predstavniki vlade, kljub temu pa nadaljujejo z dejavnostmi za državljansko nepokorščino. To bodo izvedli, če do sredine marca zakonske spremembe za izboljšanje poslovnega okolja ne bodo sprejete. Kljub vtisu, da so predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice OZS in vlada že zbližali stališča glede zahtev obrtnikov, je predsednik obrtne zbornice Štefan Pavlinjek na današnji novinarski konferenci dejal, da je stvar prišla do vrelišča in dodal, da je poslovno okolje v Sloveniji neznosno. V zadnjih dveh letih je okoli 11.000 obrtnikov zaprlo svoje obrate, na zavod za zaposlovanje je odšlo okoli 36.000 delavcev. Država mora zato po njegovi oceni ustvariti dobro poslovno okolje. Hočemo dobro slovenskemu gospodarstvu malemu in velikemu, je poudaril Pavlinjek, ki kot glavni razlog za težave obrtnikov navaja plačilno nedisciplino in pravno pomanjkljivo urejeno poslovno okolje. To namreč ne omogoča obrtnikom poslovanja, ki bi bilo konkurenčno s tujino. Ostajamo v dialogu, vrata niso zaprta, je na novinarski konferenci po seji upravnega odbora OZS pojasnil njen predsednik Štefan Grosar. Skušamo in želimo biti konstruktivni, ker si želimo doseči prijazno delovno okolje, je izpostavil. Generalni sekretar OZS Dušan Krajnik pa je kot enega od možnih ukrepov nepokorščine napovedal simultan dvig denarja z bank vseh obrtnikov. Poleg težav bankam bi to povzročilo tudi od 200 do 300 milijonov izpada prihodkov državi, ocenjuje Krajnik, ter v šali dodaja Če bodo imeli obrtniki kaj dvigniti. Radićeva je bila nad današnjimi izjavami predstavnikov OZS presenečena in je prepričana, da gre zgolj za manever. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je nad napovedjo protesta presenečena, saj je ocenila, da so pogovori tekli v pravo smer. Presenečena je povedala, da so bili obrtniki zadovoljni s ponujenimi rešitvami, zaradi ukrepov proti finančni nedisciplini pa da so posebej pohvalili ministra za finance Križaniča. OZS s tovrstnimi pritiski zagotovo ne bo prispevala k ureditvi razmer na področju gospodarstva, je še dejala Radićeva in dodala, da imajo z drugimi partnerji drugačne izkušnje. Torkov sestanek optimističen Vlada se je v torek na delovnem sestanku s predstavniki OZS opredelila do ključnih zahtev zbornice. Obrtniki se z nekaterimi vladnimi predlogi strinjajo, na nekatere rešitve še čakajo, glede nekaterih zahtev, kot je insolventna zakonodaja, pa še niso povsem zadovoljni, je v torek pojasnila Radićeva. Po pojasnilih Radićeve so v zbornici najmanj zadovoljni z vladnimi predlogi na področju sprememb zakonov o insolventnosti in o izvršbi, najbolj zadovoljni pa s predlogi glede preprečevanja plačilne nediscipline. Ministrstvo je namreč že pripravilo nov zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, ki bo uvedel najdaljši dovoljeni plačilni rok in obvezen večstranski pobot medsebojnih obveznosti. V zadnjih dveh letih je po besedah predsednika OZS okoli 11.000 obrtnikov zaprlo svoje obrate. Obrtniki po ministričinih navedbah pozdravljajo tudi novelo zakona o javnem naročanju, ki določa obvezna neposredna plačila podizvajalcem, hkrati pa odpravlja možnost, da bi bili podizvajalci hčerinska podjetja glavnih izvajalcev. Zadovoljni so tudi z rešitvijo, da se z zakonom o DDV določi obveznost dolžnikov, da potrdijo svoje račune pred uveljavitvijo odbitnega DDV. Ta instrument bo zmanjšal število izvršb in neporavnanih terjatev, hkrati pa bo prispeval k zmanjšanju plačilne nediscipline, je prepričana ministrica Radićeva. Po besedah ministrice je zbornica zadovoljna tudi z ukrepi na področju zmanjševanja sive ekonomije. Vlada je že sprejela zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v zvezi s tem področjem pa predlaga še vrsto drugih ukrepov. Radićeva je med njimi izpostavila uvedbo davčnih blagajn, na podlagi česar bo lažje registrirati promet, ter spremembe zakona o graditvi objektov, na podlagi katerih se bodo zmanjšale pravice za gradnje v lastni režiji okoljsko ministrstvo je predlagalo, da se v lastni režiji lahko gradijo objekti samo do velikosti 30 kvadratnih metrov. Glede izvršb in insolventnosti še nezadovoljni Ministrstvo za pravosodje je vehementno odbilo vse naše zahteve. Stojijo za svojimi odločitvami in kar je zapisano v zakonih, je očitno dobro. Z njimi ni noben dialog možen. Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Najmanj zadovoljni pa so predstavniki obrti z vladnimi predlogi na področju sprememb zakonov o insolventnosti in o izvršbi, je dejala Radićeva. Ministrstvo za pravosodje namreč po njenih pojasnilih ugotavlja, da so zdaj veljavne zakonske rešitve iz lanskega poletja primerne in ustrezne, za merjenje učinkov zakonodaje pa je preteklo premalo časa. Kot pravi Radićeva, bo na tem področju potreben še kakšen pogovor obrtnikov z ministrstvom za pravosodje. Poleg tega obrtniki pravijo, da je potrebna ponovna sprememba insolventne zakonodaje v smeri, da se institut prisilne poravnave ukine kot zakonski institut ali pa se sistemsko uredi zaščito in pravice malih upnikov. To zahtevo pa ministrstvo za pravosodje povsem zavrača, so zapisali obrtniki.",0
"Odprtje. Knjigarna v Mestnem domu je včeraj odprla vrata. Okoli 400 različnih knjig od včeraj ponujajo v prvi specializirani knjigarni z otroško literaturo Kres pod gradom tik ob spodnji postaji vzpenjače. Poleg tega se bodo lahko otroci udeležili bralnih uric, predstavitev knjig in srečanj s pravljičnimi junaki, obljublja direktorica Založbe Kres Selina Ambrož. “Verjetno bomo vsako soboto dopoldne, ko bodo starši na tržnici, z otroki prebirali knjige. Vsi takšni dogodki bodo brezplačni,” je včeraj ob odprtju napovedala Ambroževa. Ta teden bodo imeli bralne urice vsak dan dopoldne in popoldne, potem pa bodo imeli takšne dogodke dvakrat na teden. V knjigarni bo tudi informacijski center Lutkovnega gledališča Ljubljana, kjer bodo na voljo vse informacije o lutkovnih in gledaliških predstavah, prav tako pa bo mogoče kupiti karte za lutkovne predstave.",1
"»Olimpija je v zaostanku s plačami, zadevo urejamo«, pravi direktor kluba Janez Rajgelj Iz zmajevega gnezda v teh dneh ne prihajajo nič kaj spodbudne novice. Po skrb vzbujajočih rezultatih v evropski košarkarski ligi ter regionalni ligi ABA Olimpijo za nameček pretresa še vprašanje izplačila zaostalih plač košarkarjem. Direktor kluba Janez Rajgelj ne beži od nakopičenih težav in zadevo po lastnih zagotovilih ureja. Po slovenskih športnih novičarskih portalih je zaokrožila informacija, da so neurejene zadeve pripeljale do vrelišča in da so se košarkarji odločili za skrajno možnost - stavko. Vendar pa teh alarmantnih informacij niso potrdili niti odgovorni možje kluba niti igralci sami. ""Novinarji običajno kličejo, ko je kdo v težavah"" ""Kot trener si želim, da se te zadeve čim prej uredijo in težko komentiram oziroma povem, kaj več, ker so to vprašanja za direktorja kluba in ne za trenerja,"" je bil danes kratek trener zmajev Sašo Filipovski, ki je potrdil, da igralci trenirajo enkrat dnevno. ""Novinarji običajno kličejo, ko je kdo v težavah,"" se je na začetku kratkega telefonskega pogovora pošalil direktor kluba Rajgelj, ki se zaveda težav s plačami, s katerimi se soočajo. ""Olimpija je v zaostanku s plačami. Urejamo. In takrat, ko se bo uredilo, se bo pač uredilo. Mora pa se seveda čim prej,"" je medijska ugibanja o protestu košarkarjev pospremil Rajgelj. ""A ste vi govorili z njimi, da stavkajo? Te vesti so se od nekod kar pojavile,"" še pravi Rajgelj, ki zagotavlja, da so ves čas v stiku z igralci in da so z njimi imeli že več sestankov. V štirih do petih letih do pozitivne ničle? ""Z igralci smo vedno v kontaktu. Nihče ne beži od igralcev. Seveda smo imeli sestanke. Dejstvo je, da plače moramo dati, o tem ni spora. Ker, če ne bo plač, ne bodo igrali, kar je edino prav. Z igralci smo dogovorjeni. Kaj smo dogovorjeni, pa vam ne bom govoril, mislim, da tudi igralci niso za to pooblaščeni, da bi govorili, kaj smo se zmenili,"" je še dodal Rajgelj. Niti najmanj ni dvoma, da del problema tiči v zdajšnji rezultatski krizi Uniona Olimpije ter preteklih astronomskih dolgovih, ki so posledica tudi uspešnih odškodninskih tožb nekdanjih igralcev. ""Najbolj pomembno za Olimpijo je, da v štirih do petih letih pride na pozitivno finančno ničlo, v tem času pa obdrži status evroligaša,"" je sklenil Rajgelj, ki je novinarje povabil, naj si ogledajo treninge.",0
"Na današnji dan pred 140 leti se je rodil slovenski arhitekt Jože Plečnik. Velikega arhitekta so se spomnili tudi pri Googlu. Na začetni strani iskalnika bomo danes lahko občudovali eno izmed njegovih velikih mojstrovin, ljubljansko Tromostovje. Jože Plečnik ni ustvarjal samo v Ljubljani, ampak tudi drugod po svetu. Celovito in izvirno je reševal urbanistične probleme ter načrtoval javne in zasebne stavbe na Dunaju (cerkev Svetega Duha, Zacherlova hiša) in v Pragi (Hradčani). Tromostovje, ki ga bomo na Googlu lahko občudovali danes, je bilo zgrajeno leta 1932, povezuje pa Prešernov trg s Staro Ljubljano. Proti toku Ljubljanice most nosi latinski napis: Nadvojvodu Francu Karlu 1842. Mesto. Pred drugo svetovno vojno sta bila po Plečnikovem načrtu postavljena še mostova za pešce. Od takrat se mostovi imenujejo Tromostovje, je zapisano na strani Virtualnega muzeja Jožeta Plečnika. Njegova ostala dela Plečnik je največ ustvarjal v Ljubljani. Njegova dela pa krasijo tudi Domžale, Kamnik, Celje ... Njegova dela so: Plečnikova hiša, glavni oltar v cerkvi sv. Jožefa, Centralni stadion, cerkev sv. Frančiška Asiškega, cerkev Gospodovega vnebohoda, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju, kapelica Marije Snežne, ureditev Šentjakobskega trga (Levstikov trg), ureditev Rimskega zidu, Trnovski most in ureditev bregov Gradaščice, stavba Vzajemne zavarovalnice, stavba Ljudske posojilnice, Ilirski steber – Spomenik Ilirskim provincam, Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Čevljarski most, Kraljeva lovska koča, stavba Peglezen, ureditev Šanc na Grajskem griču, ureditev cerkve sv. Jerneja, zapornica na Ljubljanici, spomenik pesniku Simonu Gregorčiču, Baragovo semenišče, paviljon Murke, poslovilni kompleks na Žalah (Vrt vseh svetih), Tržnica, Uršulinska gimnazija (danes Plečnikova gimnazija), fasada Prešernovega gledališča, ureditev Križank, kapela v cerkvi sv. Jakoba, Rožnovensko stopnišče.",1
"Nov portal Potrošnikov oglas vam bo olajšal primerjavo cen različnih trgovcev Multimedijski center je pripravil portal v pomoč vsem potrošnikom - Potrošnikov oglas, kjer je omogočena neodvisna primerjava cen največjih trgovcev na slovenskem trgu. Portal potrošnikov oglas www.potrosniskiportal.si ponuja široko paleto izdelkov, ki jih potrošnik lahko kupi v trgovinah Mercator, Spar, Tuš, ELeclerc, Hofer in Lidl. Potrošnik lahko enostavno primerja cene bodisi enega samega izdelka bodisi celotne nakupovalne košarice, ki si jo sestavi sam. Da bo primerjava natančnejša in resnična, imajo tako trgovci kot potrošniki možnost prijave napačne cene. Vsako napačno ceno bomo seveda preverili in po potrebi popravili. Tudi baza izdelkov bo po potrebi ažurirana. Do Potrošnikovega oglasa lahko dostopate tukaj. Primerjava cen na Potrošnikovem oglasu je neodvisna in ni podvržena oglaševalskim akcijam, reklamnim prijemom ali izpostavljanju zgolj izbranih cen. Pri postavljanju baze nismo favorizirali nobenega izmed ponudnikov na trgu. Portal je zato resnično glas potrošnika in je namenjen primerjavi in ozaveščanju o cenah proizvodov, ki jih potrošniki dnevno potrebujemo. Če želite poleg primerjanja cen posameznih izdelkov sestaviti košarico različnih izdelkov, se morate prijaviti na portal. Če ste nov uporabnik, se pred prvo prijavo brezplačno registrirajte in že lahko začnete sestavljanje svoje nakupovalne košarice, ki bo od zdaj vaš smerokaz za nakupe.",1
"Napad. Mladeniči, ki naj bi pretepli borca za pravice gejev, se kesajo. “Če bi razumeli, kaj prestajam mesece po napadu, kaj doživljajo moji bližnji in drugi istospolno usmerjeni v državi, vam na kraj pameti ne bi padlo, da ponovite dejanje,” je borec za pravice istospolno usmerjenih in novinar Mitja Blažič odgovoril opravičilu mladeničev, ki naj bi ga zamaskirani pred ljubljanskim lokalom Open napadli konec junija. Dvaindvajsetletnima Marku Kousu in Jerneju Šercerju ter 18-letnemu Janu Stenovcu so danes za napad začeli soditi na ljubljanskem sodišču. “Obžalujem dejanje, nisem ga hotel poškodovati, spoštujem človekovo dostojanstvo, nisem homofob,” so se drug za drugim zagovarjali pred sodnico. “V lokalu, kjer Blažič in drugi izražajo svoje prepričanje, smo svojega želeli tudi mi,” pravi Marko Kous, navijač Green Dragonsov, ki naj bi Blažiča udaril in opekel z gorečo baklo.",0
"Oslabitve so skupino spet potegnile v izgubo NLB je tretje četrtletje sklenil s 16,3 milijona evrov čistega dobička. V istem obdobju lani je ustvaril 115,2 milijona evrov čiste izgube. Skupina NLB je imela 17,1 milijona evrov čiste izgube. V prvih devetih mesecih leta je skupina NLB dosegla dobiček pred rezervacijami v vrednosti 340,7 milijona evrov, banka pa za 317,3 milijona evrov. Na čisti dobiček, ki v skupini v devetmesečju znaša 16,2 milijona evrov, v banki pa 36 milijonov evrov, so znova vplivale predvsem visoko oblikovane oslabitve in rezervacije. Te so na ravni skupine dosegle 277,9 milijona evrov, na ravni banke pa 254,6 milijona evrov, so pojasnili v NLB-ju. V prvih devetih mesecih preteklega leta je imela skupina NLB 96,7 milijona evrov izgube, sama banka pa 113,9 milijona evrov. Čiste obresti, glavni vir prihodkov banke, skupine NLB so v devetih mesecih letos znašale 292 milijonov evrov in so se v primerjavi z istim obdobjem lani znižale za desetino. Nadzorniki predlagali dva nova člana nadzorrnega sveta Nadzorniki so v okrnjeni sestavi sklenili tudi, da za nadomestna člana nadzornega sveta predlagajo Gaela de Pontbrianda in Marianne Okland. O njunem imenovanju bo odločala skupščina banke, ki je načrtovana za 14. december Nadzorniki NLB so zasedali v okrnjeni sestavi, saj je iz osebnih razlogov odstopil Albin Hojnik. Nadzorniki so odstopno izjavo sprejeli in se strinjali s skrajšanim odpovednim rokom, ki ga je predlagal Hojnik. Nadzorni svet največje slovenske banke se je tako skrčil z 10 na šest članov. Potem ko je NLB konec junija dobil nov nadzorni svet, ga je najprej zapustil Matjaž Schroll, nato Janko Medja, ki je postal predsednik uprave NLB-ka, kasneje še, iz osebnih razlogov, Miran Pleterski in sedaj, kot omenjeno, še Hojnik.",0
"Tihi dogovori. V soseski šefa redarjev naj bi bili lastniki napačno parkiranih vozil oproščeni kazni. Mestno redarstvo. Policija naj bi preverjala tudi, komu ni bilo treba plačati za prehitro vožnjo. Kje drugje pa naj parkiramo? Dogovor. Nekateri stanovalci soseske priznavajo, da se na pločniku lahko parkira brez kazni. ""Kje drugje pa naj parkiramo, še pred vhodi v bloke so vsak večer parkirana vozila."" Na drugi strani soseske pa je slišati, da tak dogovor že dobro leto ne velja. ""Dovolil naj bi ga šef ljubljanskega redarstva, ki naj bi živel v bližini. In tudi njegov črn avto je bil kdaj parkiran na tem pločniku,"" je bilo slišati med naključnimi mimoidočimi. Na sedežu te četrtne skupnosti pa za pojasnila ni bil dosegljiv. Kriminalisti po naših informacijah preiskujejo poslovanje in vodenje Mestnega redarstva v Ljubljani od leta 2009 do danes. Policija naj bi vodenje redarstva začela preverjati zaradi naznanila neznanega prijavitelja, da naj bi se iz uradnih evidenc brisale nekatere kazni, ki so jih redarji zaradi napačnega parkiranja ali prehitre vožnje izrekli voznikom. Policisti naj bi že marca 2010 tožilcem ovadili šefa redarjev Andreja Orača, ker naj bi pri teh odpustkih zlorabil uradni položaj. Po naših podatkih naj bi kazni odrešil tudi enega od vodilnih v ljubljanski redarski službi, ki ga je zaradi prehitre vožnje s službenim vozilom ujel radar. Tega nam v Oračevem uradu niso potrdili. Preiskujejo tudi mobing Tožilci naj bi predvidoma danes pojasnili, ali bodo preiskovalnemu sodniku predlagali, naj domnevno brisanje izrečenih redarskih glob preveri tudi v sodni preiskavi. Kriminalisti pa od oktobra preiskujejo tudi, ali se Orač psihično izživlja nad podrejenimi redarji in šikanira njihovo delo, kar mu prav tako očita neznanec v drugi, ločeni prijavi. ""Na podlagi anonimne prijave policija vodi predkazenski postopek. Pri tem policisti sodelujejo tudi z inšpektoratom za delo,"" pojasnjujejo na ljubljanski policijski upravi. ""Tihi pakt ne obstaja"" Med vodilnimi redarji in stanovalci ene od sosesk ob ljubljanski Glinškovi ploščadi pa naj bi že od leta 2009 veljal dogovor, da se lastnikov vozil ne kaznuje zaradi parkiranja na pločniku ob osrednji cesti, ki vodi skozi sosesko. Na to naj bi redarje opozorili prav stanovalci, ko so jim pred dnevi vozila od tam odstranjevali s pajkom. Na redarstvu so naše informacije zanikali, češ da ""se mestni redarji zavedajo svoje dolžnosti in so njihovi postopki zakoniti ter strokovni"". Prav zato takšen tihi pakt o nekaznovanju med redarji in katerokoli sosesko v mestu ne sme obstajati, so poudarili.",0
"Predstavniki Mure se na sestanku s predstavniki ministrstva za delo in predstavniki zainteresiranega vlagatelja iz Švice še niso dogovorili o prezaposlitvi približno 150 delavcev v novi družbi v Ljutomeru. Mura Potem ko so v petek glavna lastnika NFD Holding in Slovenska odškodninska družba Sod , vodstvo in sindikat Mure ter predstavniki vlade sporočili, da se stečaju krovne družbe in večine družb v skupini Mura ne bo mogoče izogniti, so danes stekli pogovori o možnosti uporabe ukrepov aktivne politike zaposlovanja, da bi v Murinem obratu v Ljutomeru ob pripravljenosti investitorja iz Švice prezaposlili približno 150 zaposlenih. Kot je v pogovoru za Radio Slovenija pojasnil prokurist Mure Zdenko Podlesnik, je od 308 zaposlenih trenutno na čakanju 143 delavcev. Po njegovih besedah obstaja jasno izražen interes, da novi delodajalec takoj zaposli od 150 do 180 delavk. Problem pa je, kako to izvesti, da bi delavci z enega takoj prešli na drugega delodajalca in da bi investitor takoj pridobil sredstva, ki mu pripadajo. Tu so administrativne ovire v tem trenutku še takšne, da nas ovirajo. Računam, da se bo to spremenilo, je dejal. Prokurist Mure Zdenko Podlesnik Po Podlesnikovih besedah je investitor jasno postavil svoje cilje oz. cilje nove proizvodnje, ki bi tukaj tekla, rešitev s strani resornega ministrstva pa danes ni bilo na mizi. Računam, da so manjkajoče podatke, kot so rekli, danes dobili in da bo že v torek poziv na nov sestanek ali pa morda predlog že kakšne rešitev, je povedal prvi mož Mure, nakazal pa tudi neke nove možnosti na ministrstvu za gospodarstvo . Enake težave bodo tudi pri zaposlitvi preostalih delavcev iz ljutomerskega obrata v družbi Mura in partnerji, ker je tudi v tem primeru ta družba novi partner in gre za popolnoma enak model, dodaja Podlesnik. V Muri bi lahko ohranilo delo od 1000 do 1100 delavcev Podrobnosti v petek predstavljenega načrta predvidevajo, da bodo krovna družba in večina družb v skupini Mura šle v stečaj. Proizvodnjo naj bi ohranili le v zdravem jedru, hčerinski družbi Mura in partnerji, v okviru katere bi lahko zagotovili od 1000 do 1100 delovnih mest. Sod naj bi nadaljevanje proizvodnje te družbe zagotovil z dodatnimi poroštvi za zagotavljanje obratnega kapitala v višini pet milijonov evrov. Mura in partnerji bo sicer tudi del stečajne mase, ki bo lahko prodana v stečajnem postopku.",1
"Kmetje so nezadovoljni z odkupno ceno pšenice in opozarjajo na kartelno dogovarjanje kupcev. Cene na trgu pa močno krojijo tudi požari, ki že tedne pustošijo po Rusiji.",0
"Jaz denarja nimam, da bi karkoli plačal, pravi nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, ki ga preiskujejo zaradi domnevno spornih logističnih projektov Na koprskem okrožnem sodišču so zoper nekdanjega prvega moža koprske Intereurope Andreja Lovšina uvedli še drugo preiskavo, tokrat zaradi poslov v Ukrajini, pišejo primorske novice. Intereuropa naj bi pri gradnji logističnega terminala v ukrajinski prestolnici Kijevu preplačala zemljišče. Prodajalec, ukrajinski državljan, naj bi ga kupil za 5,8 milijona evrov, in Lovšinovim prodal za 12 milijonov evrov. Lovšin naj bi na zaslišanju pred preiskovalno sodnico vse očitke zavrnil. Kmalu obtožnica v primeru Čehov? V začetku leta se je na koprskem preiskovalnem oddelku končala tudi preiskava zaradi domnevne zlorabe položaja, ki naj bi jo Lovšin zagrešil pri nasedli naložbi v ruskem terminalu Čehovu. Več o nepravilnostih v članku Izguba koprskega logista v Rusiji: 99 milijonov evrov. Dodajmo, v projekt Čehov je Intereuropa vložila 144 milijonov evrov, lani pa s prodajo Unicreditu zanj iztržila borih 45 milijonov evrov. Ali je tožilstvo zbralo dovolj dokazov za vložitev obtožnice, še ni znano. Nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin je premoženje prepisal na sorodnike. Lovšin pravi, da je brez denarja Ta teden je potekal še poravnalni narok v odškodninski tožbi Intereurope zoper Lovšinovo upravo (v tej sta sedela še Zvezdan Markežič in Ondina Jonke), ki ni uspel. Intereuropa zahteva 37,5 milijona evrov odškodnine za oškodovanje v zgoraj omenjenih projektih. »Jaz denarja nimam, da bi kar koli lahko plačal,« je po naroku dejal Lovšin, ki je svoje premoženje sicer prepisal na sorodnike. Naslednji narok je sklican za 28. avgust.",0
"Nekdanji visoki član menedžmenta švedske Ikee je napisal knjigo, v kateri ustanovitelja podjetja obtožuje vohunjenja, stalnega laganja ter rasizma Ustanovitelj švedske družbe Ikea Ingvar Kamprad družbo vodi kot sekto. Struktura podjetja je prežeta z vohunjenjem, laganjem ter rasizmom, v knjigi Resnica o Ikei ugotavlja nekdanji član Ikeinega vrhovnega menedžmenta Johan Stenebo. Navedbe iz knjige povzema nemški Spiegel. Mreža dobro premišljenih laži Ikea v očeh javnosti uživa skoraj neomadeževano pozitivno podobo. Podobno se s strahospoštovanjem govori o njenem ustanovitelju Kampardu, ki naj bi med drugim doma še vedno imel 30 let staro zofo klippan ter še enega od kultnih Ikeiinih izdelkov - knjižno polico billy. Zgodbice, ki hkrati pričajo o skromnosti Kamparda ter kakovosti izdelkov švedske družbe, so izmišljene in namenoma posredovane medijem, ki so jih z veseljem razširjajo, trdi Stenebo. Podobno naj bi Kamprad pazljivo izbiral novinarje, s katerimi komunicira, ter pazil, da so njihove zgodbe vedno napisane v pravem tonu, trdi avtor knjige. Paranoičen strah pred tujci Stanebo navaja, da naj bi bila po celotni strukturi podjetja razpeta mreža informatorjev, ki naj bi Kampradu redno poročali. Ker je bil ustanovitelj Ikee rojen in vzgojen na podeželju, pa naj bi bil tudi velik rasist, tako kot njegova sinova, Mathias in Peter, ki sta vodilne položaje v službi zasedla pred petimi leti. Vodilni v podjetju so zato skrbno izbrani - na podlagi sorodstvenih vezi ter kraja rojstva. Konstantno so bile iz vodilnih funkcij v podjetju izključene tudi ženske, obtožbe povzema Spiegel. Podjetje zapustil zaradi spora Avtor knjige prihaja iz Stockholma in se je pri Ikei prvič zaposlil pred več kot 20 leti. Sčasoma je napredoval do najvišjih izvršnih mest v podjetju, bil je izvršni direktor Ikeine podružnice GreenTech ter Kampradov osebni asistent. Podjetje je zapustil pred devetimi meseci zaradi spora z vodstvom. Sam trdi, da je odšel, ker ni želel več sodelovati pri farsi. Pri pisanju knjige naj ga torej ne bi vodila želja po maščevanju, pač pa vest in skrb za dobro podjetja, piše Spiegel. Ikea: Gre za pogled posameznika V Ikei sicer podrobnosti knjige niso hoteli komentirati. ""Gre za pogled posameznika,"" so menili. Prav tako za komentar ni bil dosegljiv Kamprad, še piše Spiegel.",0
"Minister Hojs: ""Imamo lokalne šerife."" Državnozborski odbor o medijih, ki naj bi svoj prostor odprli neposrednemu pozivanju k nasilju. Vlada je potrdila poročilo o nasilnih izgredih med protesti v Mariboru. Kaj piše v poročilu, bo javnosti ostalo skrito, saj je dokument označen z eno od stopenj zaupnosti. Po mnenju ministra za obrambo Aleša Hojsa v ozadju protestov ni le nezadovoljstvo s stanjem v državi, temveč ""želja nekaterih, da se stvari razvnamejo pred predsedniškimi volitvami"". Minister za obrambo sicer proteste razume tudi kot sporočilo, da del ljudi živi v drugačnih razmerah, kot je živel pred leti. Vlada po besedah Hojsa poziva, naj so demonstracije mirne in naj ljudje svoje mnenje izražajo tako, kot ga ""v normalni, pravni državi morajo"". Čudijo ga maloštevilni Ljubljančani Ob novinarskem komentarju, da so protesti usmerjeni tudi proti nespoštovanju pravne države, med drugim s strani lokalne oblasti, se Hojs strinja, da ""imamo lokalne šerife"". Čudi ga, da se je v Ljubljani na protestih zbralo samo 300 ljudi, glede na to, ""da Ljubljana deluje precej podobno, kot delujejo nekateri drugi šerifi"". Hojs se sicer, je pojasnil, kot Ljubljančan čudi, da so ljudje ""kar naprej zadovoljni z dogajanjem v Ljubljani"". Za prihodnje dni so napovedani že novi protesti. Janšo skrbi varnost vojakih objektov Minister je še povedal, da v torek zvečer na vladi ni zasedal svet za nacionalno varnost, temveč je predsednik vlade Janez Janša želel le poročilo o tem, kako so zavarovani vojaški objekti, objekti, kjer se poseduje orožje in druga municija. Na podlagi poročila policije je namreč moč razbrati, pravi Hojs, s čim razpolagajo demonstranti. Po njegovih besedah gre za eksplozivne naprave, kar se mu zdi ""za demokratično in pravno državo nesprejemljivo"". Zanikal pa je, da bi bila zaradi napovedi protestov v pripravljenosti tudi vojska. Krivdo pripisujejo medijem Poslanski skupini SDS in NSi je zahtevalo sklic nujne seje odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino. Predsednik odbora Branko Grims je sejo sklical za petek. Pri SDS in NSi so namreč prepričani, da so mediji ob mariborskih protestih svoj prostor odprli neposrednemu pozivanju k nasilju. Ravno mediji so po njihovem mnenju krivi, da so se mirne demonstracije sprevrgle v poskuse organiziranega nasilja. Od medijev, ki naj bi se hujskali, so izpostavili le RTVS.",0
"Newyorška borza je trgovanje ob nespodbudnih gospodarskih obetih končala krepko v rdečem območju. V luči negativnih gospodarskih obetov se je znižala tudi cena zlata. Industrijski indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.733,83 točke, kar je za 391,01 točke oz. 3,51 odstotka manj kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 82,52 točke oz. 3,25 odstotka in se ustavil pri 2455,67 točke. Tečaji delnic so se ob koncu današnjega trgovanja znova znižali, predvsem v luči šibkih obetov ameriške centralne banke Federal Reserve Fed glede ameriškega gospodarstva in tudi zaradi negativnih gospodarskih podatkov iz Kitajske, ki so povečali bojazni vlagateljev pred globalno recesijo. Po poročanju borznih analitikov je veliko ljudi pričakovalo vztrajnejše ukrepe Feda. Fed je v sredo določil dodatne stimulativne ukrepe, a se je ob tem osredotočil tudi na šibko gospodarstvo. Ob tem so vlagatelji pesimistični in se sprašujejo o sposobnosti vlad v evroobmočju glede nadzora dolžniške krize in počasne gospodarske rasti. Sicer je Fed v sredo napovedal tudi program, s katerim bo 400 milijonov dolarjev kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev zamenjala v dolgoročne. A vlagatelji so bili bolj osredotočeni na opozorilo banke, da bi lahko kriza v ZDA trajala več let. Število novih zahtevkov za nadomestila za primer brezposelnosti se je v ZDA minuli teden zmanjšalo, kar pa vlagateljem ni pregnalo skrbi. Toliko bolj negativno so na vlagatelje vplivali še gospodarski podatki iz Kitajske, ki kažejo, da se je proizvodni sektor države skrčil že tretji mesec zapored. Drugo največje gospodarstvo je po poročanju borznih poznavalcev občutljivo predvsem na zbledelo povpraševanje iz ZDA in Evrope, največjih izvoznih trgih Kitajske. V luči negativnih gospodarskih obetov se je znižala tudi cena zlata. 31,1-gramska unča zlata je namreč današnje trgovanje na največji ameriški borzi sklenila pri vrednosti 1733,80 dolarja, kar je za 71,70 točke oz. 3,97 odstotka manj kot v sredo.",0
"Zbor stavkajočih delavcev, ki v podjetju Tom še vedno niso dobili plač in prispevkov, se je sestal s predsednikom upravnega odbora Gričarjem. Uprava ne namerava ugovarjati stečaju. Delavci mokronoškega pohištvenega podjetja Tom, ki so zaradi zaostalih plačil 27. septembra začeli stavko, so se danes sešli s predsednikom upravnega odbora družbe Brunom Gričarjem. Ta je pojasnil, da uprava predlogu stečaja, ki ga je na skupno pobudo delavcev vložil eden izmed delavskih upnikov, ne bo nasprotovala. Kot je sekretarka novomeške območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Majda Marolt povedala, je Gričar dan preden preteče zakonsko predvideni rok za vložitev ugovora na 24. novembra vloženi predlog stečaja delavkam in delavcem povedal, da se uprava z njim strinja. Po njenih besedah sedaj zaposleni v Tomu upajo, da bodo postopki povezani s predlogom stečaja čim prej stekli in da bo novomeško okrožno sodišče v kratkem oklicalo stečaj, stečajni upravitelj pa nato, najmanj v 15-dnevnem odpovednem roku odločil, koga in kdaj bodo odpustili. Kot je ocenila, se bo usoda zaposlenih sedaj lahko razpletla, vsekakor pa ti ne bodo še ta ali prihodnji mesec dobili nobenih izplačil. Takoj ko bo objavljen stečaj, jih bodo sindikalisti obvestili, kako je s prijavami na zavod za zaposlovanje, je še povedala Maroltova. Stečaj je za 150 Tomovih delavk in delavcev v Mokronogu in Slovenj Gradcu, ki od oktobra stavkajo na domu, najboljša rešitev, je večkrat ugotovila tudi Tomova sindikalistka Andreja Žago, družba pa stavkajočim dolguje tretjino julijske plače, septembrsko in oktobrsko plačo, je dejala. Poleg tega uprava zaposlenim v Tomu od februarja ni plačala socialnih prispevkov, od junija tudi prispevkov za zdravstveno zavarovanje, Tom pa ima blokirane vse račune, je še povedala Žagova. Predlog stečaja je 24. novembra vložil eden izmed delavskih upnikov, v torek pa poteče zakonsko predvideni rok za vložitev ugovora.",0
"Predsednik Danilo Türk bo v spremstvu zunanjega ministra Samuela Žbogarja danes obiskal palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Za pot bo porabil dvakrat več, kot bi lahko. Na državniški uradni obisk v Ramali je predsednik Danilo Türk skupaj z devetčlansko delegacijo letel s falconom 2000EX. Samo za potje po naših podatkih porabil 46 tisoč evrov ali več. Lahko pa bi porabil le 22.500 evrov davkoplačevalskih evrov, če bi izbral letalo cessna citation excel družbe Air Exklusive, nekdanjega državnega Gio aviation. Draga pot Na vprašanje, kolikšni bodo stroški za letalski prevoz, so v kabinetu predsednika najprej odgovorili, da nekaj več kot 20 tisoč evrov. Potem ko smo od Türkovega urada želeli natančne podatke, in sicer, koliko članska delegacija potuje na Zahodni breg in s katerim letalom potujejo,smo izvedeli, da to ni štiri- ali petčlanska, ampak devetčlanska posadka. Danes zvečer se delegacija po sestanku s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom vrača v Slovenijo, potuje pa sprav takim falconom, kot ga ima v lasti slovenska vlada in ga hrani v Združenih državah Amerike. O skupnem javnem naročilu za letalske prevoze, v katero bi bil zajet tudi urad predsednika republike, ni znanega še nič. © BOBO Türkov obisk Zahodnega brega Türk se na palestinskih ozemljih mudi v občutljivem trenutku, ko na območju Gaze po22 dneh vojaške ofenzive, ki se je končala z razglasitvijo prekinitve ognja, sicer še vedno vladajo napetosti. Predsednik bo z Abasom glavno pozornost namenil političnim vprašanjem o prihodnosti mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, govorila pa bosta tudi o humanitarni pomoči. Türk je že pred obiskom poudaril, da je njegov obisk v političnem smislu predvsem akt solidarnosti majhne države, kot je Slovenija, s palestinskim narodom. Obisk pa je pomemben tudi za Slovenijo, saj se bo s palestinskim vprašanjem pogosto srečevala v Evropski uniji, ki bi morala po Türkovem mnenju v prihodnje na Bližnjem vzhodu igrati dejavnejšo politično vlogo, Slovenija pa pri tem ne bi smela biti pasivna.",0
"Še vedno ni znano, kaj je povzročilo pogin dveh vrhunskih žrebcev v kobilarni Lipica. Za krvne analize bodo potrebovali pomoč iz ZDA. “Po do sedaj znanih rezultatih še ni mogoče z gotovostjo reči, kaj je povzročilo kolike, zaradi katerih je prišlo do poginov,” so nam včeraj povedali na veterinarski inšpekciji, kjer preiskujejo okoliščine pogina dveh od osmih vrhunskih žrebcev konec novembra. Za krvne analize pa bodo, kot so nam povedali, potrebovali pomoč iz ZDA. Šele te bodo namreč odgovorile na vprašanje, ali so bili konji res cepljeni z neregistriranimi in prepovedanimi cepivi. Spomnimo, da je obtožbo, da strokovni vodja kobilarne Marko Marc na lastno pest izvaja sporne tretmaje konj, prav ob poginu žrebcev v javnost lansiral Etbin Tavčar iz Mednarodnega združenja za Lipico. Marc je obtožbe odločno zanikal, kot neutemeljena pa je zavrnil tudi ugibanja o povezanosti pogina s tretmaji, saj poginulih konj po njegovih besedah niso cepili z nobenimi, kaj šele prepovedanimi cepivi, ker nista bila plemenska. Terapija z lipicanko Kobilarna Lipica je fundaciji Nazaj na konja včeraj simbolično predala devetletno kobilo 258 Wera XXII. Plemenita lipicanka bo namenjena za terapije s pomočjo konja, habilitacije in terapevtsko jahanje varovancev ustanove. “Mi na to sploh ne namigujemo, vemo pa, da so takšni tretmaji bili,” poudarja Tavčar, ki sicer ne verjame, da sta bila pogina, iz kakršnihkoli razlogov že, naključje. Boji pa se, da javnost pravih razlogov zanju ne bo nikoli izvedela. V kobilarni so nam včeraj povedali, da izsledke analiz pričakujejo po novem letu. “Če bomo na podlagi rezultatov ugotovili, da obstaja sum kaznivega dejanja, bomo uvedli kriminalistično preiskavo,” pa so nam povedali na koprski policijski upravi. Kriminalisti so z vodstvom kobilarne doslej opravili le informativne razgovore.",0
"Benjamin Franklin je imel prav -- prišparani cekin je tisti, ki ga ni potrebno več zaslužiti. Marketwatch predlaga naslednjih petnajst načinov za cenejše življenje, ki bodo prišli prav predvsem tistim, ki ste že upokojeni. 1. Preselite se v manjše bivališče Pravi varčevalci ne trošijo denarja za gretje in ohlajanje prostorov, njihovo beljenje, vzdrževanje nepremičnin, ki so večje, kot potrebujejo. 2. Kupite zanesljiv avto, najbolje rabljen Kupite osnovni model in ga obdržite dokler se ne pojavi potreba po večjih popravilih. Če imate dva, se znebite tistega, ki porabi več goriva. 3. Preselite se tja, kjer je življenje cenejše Poleg cenejše nepremičnine, bodo cenejši tudi vsakodnevni stroški. 4. Večje nakupe načrtujte vnaprej Razmislite o tem, da bi naredili seznam, na katerega bi napisali stvari, ki jih potrebujete kupiti, vendar jih kupite le, če na seznamu zdržijo vsaj 30 dni. Tako se boste izognili impulzivnemu nakupovanju, omogočili pa si boste tudi dovolj časa, da se za njihov nakup morda pojavi kakšna akcija. 5. Kupujte samo z gotovino Največ finančnih težav ljudem povzročajo nakupi, ki jih zaradi nekontrolirane in včasih tudi neosnovane potrebe, krijejo njihove bančne kartice. Ko pa boste iz rok videli uhajati celo vrsto bankovcev, se boste lažje zadržali. 6. Plačujte z gotovino in koristite popust Prodajalci niso naklonjeni plačevanju tarif za transakcije s kreditnimi karticami. Ponudite jim denar, saj je na to pogosto vezan popust. Včasih je potrebno le vprašati po njem. 7. Izkoristite vse popuste, ki so na voljo Popusti so povsod, še posebej, če ste upokojenec. Če niso oglaševani, povprašajte po njih. Precej verjetno boste velikokrat presenečeni. 8. Izkoristite brezplačno zabavo Berite časopis in internetne vodiče po prireditvah. Ne boste verjeli, a veliko je brezplačnih in kvalitetnih možnosti za preživljanje prostega časa in večerov. Tudi muzeji imajo dneve, ko so odprti brezplačno. 9. Omejite stroške komunikacije Kabelska televizija, dostop do interneta, domači telefon, mobilni telefon in vprašanje, kaj še. Razmislite o konsolidaciji stroškov: znebite se stacionarnega telefona, naročite se na paket, ki skupaj ponuja kabelsko televizijo, telefon in internet, glejte televizijo na internetu in odpovejte kabelsko televizijo, za pogovore uporabljajte Skype ali Facetime. Možnosti je veliko, nekaj se gotovo da ukiniti. 10. Ostanite zdravi Zdravila, ki niso na recept, stroški prevoza in drugi samoplačniški prispevki so lahko hitro veliki. Privarčujte in skrbite za svoje zdravje, gibajte se, zmanjšajte pregrehe in življenje bo cenejše. 11. Potujte s kolesom ali peš Gorivo je drago in vsako potovanje nekaj stane. Na krajše razdalje se tako odpravite peš ali s kolesom, počutili se boste dobro in zastonj bo. 12. Načrtujte obdarovanje Razmislite vnaprej, kakšna darila morate kupiti v prihodnjem letu. Kupite jih, ko so na razprodajah, ali pa jih za majhne stroške ustvarite sami. Nakupi v zadnjem trenutku so vedno dražji. 13. Zmanjšajte s kajenjem, alkoholom in sladkarijami Pravijo, da nas vse troje lahko prej pokoplje, dejstvo pa gotovo je, da so s svojimi trošarinami te komoditete vsak mesec dražje. 14. Vzdržujte lastnino Za kuhinjske pripomočke in avto ste odšteli kar nekaj denarja. Preberite priročnik za njihovo pravilno uporabo in naredite še kaj več, da bi jih pri življenju obdržali dalj časa ter s tem zmanjšajte stroške popravil ali celo ponovnega nakupa. 15. Zaslužite še kaj Seveda lahko skoraj vedno zaslužite še nekaj denarja, sploh če ste upokojenci z več časa in še vedno vitalni. Poiščite si zabavno ali nagrajujočo obstransko zaposlitev, ki vam bo prinesla tudi nekaj dodatnega denarja za zapravljanje.",1
"Gospodinjstvom še strošek podpornih storitev Po Elektru Ljubljana, Maribor in Celje so cene električne energije dvignili tudi v Elektru Primorska. Podražitev bo 6,96-odstotna, kar pomeni okoli 1,28 evra več za električno energijo na mesec. Elektro Primorska bo zaradi širjenja obsega podpornih storitev gospodinjstvom zaračunaval še podporne storitve v višini 0,65 evra brez DDV-ja na mesec. Pripravili pa so novo ponudbo, paketa Ena in Ena modri, namenjena vsem gospodinjskim odjemalcem, posebej zanimiva pa naj bi bila za tiste, ki imajo povprečno dnevno porabo nad 25 kilovatnih ur. Paket Ena modri vključuje tudi dodatek za modro energijo, energijo iz obnovljivih virov. Elektro Gorenjska podražitve elektrike za letos ne napoveduje, vsaj do konca junija 2012 pa cene električne energije ne bodo zvišali v Gen-I in Petrolu.",0
"Ljubljana - Družba Kompas MTS je v letošnjih prvih šestih mesecih ustvarila 940.000 evrov čistega dobička, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašal 850.000 evrov. To gre pripisati tudi zvišanju prihodkov na letni ravni s 40,4 milijona na 44,3 milijona evrov. Za Kompas MTS kot podjetje iz turistične dejavnosti je po pojasnilih vodstva značilna precejšnja sezonska komponenta poslovanja. Najuspešnejši del leta predstavljajo poletni meseci od junija do septembra. Družba največji del prihodkov ustvarja iz trgovinske dejavnosti, v prvem polletju letos kar 97,47 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. Skupina Kompas MTS, ki poleg matične družbe obsega še pet odvisnih družb, je v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani prihodke prav tako povečala, s 43,3 milijona na 47 milijonov evrov. Čisti dobiček na ravni skupine pa je znašal 1,1 milijona evrov, je razvidno iz poročila, danes objavljenega na spletni strani Ljubljanske borze. Družba v času finančne krize v sodelovanju z dobavitelji nadaljuje z dodatnim organiziranjem promocij in degustacij blaga. Na področju prodaje kozmetičnih izdelkov potencialnim kupcem izdelkov nudi tudi storitve ličenja. Družba je v prvih šestih mesecih letošnjega leta dosegla povečanje obsega prodaje trgovskega blaga. V naslednjih mesecih letošnjega leta pa ne pričakuje bistvenih sprememb pri prodaji in doseženem poslovnem izidu. Večinski, 86,08-odstotni lastnik Kompasa MTS je družba Proaltia, sledi Kapitalska družba z 11,35-odstotnim deležem v osnovnem kapitalu.",1
"Sindikat LTH je na škofjeloško občino podal sklep, da bo le-ta kot upnik v sredo na Okrožno sodišče v Kranju vložila predlog za stečaj. Delavci si želijo razglasitev stečaja. Menimo, da je treba delavce odrešiti agonije, da morajo priti čim prej na Zavod RS za zaposlovanje in da imajo potem zagotovljeno vsaj minimalno eksistenco, je dejal škofjeloški župan Igor Draksler ter dodal, da je podjetje že dolgo v slabem ekonomskem položaju, zato je v tem trenutku treba storiti vse, da bo delavcem LTH bolje. Zato so se predstavniki sindikata in občine dogovorili, da bo občina Škofja Loka kot upnica podjetja LTH v sredo na Kranjsko okrožno sodišče vložila predlog za razglasitev stečaja, če to ne bo storilo vodstvo podjetja do 14. ure danes. Po Drakslerjevih besedah podjetje že od leta 1990 ni v zavidljivem položaju in je bil že kar čudež, da se je prebijalo skozi vsa ta leta . Občina bo po županovih besedah poravnala tudi vse stroške, ki se bodo pojavili ob postopku stečaja. Ti naj bi po njegovih besedah znašali 10.000 evrov. Če bi predlog za stečaj podalo vodstvo podjetja, teh stroškov ne bi bilo, je dodal. Skupne terjatve občine do LTH bi tako po županovih besedah znašale 170.000 evrov. Podjetje ima za približno 20 milijonov evrov obveznosti, lanska izguba pa je ob 93.000 evrih kapitala znašala 4,9 milijona evrov. Nekaj več kot 300 zaposlenih je že od marca brez plač, medtem ko vodstvo in nadzorni svet družbe ponujata najrazličnejše scenarije za rešitev družbe, ki pa po mnenju sindikata pomenijo norčevanje iz zaposlenih. Spomnimo V petek je predsednik nadzornega sveta LTH Iztok Hohnjec zaposlenim na zboru delavcev ponudil možnost, da bi s pomočjo bančnih posojil postali 75-odstotni lastniki podjetja, kredit pa bi zavarovali z delnicami in blagovno znamko. V nedeljo je nepreklicno odstopil predsednik uprave LTH Miloš Kodre, kar bi morebitno uvedbo stečajnega postopka na zahtevo uprave odložilo, zato se je očitno zganila občina. Župan Draksler je že pred dnevi napovedal možnost, da bo občina, ki ji LTH dolguje 150.000 evrov, v dogovoru z delavci občina podala predlog za stečaj. Tako bi delavci dobili vsaj nadomestila prek Zavoda RS za zaposlovanje.",0
"Delnice Hrvaških telekomunikacij so uvrščene na Zagrebško in londonsko borzo. Vrednost delnic je poskočila za dobro polovico. Delnice Hrvaških telekomunikacij T-HT so uvrščene na Zagrebško inlondonsko borzo. Vrednost delnic, ki so jih hrvaški državljani lahkokupili za 36 evrov, je poskočila. Delnice T-HT je vpisalo več kot 350.000 hrvaških državljanov, ki so večinoma kupili največji prednostni paket v vrednosti 17.860 kun 2450 evrov. Sicer pa se je pri osrednji depozitni agenciji SDA v četrtek, prvega dne registracije delničarjev, vpisalo približno 20.000 delničarjev, ki so danes z odprtjem borze lahko prodajali delnice T-HT. Hrvaške telekomunikacije T-HT so eno najbolj dobičkonosnih podjetij na Hrvaškem. Promet z njihovimi delnicami, ki so bile danes uvrščene na londonsko in Zagrebško borzo, so z velikim zanimanjem spremljali hrvaški državljani, ki so imeli pravico do prednostnega nakupa delnic T-HT po 36 evrov za delnico. Prvi posel na Zagrebški borzi je bil opravljen po ceni 55 evrov, kar je za 51 odstotkov več od začetne cene. Cena delnice T-HT se je v prvih dveh urah prometa gibala med 52 in 57 evri za delnico. Nekateri delničarji so sicer zahtevali 85 evrov za delnico, vendar pa so kupci ponujali tudi le po 43 evrov. V prvih dveh urah je z delnicami T-HT sicer bilo skorajda 1,5 milijona evrov prometa. Začetni naval Na začetku trgovanja so na Zagrebški borzi zabeležili velik naval, zaradi velikega števila posameznih zahtev delničarjev, ampak je sistem borze stabilen, ker smo se dobro pripravili, je izjavil tiskovni predstavnik borze Željko Kardum. Na londonski borzi so se cene delnic T-HT do 12. ure gibale med 70 in 75 ameriškimi dolarji, v prometu borze pa je bilo 1,3 milijona delnic. Dodal je, da so aktivne tudi ostale likvidne delnice, ter poudaril da je indeks Crobex danes zabeležil rekordno vrednost v višini 5208 točk. Ocenil, je da bodo delnice T-HT vključene v Crobex čez približno mesec dni.",1
"Ognjemetu se ne bodo odpovedali v Ljubljani, Kopru in na Bledu. Skupina občanov poziva mestne oblasti, naj ob novoletnem rajanju z ognjemeti v zrak ne spušča na tisoče evrov ter naj ta denar raje namenijo pomoči potrebnim. ""Veliko let ste preko ognjemetov za različne dogodke zvočno in svetlobno onesnaževali nebo, strašili živali in kurili denar, ki bi ga lahko namenili za plačilo položnic socialno ogroženim družinam,"" so zapisali v dopisu županom in mestnim svetnikom ""Ljudje v tem trenutku najbolj potrebujejo prav kruh, igre so že zastopane v politiki."" V Mariboru presenečenje Mariborski župan je že pred dnevi povedal, da letos v Mariboru na silvestrovo ne bo klasičnega ognjemeta, tako kot ga ni bilo tudi lansko leto. Lani so se tako odločili v korist prizadetih po poplavah v Malečniku, letos pa so se odločili, da bodo uprizorili ""socialno različico ognjemeta"". Kakšna ta bo, še ne želijo izdati. S prižigom lučk v okviru Čarobnega decembra na Trgu generala Maistra bodo pričeli naslednji torek. V Ljubljani ognjemet bo, a bodo zanj odšteli manj kot lani. Kot so pojasnili na današnji novinarski konferenci, bodo zanj odšteli 3000 evrov. Lanskoletni, ki je trajal pet minut, je stal 3720 evrov, kar je okoli 250 evrov manj leto pred tem. V Novi Gorici družinam v stiski V mestni občini Nova Gorica so že v minulem letu denar, ki bi ga sicer namenili za ognjemet, podarili družinam v stiski. ""Enako bomo ravnali tudi letos,"" so pojasnili. Za ta namen je v mestni blagajni predviden strošek 5000 evrov. Novoletni in praznični program bo skromnejši kot pretekla leta, saj ga bodo strnili na zadnji teden v decembru. Turistični Bled in Koper z ognjemetom Ognjemetu se ne bodo odpovedali na Bledu in v Kopru, kjer bo dolg osem minut. ""Tudi letos bo novoletna okrasitev v manjšem obsegu,"" pojasnjujejo na koprski občini. Okrasili bodo mestno jedro, zainteresirane krajevne skupnosti pa si bodo lahko novoletne okraske izposodile in same poskrbele za okrasitev zaledja. Za novoletno okrasitev Kopra bodo porabili približno 30 tisoč evrov. Osrednjo novoletno jelko postavili na Titov trg. Kljub varčevalnim ukrepom napovedujejo bogat zabavni in kulturni program. Na Bledu izpostavljajo da bodo zelo racionalni ter da bodo za adventni program namenili manj sredstev kot lansko leto. ""Gre za namenska sredstva, zbrana s turistično takso in sofinanciranjem s strani turističnega gospodarstva, saj gre za program, ki je namenjen gostom, obiskovalcem ter seveda domačinom,"" je pojasnil župan Janez Fajfar. V Celju nove lučke V Celju ognjemeta tudi letos ne načrtujejo. V času od 30. novembra do 31. decembra se bo v Celju odvijal program prireditev Pravljično mesto, za praznično krasitev mesta pa bodo namenili 90 tisoč evrov. Kot pojasnjujejo, bo praznična krasitev letos za 40 tisoč evrov dražja kot lani, saj bodo izvedli celovito prenovo svetlobnih elementov, ki so stari že deset let in več. ""Lani so lučke kot po tekočem traku zaradi dotrajanosti ugašali, kar pomeni, da se je življenjska doba približno polovici svetlobnih elementov iztekla,"" so zapisali.",1
"Trgovci podražitve napovedali že septembra Slovenska mesnopredelovalna panoga zaradi zaostritve razmer na trgu mesa napoveduje podražitev mesnih izdelkov - drugega izhoda namreč ne vidi. Kot je pojasnil direktor Gospodarskega interesnega združenja Boris Jež, se bodo cene mesa do konca letošnjega leta v povprečju dvignile za okoli 15 odstotkov. Prva faza podražitev naj bi se sicer zgodila že oktobra. Odkupne cene mesa pri nas nižje Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob tem navajajo, da so odkupne cene mesa v Sloveniji v primerjavi z Unijo nižje. Cene kmetijskih proizvodov bodo sicer v prihodnje višje, vendar nižje kot v letih 2007 in 2008, so poudarili. Cenovni pritisk na cene kmetijskih proizvodov je bil v zadnjem letu sprožen predvsem zaradi izpada ponudbe kot posledica vremenskih dejavnikov, pospešene rasti porabe zaradi rekordne ekonomske rasti v državah v razvoju, izrazite podražitve energentov in spremembe kmetijskih politik. Trgovci podražitve napovedali že septembra Da prihaja čas podražitev, so že pred časom napovedali tudi trgovci - med njimi na primer generalni direktor skupine Tuš Aleksander Svetelšek in predsednik uprave Žita Iztok Bricl. Septembra sta oba tudi zavrnila očitke, da je trgovina grešni kozel za visoko stopnjo inflacije. Svetelšek je takrat zatrdil, da so si trgovci skupaj z dobavitelji ves čas prizadevali za vzdržnost cen. Po njegovem prepričanju bo zdaj morala svoje opraviti tudi pridelovalna industrija. O konkretnih podražitvah sicer ni govoril, povedal pa je, da bo do njih prišlo skoraj v vseh panogah in da bodo odstotki različni. Mlečni izdelki ostajajo pri starih cenah V Žitu naj bi se za podražitve odločili zaradi dodatnih dvigov cen energentov, gibanja cen surovin in zviševanja stroškov dela. Podražitve naj bi bile le tolikšne, kolikršne so z vidika poslovanja nujno potrebne. To pomeni, da bi se cene nekaterih izdelkov dvignile za približno tri odstotke. Podražitve naj bi se sicer v Žitu zgodile konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Zvišanja cen pa ne napovedujejo mlekarji - ne Ljubljanske mlekarne ne Pomurske mlekarne. Kot je znano, je septembra in oktobra lani prišlo do znatnih podražitev nekaterih živil, kot so kruh, jajca, moka, mlečni in mesni izdelki. Ob tem se je razvila burna razprava, kdo je odgovoren oziroma kaj vpliva na podražitve.",0
"Kot potrošniki imamo dolžnosti, pa tudi določene pravice. Kakšne so pravice potrošnika, ki je kupil izdelek, ki se pokvari, ne deluje tako, kot bi moral, ima kakšno drugo napako ali preprosto ne izpolnjuje vaših pričakovanj? Dokler so vaše stvari v garanciji, naj se z njimi ukvarja kdo drug! Kadar potrošnik kupi blago, za katerega je izdana garancija, se pravice iz naslova stvarne napake še vedno ohranijo, v primeru napake se kupec sam odloči, katero pravico bo uveljavljal. Če menite, da so vam kršene pravice do uveljavljanja pravic iz naslova garancije ali iz naslova stvarne napake, se za strokovno svetovanje in pomoč lahko obrnete na zavod za varstvo potrošnikov ali na urad za varstvo potrošnikov, kjer vam bodo brezplačno svetovali. Pravica potrošnika je tudi, da poda prijavo na tržni inšpektorat, ki zadevo preuči in ukrepa v skladu s pristojnostmi. A treba je vedeti, kdaj gre za uveljavljanje garancije in kdaj za uveljavljanje stvarne napake, poučite se o razlikah in najdite pravo pot do upravičene reklamacije.",1
"Mura bo dobila novo vodstvo. S četrtkom bo mandat nastopil novi predsednik uprave Starman. Delavci bodo prekinili stavko, v sredo pa bo za zaposlene dela prost dan. Delavce je obiskal tudi premier Pahor. Nadzorni svet Mure je na današnji seji sklenil, da v sredo preneha mandat sedanji upravi Mure in prokuristu družbe Zdenku Podlesniku, je po seji povedal prvi mož Soda Tomaž Kuntarič. Na predlog Soda bo s četrtkom mandat nastopil novi predsednik uprave Mure Bojan Starman, sicer župan občine Žiri. Nove nadzornike bo Mura dobila po izredni skupščini čez približno mesec dni. Delavci so se ob tem odločili za prekinitev stavke. Murini delavci pravijo, da so se uprli spontano zaradi nakopičenega obupa in plače, ki je manjša od minimalne. Danes so se jim pridružili tudi njihovi kolegi iz Ljutomera. V sredo je za vse zaposlene v družbi, razen za zaposlene v Murinih trgovinah, dela prost dan. Na čelo Mure bo zdaj, kot omenjeno, prišel Starman, ta je po besedah Kuntariča na imenovanje pristal, seznanjen pa je tudi z razmerami v murskosoboški družbi. Z njim je po Kuntaričevih besedah tudi dogovorjeno, da za vse družbe, za katere obstajajo pogoji, v čim krajšem času predlaga uvedbo stečaja. Po uvedbi stečaja krovne družbe bo Sod na podlagi sklepa vlade podprl ohranitev proizvodnje v družbi Mura in partnerji. V slednji po besedah Kuntariča lahko pričakuje delo med 1000 in 1100 zaposlenih. Z dnem uvedbe stečaja bodo zaposleni v Muri prešli na zavod za zaposlovanje. Ker se zavedamo, da bo od trenutka uvedbe stečaja do prejemanja prvih nadomestil preteklo kar nekaj časa, je v dogovoru z ministrstvom za delo in z ministrstvom za finance dogovorjeno, da se v čim krajšem času zagotovi izredna socialna pomoč v maksimalnih zneskih, je dejal Kuntarič. Pahor Treba je začeti na novo Pred zbrane delavce je stopil tudi premier Borut Pahor, ki je poudaril, da razume njihovo stisko. Dejal je, da sta z ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom v Mursko Soboto prispela predvsem zato, da bi v nastalih razmerah pomagala, kolikor je v moči vlade. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bo Mura imela svojo prihodnost. Treba je začeti na novo. Prosim, da sprejmete današnje sklepe kot tiste, za katere sodimo, da so najbolj preudarno sprejeti in v korist vseh, je dejal Pahor in poudaril, da je problem Mure problem vseh. Delavci bodo prekinili stavko. Foto Dare Čekeliš 350 delavcev prostovoljno delalo Pred Muro je bilo že od jutra napeto, ko se je pred tovarno zbralo več kot tisoč ljudi. Razmere pa so se še posebej zaostrile, ko so skozi vrata stopili delavci, ki so se odločili, da bodo prostovoljno delali na naročilu za nemški Hugo Boss. S tem so želeli sporočiti, da protesta ne podpirajo. Protestnike pa podpiramo pri osnovnih zahtevah po ohranitvi čim večjega števila zaposlenih in zagotovitvi vseh pravic, ki jim pripadajo za tiste, ki bodo po stečaju ostali brez dela. Ne podpiramo pa zahtev po odstopu prokurista Zdenka Podlesnika in člana uprave Dušana Gomboca. O zahtevi po odstopu sindikalnega predsednika Forjana pa se nismo opredeljevali, je dejala v izjavi za radio Murski val Vesna Pavel, podpredsednica sveta delavcev in sindikalna poverjenica v Mura in partnerji",0
"Več kot 10-odstotne podražitve Z oktobrom se napovedujejo nove podražitve, saj se bodo cene mleka in mesa v povprečju zvišale za nekaj več kot 10 odstotkov. Razlog podražitev naj bi bile tako kot pri nedavnem zvišanju cen kruha in mlevskih izdelkov višje cene žita na svetovnih trgih. Mleko se bo podražilo za od 10 do 20 odstotkov, meso pa za od 4 do 19 odstotkov. Po napovedih strokovnjakov naj bi bile to zadnje podražitve, ki jih je mogoče pripisati povišanju cen žita, rast cen živil pa naj bi se s tem za letos končala. Septembra so se cene življenjskih potrebščin že povišale, in sicer za 0,4 odstotka. Letna rast cen ostaja pri 3,5 odstotka, medtem ko je bila lani le 2,5-odstotna, poleg tega pa so lanske septembrske cene hrane v povprečju ostale nespremenjene. Letos so se septembra najbolj podražili kruh in drugi izdelki iz žit, zvišale pa so se tudi cene oblek in obutve. Oblačila so dražja za 9,7 odstotka, obutev pa za 7,1 odstotka. Ministrstvo Država na cene nima vpliva Na ministrstvu za gospodarstvo so na vprašanje MMC-ja glede tega, ali so se cene dvignile tudi drugod po Evropi odgovorili, da je do podražitev v drugih državah članicah EU-ja bodisi že prišlo, bodisi še bo, saj so višje cene vezane na dvig cen surovin na evropskem nivoju. Povedali so tudi, da država nima nikakršnega vpliva na oblikovanje cen blaga in storitev na trgu, saj so te odvisne od ponudbe in povpraševanja. Izjema so nekatere surovine, kakršna je bencin. Visoka inflacija zaradi visokih cen hrane Napovedano stopnjo inflacije je moral dvigniti tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj, in sicer iz 3,2 odstotka na 4,3 odstotka. Dvig gre predvsem na račun višjih cen hrane, ki k njej skupno prispevajo kar 1,5-odstotne točke. Direktor urada Boštjan Vasle je pojasnil, da je bila v Sloveniji inflacija visoka, triodstotna, že ob vstopu v evroobmočje, spomnil pa je tudi, da je gospodarska rast pri nas dvakrat višja kot v drugih članicah evroobmočja. Na Umarju sicer pričakujejo, da bodo cene hrane rasle tudi v jesenskih mesecih, visoko ceno naj bi obdržala tudi nafta, ki naj bi letos v povprečju dosegla 67 dolarjev. Kljub vsemu naj bi bila inflacija prehodne narave. Če se bo vlada odzvala z ustreznimi ekonomskimi politikami, če se bodo socialni partnerje zavedali svoje vloge in prilagodili svoja pričakovanja, bi se inflacija lahko že prihodnje leto približale trem odstotkom, je pojasnil Vasle. Umar namreč za 2008 napoveduje 2,9-odstotno inflacijo, leto kasneje pa 2,7-odstotno. Navzgor popravljena tudi napoved rasti Umar je zaradi ugodnejšega mednarodnega okolja in bistveno močnejše investicijske aktivnosti navzgor popravil tudi napoved gospodarske rasti. Pomladansko napoved o 4,7-odstotni rasti v letošnjem letu je Urad za makroekonomske analize in razvoj dvignil na 5,8 odstotka. K temu je veliko prispevala rast bruto investicij, ki naj bi po novih izračunih dosegla 14,5 odstotka, medtem ko so še spomladi pričakovali 5,9-odstotno. Vasle je pojasnil, da lahko polovico rasti pripišemo investicijam v infrastrukturne objekte, predvsem avtocestni program, drugo polovico pa investicijam v opremo in stroje.",0
"Ljubljana - Medtem ko država na veliko išče prihranke v javnem sektorju, v zadnjih letih ni manjkalo primerov, ko je davkoplačevalski denar dobesedno vrgla skozi okno. Eden takšnih je javni zavod Center za obnovljive vire energije in varstvo okolja (COVEVO) iz Pivke. Tega je država skupaj s tamkajšnjo občino, ki jo je že takrat vodil Robert Smrdelj (SLS), ustanovila v zadnjih mesecih vlade Janeza Janše, natančneje junija 2008. A skoraj štiri leta po tem, ko je nekdanji minister za okolje in prostor Janez Podobnik (SLS) podpisal pogodbo o ustanovitvi zavoda, ta bolj ali manj obstaja le še na papirju. Državi, ki jo je (ne)delovanje zavoda do zdaj stalo že 200.000 evrov porabljenega denarja, je ostalo še za okoli 186.000 evrov tožb. Zgodba o zavodu, s katerim je država želela ""vzpodbujati učinkovito rabo energije in širšo uporabo obnovljivih virov ter decentralizirati državne institucije"", se je zapletla že na samem začetku. Še 19. septembra 2008, torej dobesedno na predvečer državnozborskih volitev, je minister Podobnik zavodu, ki naj bi se po prvotnem načrtu financiral s kohezijskimi sredstvi, odobril 263.000 evrov državnega denarja. Zavod, ki ga je prvo leto kot vršilec dolžnosti vodil Jure Leben, znan tudi kot idejni oče nesojene donacije avtomobilov BMW vladi v zameno za vložek v gradnjo sončnih elektrarn, je nato zadnji dan leta 2008 prejel skoraj 116.000 evrov za ""materialne in investicijske stroške"". Porabil jih je za pohištveno in računalniško opremo, izobraževanje o energetskih gradnjah, delavnico o trajnostni energiji v stavbah... A tudi ta denar zavodu, ki je svoj čas načrtoval gradnjo lastne sončne elektrarne, očitno ni zadoščal za ""rojstvo"". Po javno dostopnih podatkih mu je namreč zmanjkalo denarja za financiranje projektne dokumentacije in obrtnih del pri prenovi prostorov v Krpanovem domu, kjer naj bi imel zavod svoj sedež, zato je to breme padlo na državo. To je izvajalec del (Tringrad Nova) namreč tožil za 47.600 evrov in tožbo na okrožnem sodišču tudi dobil. Ko je država predlani ocenila, da si za financiranje delovanja zavoda brez direktorja (Lebnu je mandat vršilca dolžnosti leta 2009 potekel) in zaposlenih na leto ne more privoščiti plačati dobrih 364.000 evrov, kot naj bi jo letno stal program dela, so svojo priložnost očitno začutili v občini Pivka. Čeprav je zavod že tri leta dejansko ""mrtev"" (eden zadnjih dogodkov je bil pogovor z evropsko poslanko Romano Jordan Cizelj iz vrst SDS aprila 2009 pred junijskimi volitvami v evropski parlament), je občina državi zaračunavala najemnino za prazne prostore, ogrevanje in elektriko, od nje pa je zahtevala povračilo soustanoviteljskega deleža občine. Proti državi je tako vložila tri tožbe v skupni višini 186.000 evrov. V najslabšem primeru bi tako lahko država na račun zavoda, ki ga očitno ni nikoli potrebovala, že dve leti pa ga namerava likvidirati, ob že porabljenih sredstvih skupaj izgubila skoraj pol milijona evrov. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Zaradi selitve proizvodnje v Srbijo je v podjetju Gorenje Tiki brez dela na cesti ostalo 150 ljudi, še dodatnih 50 pa jih bo brez dela marca prihodnje leto. Podjetju, v katerem so radi delali, so v slovo prižgali sveče. Podjetje Gorenje Tiki je bilo ustanovljeno leta 1951 kot Inštitut kovinske industrije Slovenije. Leta 1962 je začelo delati pod imenom Tiki. Leta 1978 se je Tiki pridružil Gorenju Velenje. Delavci Gorenja Tiki so se danes poklonili spominu na podjetje, ki seli svojo proizvodnjo v Srbijo. Slovenski delavci so tako ostali na cesti. Žal gre za tako imenovano navidezno smrt, saj bo Gorenje Tiki živel dalje, v srcih in žuljih srbskih delavcev, v Stari Pazovi, pravijo sindikalisti. Usoda delavcev podjetja Gorenje Tiki je bila znana že nekaj mesecev. Delavci, skupaj jih je Tiki zaposloval 306, so vseskozi vztrajali, da vodstvo uničuje zdravo podjetje. A nihče jim ni želel prisluhniti. Maja letos je Sindikat SKEI v imenu zaposlenih premierja Boruta Pahorja pozval, naj prepreči selitev dela proizvodnje v Srbijo, ker je tam delovna sila cenejša. Prepričani so bili, da bi moral Pahor v krizi pomagati tudi njim. A odgovora nikoli nismo prejeli, je za 24ur.com dejal sindikalist Zlatko Hernčič, ki dodaja, da so delavci dobili poravnane plače in druge obveznosti. V spodaj pripetih dokumentih si lahko preberete pismo, ki so ga delavci namenili premierju Pahorju, in peticijo, ki so jo podpisovali. Vse očitno zaman. Vodstvo Gorenja Tiki odgovarja Včeraj se je v skladu z načrtom o likvidaciji v Gorenju Tiki dokončno zaustavila redna proizvodnja grelnikov vode v Ljubljani, je za 24ur.com sporočilo vodstvo. Odločitev o prenehanju delovanja družbe Gorenje Tiki je bila sprejeta junija letos zaradi poglabljanja izgube poslovanja in nerentabilnosti proizvodnega obrata, kar so v Tikiju tudi javno naznanili, so razložili. Krajnčič Obljubljene pomoči pri zaposlovanju ne bo Predstavnik sindikata v Gorenju Tiki Gregor Krajnčič je povedal, da je na pogrebno slovesnost prišlo zelo malo ljudi, ker je direktor ravno zaradi napovedanega shoda za vse zaposlene odredil kolektivni dopust. Že prejšnji teden je bilo veliko jokanja v podjetju, je dodal in pojasnil, da danes tega prav veliko ni bilo. Naš fotograf pa je povedal, da so se delavci, nekateri so skupaj delal tudi več kot dvajset let, poslavljali. Kranjčič pojasnjuje, da so delavci v povprečju v podjetju delali več kot 20 let. Po njegovih besdah je od danes naprej brez dela ostalo okoli 150 ljudi. Nekaj jih bo ostalo v podjetju do konca marca, saj bodo pomagali pri selitvi proizvodnje v Srbijo. Teh naj bi bilo okoli 50, za okoli 30 oziroma 40 delavcev pa so delo našli v drugih obratih Gorenja. Pomoč pri zaposlovanju je sicer Gorenje, pri tem Krajnčič spomni na besede direktorja uprave družbe Franja Bobinca, da odpuščanj ne bo, ponudilo, a je delavci večinoma niso bili deležni, pravi sindikalist. Sodelovanje s predstavnico sindikata SKEI Ireno Zupan je označil za slabo, ni pa mnenja, da bi nosila kako odgovornost za nastalo situacijo. Morda bi lahko bilo malo drugače, če bi se bolj zavzela, a bistveno drugače ne bi bilo, je povedal. Odgovornost za selitev proizvodnje je po mnenju Krajnčiča tudi delno na vladi, ki je pristala na tako potezo uprave Gorenja. Kasneje je Kranjčič še potrdil, da so tisti, ki jim je bilo danes odpovedano delovno razmerje, danes popoldne dobili izplačane odpravnine, z njihovo višino pa so zadovoljni, še dodaja. Ostale pravice zaposlenih, ki izhajajo iz delovnega razmerja, in sicer plača za mesec november, neizkoriščen dopust in poseben prejemek ob koncu leta, bodo poplačane 15. decembra. V Tikiju je namreč plača za tekoči mesec vedno izplačana 15. dan naslednjega meseca, pa je zapisalo vodstvo Gorenja Tiki. Danes večini zaposlenih preneha delovno razmerje Postopek likvidacije oziroma prenehanja družbe se bo predvidoma zaključil konec marca 2011. Večini zaposlenih od 270, ki so opravljali delo v proizvodnji, danes, 30. novembra, iz poslovnih razlogov zaradi likvidacije preneha delovno razmerje v podjetju. Manjše število zaposlenih, potrebnih za dokončanje likvidacijskega postopka, selitve opreme v Tikijevo tovarno v Stari Pazovi in odprodaje zalog, bo v delovnem razmerju ostalo najkasneje do konca marca 2011. Približno 40 zaposlenim je bila omogočena zaposlitev v okviru Skupine Gorenje, je še sporočilo vodstvo Tikija.",0
"Pomanjkanje. Slovenci imamo na primarni ravni na tisoč prebivalcev 0,53 zdravnika. “Na primarni ravni v Sloveniji manjka 277 družinskih zdravnikov in pediatrov,” opozarja svetovalka zdravstvenega ministra Ljubislava Škibin. Ob predstavitvi osnutka mreže izvajalcev na primarni ravni je pojasnila, da imamo na tisoč prebivalcev povprečno 0,53 zdravnika, kar nas uvršča na dno med evropskimi državami. Urejeno primarno zdravstvo, ki ga želijo vzpostaviti, bi bilo po njenih besedah pomembno tako za dostopnost pacientov kot za finančno vzdržnost celega zdravstvenega sistema: “Če bo mreža na primarni ravni v redu, potem ne bo toliko napotitev na sekundarno raven in ne bo tako veliko hospitalizacij, ki so najdražje.” En zdravnik na primarni ravni ima v povprečju 1.892 pacientov. “Med izvajalci so ogromne razlike, rekorder ima več kot 3.100 pacientov, nekateri jih imajo le nekaj sto,” pravi Škibinova in dodaja, da bi bile potrebne tudi prerazporeditve. Primarno raven nameravajo sicer okrepiti s širitvijo referenčnih ambulant.",0
"Denar bo zagotovil ameriški finančni sklad Blackstone Konzorcij, ki obvladuje 75-odstotni delež Heliosa, bo domžalsko družbo v sredo prodal avstrijskemu holdingu Ring, cena za delnico pa bo po neuradnih podatkih 520 evrov. Denar bo zagotovil ameriški finančni sklad Blackstone. Delavcev za zdaj ne bodo odpuščali, sedež družbe pa bo ostal v Domžalah. Država je tako očitno še pred poročilom Evropske komisije v Bruselj poslala sporočilo, da s privatizacijo misli resno, dodaja TV Slovenija. Helios na seznamu za privatizacijo Vlada je namreč Helios, ki se ukvarja s proizvodnjo barv in lakov, letos uvrstila na seznam 15 podjetij, predvidenih za privatizacijo. V konzorciju prodajalcev domžalske družbe sodelujejo Slovenska odškodninska družba, Modra zavarovalnica, Nova Ljubljanska banka, Abanka Vipa, Triglav skladi, Nova Kreditna banka Maribor, NFD, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Gorenjska banka, Primorski skladi, Probanka in KBM Infond. Holding Ring International s sedežem na Dunaju sicer deluje na področju pisarniških izdelkov in industrijskih premazov.",0
"Ljubljana - ""Z donosnostjo kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada (KVPS) nisem zadovoljen. Na prenizek donos sem na sejah odbora, ki se ga udeležujejo uprava in nekateri strokovni sodelavci Kapitalske družbe (Kad), že večkrat opozoril in zahteval ukrepanje,"" je zatrdil Brane Kastelec, direktor finančnega sektorja v Krki in nekdanji član odbora KVPS. Da so opozarjali na slabo upravljanje pokojninskih skladov, še zlasti v zadnjih dveh letih, je povedal tudi član odbora sklada ZVPSJU Branimir Štrukelj. ""Vendar je pristojnost odbora le spremljanje poslovanja sklada. Nima dejanske funkcije nadzornega sveta,"" je pojasnil. Lahko sicer poda mnenje k spremembi naložbene politike, a to mnenje za upravo niti ni zavezujoče. Znano je, da imajo Kadovi pokojninski skladi zadnje mesece bistveno višje izgube od primerljivih izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja. Tako sta konec novembra sklada ZVPSJU in SODPZ imela že več kot osem odstotkov negativnega letnega donosa, sklad KVPS pa celo več. Da so bili zavarovanci nezadovoljni s poslovanjem sklada ZVPSJU, je razvidno tudi iz štiriletnega poročila odbora. Toda, ali je vodstvo Kapitalske družbe upoštevalo mnenja in pripombe odborov? ""Nekatera da, nekatera ne,"" je dejal David Valentinčič, še pred kratkim predsednik odbora KVPS. Hkrati je poudaril, da bodo rezultati upravljanja vidni šele, ko se bodo začele izplačevati prve rente. Spomnimo, da odbor ZVPSJU še pred kratkim ni deloval. Članom je namreč štiriletni mandat potekel že marca letos, a ga prejšnja vlada ni podaljšala, niti ni imenovala novih članov. Pri tem velja poudariti, da je odbor ZVPSJU že pred časom zahteval zunanjo analizo poslovanja sklada. Toda kljub uspešnemu razpisu analiza ni bila nikoli opravljena, saj uprava Kada z izbranim izvajalcem ni želela podpisati pogodbe o izvedbi naloge. tomaz.modic@dnevnik.si",0
"Delavci CPL nadaljujejo stavko. Vodja stavkovnega odbora je dejal, da do torka pričakujejo zagotovila o obstoju družbe. Delavci so stavko prelagali vse od 9. avgusta, saj jim je vodstvo zagotovilo, da bo poravnalo julijske plače in druge obveznosti. Delavci Cestnega podjetja Ljubljana CPL so zaradi neizplačila sicer obljubljenih julijskih plač danes stavkali. Nekaj več kot 400 zaposlenih v CPL, razen tistih, ki so na nujnih vzdrževalnih delih, je danes dopoldne stavkalo na sedežu podjetja v Ljubljani. V petek pričakujejo, da se bodo vendarle sestali z vodstvom podjetja in se dogovorili, kako naprej, je dejal predsednik stavkovnega odbora Janko Skvarča. Stavka se bo po zagotovilih Pergama po bazah podjetja nadaljevala tudi v prihodnjih dneh, ko bodo stavkajoči opravljali zgolj nujna dela, ki so jih po zakonu dolžni opravljati tudi v času stavke v okviru koncesije za vzdrževanje državnih cest. V torek pa se bodo na sedežu družbe spet zbrali stavkajoči. V petek sestanek z direktorjem Vodja stavkovnega odbora Skvarča je za 24ur.com povedal, da do torka pričakujejo zagotovila o obstoju družbe, ki ravno letos praznuje 50 let. Skvarča ostaja optimističen. Z direktorjem, ki je danes na službeni poti, naj bi se stavkovni odbor sestal v petek popoldne, je še povedal Skvarča. Takrat bomo videli, kako in kaj, je dodal. Težave z izplačilom plač so se začele maja, je pojasnil Skvarča, ko so plače začele zamujati vsaj za deset dni. Vodja stavkovnega odbora tako ostaja optimist, tega razpoloženja pa z njim delavci ne delijo več. Obljubam vodstva ne verjamejo več, prav tako so zelo razočarani, da vodstvo danes ni stopilo prednje. V sindikatu Pergam pravijo, da pričakujejo, da bodo v torek vodstvo in lastniki našli čas in pogum ter stopili pred stavkajoče in jim pojasnili okoliščine. Prav tako pričakujejo, da bodo prevzeli svoj del odgovornosti za nastalo situacijo in da bodo razkrili ozadja poslov in prenosov lastništva, ki so družbo pripeljali v težave in za katere je tudi vodstvo že zatrjevalo, da imajo kriminalno ozadje. Poleg tega pa tudi pričakujejo odziv vlade, zlasti pa resornega ministra. Stavko prelagali od 9. avgusta Delavci CPL so stavko prelagali že od 9. avgusta, saj jim je vodstvo vsakič znova zagotovilo, da bo poravnalo julijske plače in ostale obveznosti do delavcev. Zaposlene v družbi, med katerimi so nekateri dobili obvestila, da so zaradi pomanjkanja dela do nadaljnjega na čakanju, skrbi tudi usoda podjetja in kakšne načrte ima z družbo večinski lastnik CPL Ranko Mimović.",0
"Agencija praznovala 10. obletnico delovanja Potovalna agencija IMPERIAL TRAVEL & CRUISE je z včerajšnjo svečano prireditvijo Imperial Bollywood Night 2012 uradno praznovala svojo 10. obletnico delovanja ter promocijsko predstavila novo potovalno destinacijo v svojem programu - Indijo. Praznično-otvoritveni večer je bil povsem posvečen skrivnostni deželi, njeni mogočni kulturi in slastni kulinariki, ki je za mnoge najboljša na svetu. Gosti večera so se zabavali ob izbranem programu, ki ga je vodila znana navdušenka nad potovanji - Mojca Mavec. Častni gost, predstavnik Veleposlaništva Republike Indije Surinder K. Datta je zbranim gostom na očarljiv način predstavil geografske, kulinarične in kulturne značilnosti Indije in poudaril, da bo ravno zaradi raznolikosti dežele, v Indiji, vsakdo našel nekaj zase. Novi trendi v luksuznem turizmu Indijska pravljica, kot so poimenovali nov potovalni program, se predstavlja v sklopu novih trendov v luksuznem turizmu, s posebnim poudarkom na ekološkem vidiku, saj je katalog potovanja Indijske pravljice dosegljiv v elektronski obliki. V Indijsko pravljico vabljeni vsi, ki si želite najti košček raja na zemlji.",1
"ZDA nameravajo omiliti prepoved uvoza iz Mjanmara. To bo prebivalcem azijske države omogočilo več priložnosti za prodajo izdelkov na ameriškem tržišču. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je na srečanju z mjanmarskim voditeljem Thein Seinom povedala, da nameravajo ZDA omiliti prepoved uvoza iz Mjanmara. Do ukrepa, ki ga mora potrditi še kongres, prihaja teden dni po začetku zgodovinskega obiska Aung San Suu Kyi, med katerim je ZDA pozvala k odpravi sankcij. Korak pri normalizaciji odnosov med državama Po besedah ameriške državne sekretarka Hillary Clinton hitre reforme, ki jih je sprejela ta južnoazijska država, terjajo priznanje, zato se je Washington odločil za naslednji korak pri normalizaciji trgovinskih odnosov z Mjanmarom. Clintonova je izrazila upanje, da bo omilitev prepovedi uvoza prebivalcem Mjanmara omogočila več priložnosti za prodajo izdelkov na ameriškem tržišču. Predstavnik NLD Ohn Kyaing je pozdravil ukrep Washingtona, čeprav prebivalci Mjanmara njegovih učinkov, kot je dejal, ne bodo čutili takoj. Iz Mjanmara pred prepovedjo v ZDA les, žlahtni kamni in oblačila Ameriški kongres je uvoz mjanmarskih izdelkov prepovedal leta 2003, čeprav je bila trgovinska menjava med državama skromna. ZDA so pred tem uvažale predvsem trdi les in žlahtne kamne ter posamezna oblačila.",1
"Predsednik sindikata Dušan Ferjan je bil po sestanku z vodstvom Skimarja vidno pretresen. Izvedeli smo en kup neverjetnih stvari, ki jih nismo pričakovali, je povedal. Predsednik uprave Ivan Štrlekar meni, da so pogodbe z odvetniškimi pisarnami upravičene in da so izplačane tarife primerljive ali celo razmeroma poceni glede na storitve odvetnikov v ostalih podjetjih. Prokurist Jože Kralj pa je na drugi strani prepričan, da so stroški previsoki, in je začel plačila odvetnikom zaustavljati. Predstavniki delavcev in vodstva Skimarja so na današnjem sestanku razpravljali o sporno visokih zneskih, ki jih podjetje plačuje zunanjim odvetnikom in svetovalcem. Po sestanku je predsednik sindikata Dušan Ferjan za 24ur.com dejal, da so slišali stvari, ki niso vzpodbudne. Bilo je veliko nasprotovanja med obema vršilec dolžnosti predsednika uprave Ivan Štrlekar in prokurist Jože Kralj, op. p., očitno sta si v laseh, je povedal. Očitno nihče noče prevzeti odgovornosti za visoka izplačila za pravna svetovanja. Predsednik nadzornega sveta Gregor Gomišček se je odločil, da je treba omenjena izplačila preučiti. Ni še sporočil, kaj to pomeni, menim pa, da mu zadeva zelo smrdi, je povedal Ferjan in dodal, da se bo moralo nekaj storiti. Menim, da sodelovanje v taki obliki ni mogoče. Ali bo zamenjana celotna uprava, pa je drugo vprašanje, je bil kritičen predsednik sindikata. Uprava je danes delavcem sporočila, da so letos v desetih mesecih za pravne, ekonomske in storitve revizije porabili 750.000 evrov. V letu 2007 so porabili 865.000 evrov, v letu 2006 1.244.000 evrov, v letu 2005 1.946.000 evrov, v letu 2004 770.000 evrov in v letu 2003 680.000 evrov. Sicer pa od lastnikov oziroma od nadzornega sveta, katerim mora uprava na ponedeljkovi seji predstaviti podrobnosti glede plačil odvetnikom, pričakujejo, da bodo ugotovili, ali je sedanja uprava sposobna voditi podjetje v prihodnje. Na podlagi odločitev nadzornega sveta se bo sindikat odločil o nadaljnih ukrepih. Na podlagi dejstev in spoznanj, ki jih imamo, pričakujemo, da nadzorni svet potegne odločne poteze v prid temu, da se te stvari takoj razrešijo. Takoj! Nas bodo pa morali hudičevo dobro prepričati, da lahko uprava ostane, je za 24ur.com povedal Ferjan. Dodaja, da z delom nadzornega sveta niso zadovoljni, saj bi moral pravočasno ukrepati in se sproti seznanjati s potekom dela v podjetju. Če ne bodo prejeli konkretnih in poštenih odgovorov, Ferjan ne izključuje niti možnosti stavke. Če pa se bo izkazalo, da določene službe niso delovale, kot bi morale, bodo delavci zahtevali tudi odstop tistih, ki dela niso opravili natančno in pošteno. Nekdo bo moral odgovarjati za to, je opozoril Ferjan. Gomišček deli skrbi delavcev Delavci Elana zahtevajo pojasnila. Foto Kanal A Delavci so danes od uprave zahtevali tudi izplačilo preostanka božičnice v višini 200 evrov in 200 evrov regresa. Zahteva temelji na prepričanju, da če je denar za tako drage storitve, potem mora biti tudi denar za delavce, ter na podlagi v javnosti objavljenih pozitivnih poslovnih rezultatov. Te je po Štrlekarjevih besedah preuranjeno in brez dovoljenja uprave v javnost posredoval Kralj. Spomnimo, da bo 180 delavcev ostalo brez delovnega mesta. Kakšna bo odločitev nadzornega sveta glede morebitnih kadrovskih sprememb, danes ni želel prejudicirati niti prvi nadzornik Gomišček. Pojasnil je, da spornih pogodb še ni videl in da bodo o njih razpravljali na seji v ponedeljek zvečer. Vseeno upam, da zneski niso tako visoki, kot se govori v javnosti, če pa so, bomo zahtevali natančna pojasnila, je poudaril Gomišček, ki deli skrbi delavcev Nekdo, ki dobi 400 do 500 evrov plače, ne bo nikoli razumel, da nekdo dobi 100.000 evrov. To so astronomske vsote, ki jih nekdo cel življenje ne zasluži, in če nekdo dobi tako visoko plačilo, mora imeti res kredibilne vzroke za to. Po podatkih, ki so na voljo Gomiščku, Elan Inventa še vedno posluje dobro, Elan oziroma zimski del letos posluje precej boljše kot lani, Elan Marine oziroma navtični del pa naj bi letos posloval veliko slabše. Štrlekar zagotavlja, da so letos uspeli prepoloviti izgubo celotne skupine Skimar z lanskih 8,4 milijona evrov na približno 4 milijone evrov. Ob tem je prepričan, da bi v primeru nadaljevanja sanacijskega programa Skimar lahko že prihodnje leto kljub krizi končal na pozitivni ničli. Tiskovni predstavnik Kranjskih policistov Andrej Zakrajšek je za 24ur.com potrdil, da so včeraj prejeli anonimno ovadbo, ki se nanaša na dogajanje v podjetju Skimar . Policija že preverja določene informacije. Več pa vam zaradi interesa preiskave ne morem povedati, je dejal Zakrajšek. Ferjan je informacijo, da zadevo preverjajo tudi Kranjski kriminalisti, komentiral z besedami, da upa, da je to res in da se bo še kdo poglobil v te papirje . Štrlekar pa opozarja, da je zaradi spora v podjetju nastala težka situacija, v kateri je težko delati. Nadzorni svet bo zato moral ugotoviti, kakšna je vloga prokurista in kakšna vloga predsednika uprave, je poudaril Štrlekar, ki je prepričan, da imajo nesoglasja v vodstvu zagotovo negativne vplive na poslovanje. Štrlekar je zato tudi že predlagal razrešitev Kralja, ki danes ni želel dajati nobenih izjav in komentarjev. Oglasila sta se odvetnika Medtem ko delavci Elana trepetajo za svoja delovna mesta in delajo za mesečno plačilo, s katerim si lahko kupijo le najnujnejše življenjske potrebščine, Skimar plačuje ogromne zneske odvetnikoma Rajku Vrečarju in Danielu Planinšcu. Tako je Skimar avgusta plačal kar 32.882,76 evra za pravno svetovanje. Odvetnik Planinšec je omenjeni znesek prejel za 199 ur dela. To pa ni vse prejel je tudi mesečni pavšal v višini 9.600 evrov. Septembra je odvetnik poleg že omenjenega pavšala prejel še 28.090,80 evra plačila. Na računu je zapisano, da je Planinšec opravljal pravni pregled sistema Skimar ter hčerinskih in odvisnih družb sistema. Visoke zneske je prejemal tudi Vrečar, ki je povedal, da je s sodelavci opravil zahtevno sedemmesečno delo. Odvetnika sta danes opozorila, da so skupaj s Štrlekarjem uspeli preprečiti, da bi se Skimar znašel v prisilni poravnavi ali celo stečaju. Kot rezultat sodelovanja navajata kar za 31,5 milijona evrov pozitivnih finančnih učinkov za Skimar. Ob tem je bil celotni zaslužek obeh odvetniških pisarn bistveno nižji, kot se prikazuje v javnosti, saj se je z zahtevnim pregledom Skimarjevih družb intenzivno ukvarjalo več oseb, opozarjata odvetnika. Pregledi so sedaj končani, trenutno pa sta v veljavi dve pogodbi s Skimarjem. Po prvi pisarna prejema 8000 evrov mesečnega pavšala, druga, ki je vezana na Skimarjeve pravde, pa je v celoti odvisna od uspehov odvetnikov. Samo pravda v primeru Korže je takšna, da v kolikor odvetnika narediva strokovno napako in nisva uspešna, odgovarjava vsak za devet milijonov evrov z vsem svojim osebnim premoženjem, sta še zapisala v sporočilu za javnost.",0
"Na londonski razstavi avtomobilov British Motor Show so predstavili nov električni avtomobil z imenom MyCar. Bo MyCar postal nov modni hit? Dvig cen goriva in cestnin je vzpodbudilo proizvajalce, da so izdelali nov avtomobil na električni pogon. MyCar je še najbolj podoben avtomobilom, ki jih uporabljajo igralci golfa. Z napolnjenim akumulatorjem se voznik lahko prevaža 6 do 8 ur, največja hitrost vozila pa je 64 km/h. Za vozilo Mycar v Londonu ni potrebno plačati parkirnine. Avtomobil MyCar ima poleg standardne opreme tudi satelitsko navigacijo ter bluetooth. Kakor kaže, cena za kupce ne bo predstavljala večje ovire, saj bo avto v prosti prodaji stalo okrog 7200 evrov. Notranjost novega vozila na električni pogon. Podjetje, ki bo avtomobile kmalu pričelo serijsko izdelovati in prodajati, upa, da ga bodo v prvih mesecih vzljubili predvsem vozniki v britanski prestolnici. Tudi zato, ker v Londonu še vedno ne zaračunavajo parkirnine za vozila na električni pogon.",1
"Stanford vztrajal, da je bila kriva ameriška vlada Ameriško zvezno sodišče je 62-letnemu Allenu Stanfordu izreklo kazen 110 let zapora, ker je opeharil okoli 21.000 vlagateljev za skupno sedem milijard dolarjev. Allen Stanford je denar zbiral od naivnih vlagateljev, ki so verjeli obljubam o velikih donosih na vezane vloge pri njegovi banki v karibski otoški državi Antigva in Barbuda. Od denarja zanje seveda ni bilo nič, čeprav je Stanford živel na veliki nogi, potoval z zasebnimi letali, vlagal denar v dobre in propadle posle po ZDA, Latinski Ameriki in drugod, skratka živel lepo na račun denarja, ki so mu ga zaupali ljudje, željni donosov. Tožilstvo je zahtevalo najvišjo kazen - 230 let zapora Vse premoženje so mu zaplenili, tako da so ga morali braniti odvetniki po službeni dolžnosti. Vlagatelji pa si bodo lahko čez nekaj let, ko se bodo nehali prepirati in tožiti med seboj, razdelili le okoli 330 milijonov dolarjev, ki so na številnih Stanfordovih zamrznjenih računih. Zvezna porota je Stanforda marca po sedmih tednih sojenja odločill, da je kriv v 13 točkah obtožnice, zaradi poneverb in prevar, tožilci pa so zahtevali najvišjo kazen, tj. 230 let zapora. Obtoženi prestaja zaporno kazen že od junija 2009. Bil sem legitimen poslovnež Stanford je pred izrekom sodbe vztrajal, da je bil legitimen poslovnež in da ni naredil ničesar narobe. Kriva naj bi bila ameriška vlada, ki mu je zaplenila denar, tako da ni mogel vrniti vlog vlagateljem. Odvetniki so skušali krivdo zvrniti na glavno pričo vlade, nekdanjega glavnega finančnega direktorja pri Stanfordu Jamesa Davisa, vendar jim porota ni verjela.",0
"V prvem četrtletju naj bi bilo za osem milijonov izgube Mercatorjeve delnice so prvič po desetih letih zdrsnile pod sto evrov. Vlagatelji so očitno prepričani, da bo tudi tokratni poskus prodaje našega največjega trgovca spodletel. Konzorcij prodajalcev Mercatorja je prejel le dve zavezujoči ponudbi. Za nakup 53-odstotnega deleža se potegujeta hrvaški Agrokor, ki naj bi ponujal le 110 evrov za delnico pol manj kot lani in sklad id Europa Partners, ki v ponudbi predlaga dokapitalizacijo Mercatorja. Kaj je privlačnejše, je v oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija razmišljal prvi mož Mercatorja Toni Balažič. Ne morem se opredeliti. Pomembno je, da Mercator dobi lastnika, ki omogoča dolgoročno in finančno stabilno lastništvo. Želimo lastnika, ki ne bo dodatno izčrpaval podjetja, ampak bo po eni strani poskrbel za nadaljevanje racionalizacije, po drugi strani pa omogočal razvoj družbe. Priporočamo audio Studio ob 17h - Mercator ponovno pred prodajo Finančne krivulje Turčija in njen vstop v EU Lastniki verjetno ponudbe ne bodo sprejeli Balažič je tudi pojasnil, kaj je trenutno največja težava najboljšega soseda Po obdobju hitre rasti se je Mercator premalo osredotočal na učinkovitost, zato zdaj ni dobičkonosnosti. Rast je bila financirana le s pomočjo dolga, zato je dolga za več kot milijardo. O tem, da Agrokor ponuja le 110 evrov, je v oddaji Studio ob 17h svoje mnenje povedal agrarni ekonomist Aleš Kuhar Ta ponudba je razmeroma neresna in takšna, da je verjetno lastniki ne bodo sprejeli, čeprav so pod pritiskom, da prestrukturirajo svoj dolg. Ampak kupec je pač ponudil takšno ceno, kot pričakuje, da jo bo prodajalec, ki je v likvidnostni stiski, sprejel. Tečaji delnic na Lj. borzi 14. maj GORENJE +1,06 %4,30 EUR ZAV. TRIGLAV +0,05 %19,01 KRKA -1,55 %49,03 TELEKOM -1,70 %104,00 PETROL -1,83 %215,00 NOVA KBM -5,23 %0,706 LUKA KOPER -5,76 %7,53 MERCATOR -8,65 %95,00 Izgube naj bi bilo za osem milijonov Prav danes se je nadzorni svet Mercatorja seznanil s prodajo večinskega deleža, v javnost pa je prišla tudi informacija o slabem poslovanju podjetja. Skupina Mercator naj bi imela po poročanju Financ v prvem četrtletju okoli 660 milijonov evrov prihodkov in osem milijonov čiste izgube. Cena Mercatorjevih delnic, ki so bile poleti 2007 že nad 400 evri, je v torek prvič po 1. avgustu 2003 padla pod sto evrov. Tudi preostale delnice v prvi kotaciji Ljubljanske borze so se obrnile navzdol, tako da je indeks SBI TOP 613 točk izgubil dva odstotka in pol. Telekom, ki je pred kratkim zaradi napovedane privatizacije dosegel triletni vrh, se je pocenil do 102,05 evra. V sredo sveži podatki o resnosti evropske recesije Na vodilnih evropskih delniških trgih začetek tedna ni prinesel novih rekordov, na katere so se vlagatelji že kar navadili. Frankfurt v torek dopoldne ni mogel prezreti neprepričljive vrednosti nemškega konjunkturnega indeksa Zew. Njegova vrednost se je maja minimalno dvignila s 36,3 na 36,4 točke, analitiki so po strmem aprilskem padcu pričakovali višjo rast. Vseeno je indeks DAX30 po jutranjem minusu popoldne krenil navzgor. V sredo bodo objavljeni podatki o gospodarski rasti evrskega območja in posameznih držav v prvem četrtletju. Newyorški Dow Jones 15.091 točk je v ponedeljek izgubil 0,18 odstotka, čeprav je ameriška prodaja na drobno aprila porasla za 0,1 odstotka. Ekonomisti so napovedovali 0,3-odstotni padec.",0
"Tektonski premiki na trgu surovin prizadeli tudi Wall Street Cene surovin so v četrtek doživele strahovit padec, ki je spominjal na splošno paniko ob zlomu banke Lehman Brothers. Nafta je celo imela rekordne izgube. Vrednost lahke nafte je zdrsnila za 12 dolarjev in se prvič po marcu spustila pod 100 dolarjev, danes pa se je popravek nadaljeval in videli smo padec pod 95 dolarjev. Še bolj dramatično se je ta teden krivulja obrnila navzdol pri srebru, ki je prej več mesecev poznalo le pot navzgor in je aprila doseglo skoraj 50 dolarjev. Danes je njegova cena le še dobrih 34 dolarjev. Vse kaže na največji tedenski padec srebra v zadnjih 30 letih, saj je ta plemenita kovina izgubila že 25 odstotkov! Balon spušča zrak, toda ali se bo razpočil? Na zaslonih je vse rdeče, takšnih spektakularnih padcev nismo vajeni. Vlagatelji likvidirajo svoje dolge pozicije, trg se bo prečistil in nekaterih turistov , ki so se vlaku pridružili v napačnem trenutku, ne bo več, so dogajanje slikovito opisovali trgovci, ki si niso enotni, ali je balon prenapihnjenih vrednosti surovin dokončno začel popuščati ali pa gre le za občutno motnjo pred novo potjo navzgor. Toda vsi se strinjajo navzgor je šlo prehitro in številne surovine so bile prenapihnjene. Finančne krivulje Dolar je na začetku tedna dosegel celo zgodovinsko dno v primerjavi z najpomembnejšimi valutami. ECB junija najbrž ne bo dvignil obresti Med vzroki za četrtkov polom na surovinskih trgih je tudi slabša novica s trga dela. V ZDA je zadnji teden število zahtevkov za denarno nadomestilo v času brezposelnosti doseglo osemmesečni vrh, kar je slab signal pred današnjo objavo podatka o aprilski brezposelnosti. Skrbi tudi, da se je v prvem četrtletju upočasnila rast produktivnosti. Dolar se je vidno okrepil, pomagal mu je tudi signal z zasedanja Evropske centralne banke, da naslednji mesec verjetno ne bo zvišala obrestne mere. Za evro je bilo treba ob 11.30 plačati dobrih 1,453 dolarja. Tečaji delnic v prvi kotaciji MERCATOR +1,82 %70,20 EUR PETROL+1,13 %233,00 KRKA +0,43 %58,75 GORENJE -0,00 %10,80 INTEREUROPA -0,00 %2,10 NOVA KBM -0,56 %8,85 TELEKOM-1,82 %70,20 LUKA KOPER-2,29 %12,605 Adidasove delnice rekordno visoko Delnice na Wall Streetu seveda niso bile imune na padce surovin. Dow Jones 12.584 točk se je v četrtek znižal četrtič zapored, tokrat za 1,1 odstotka. V Evropi so bili padci zelo zmerni, pomagali pa so nekateri spodbudni četrtletni poslovni rezultati. Navdušil je zlasti Adidas, ki je prodajo na letni ravni povišal za 22 odstotkov, podobno tudi čisti dobiček. Ljubljanska borza je teden končala z drugim zaporednim plusom. Indeks SBI TOP 778 točk se je v petek zvišal za 0,59 odstotka, potem ko so se ob 146 tisoč evrih prometa spet opazneje povzpele Mercatorjeve delnice in dosegle 168 evrov. S Krko je bilo za 589 tisoč evrov prometa, njena cena se je zvišala za pol odstotka.",0
"London - Čeprav se je prodaja digitalne glasbe leta 2007 povišala, je skupna prodaja nižja za okoli deset odstotkov kot je bila leta 2006. Mednarodna trgovinska organizacija zato opozarja, da se mora glasbena industrija še bolje upreti spletnemu piratstvu. Po podatkih Mednarodnega združenje za fonografsko industrijo (IFPI) se je svetovna digitalna prodaja lani povišala za štirideset odstotkov. Vendar to ni zadostovalo za upad prodaje zgoščenk na splošnem trgu, ki za leto 2007 beleži 10 odstotni padec. Industrija zato poziva internetne ponudnike k večji odgovornosti pri nezakoniti menjavi datotek uporabnikov. IFPI rešitev vidi v odklopu interneta uporabnikom, ki si večkrat naložijo glasbo, ali preprečiti, da bi se nezakonita glasba sploh lahko naložila z interneta. Večina ponudnikov spletnih storitev je do predloga zadržana, vendar si glasbena industrija prizadeva, da bi sledili predlogu francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Ta je zapovedal blokiranje internetnega dostopa uporabnikom, ki so si na računalnike večkrat nezakonito naložili glasbo ali filme.",0
"Glavni odbor sodniškega društva je soglasno sprejel sklep, da ponujene tri milijone evrov zavrnejo in v ponedeljek začnejo priprave na stavko. Ministrstvo za pravosodje odločitev obžaluje. To je po seji povedala predsednica društva Janja Roblek. Kot je znano, je vlada za namene odpravljanja sodnih zaostankov namenila še dodatne tri milijone evrov. Roblekova je še dejala, da ""enoplastno vztrajamo pri sistemski rešitvi plač, torej zahtevamo spremembo zakona"". Če se vlada ne bo odzvala, bodo sami vložili predlog, je še dodala. ""Tako soglasne odločitve v tem mandatu še nisem dočakala,"" je pojasnila in dodala, da so ji sodniki tako s podpisi kot prek predstavnikov pošiljali podporo, tako da je zavrnitev ponujenih sredstev res soglasna, je poudarila. Glede stavke pa je povedala, da so sodniško društvo in ne sindikat in so zato pravila glede stavke precej zapletena. ""Mi bomo zakon o stavki seveda spoštovali, danes pa smo se dogovorili, da v ponedeljek pristopimo k pripravam stavke sodnikov, ki bo organizirana skladno z zakonom."" Pojasnila je še, da to ne pomeni, da bodo v ponedeljek formirali stavkovni odbor, temveč da bodo začeli le priprave. Dejala je še, da ostaja rok vladi nespremenjen, torej 8. maj. Ministrstvo: Obžalujemo odločitev sodnikov Ministrstvo za pravosodje je v skladu s svojimi pristojnostmi storilo vse pri iskanju začasne rešitve glede sodniških plač in obžaluje odločitev glavnega odbora sodniškega društva (SSD), ki je zavrnilo ponudbo dodatnih treh milijonov evrov in sprejelo odločitev o pripravah na stavko, so sporočili z ministrstva v odzivu na sklepe SSD. Ministrstvo za pravosodje si bo še naprej prizadevalo, da do sodniške stavke ne pride, in bo do nje zavzelo stališče, ko bo formalno prejelo sklep stavkovnega odbora o začetku stavke, piše v sporočilu za javnost. Šele takrat bo namreč znan čas začetka stavke in kraj zbiranja udeležencev stavke. Znan pa bo tudi organ, ki bo zastopal interese sodnikov in v njihovem imenu tudi vodil stavko, so še pojasnili na omenjenem ministrstvu.",0
"V britanskem bančnem sektorju se obeta nekaj odmevnih sprememb. Finančni minister je napovedal prodajo državnih deležev v bankah, ki jih je država delno nacionalizirala po izbruhu krize in nekaj drugih strukturnih sprememb. Britanska vlada bo po besedah finančnega ministra Georgea Osbournea začela s prodajo svojih deležev v bančni skupini Lloyds, razmišljajo pa tudi o tem, da bi Royal Bank of Scotland RBS razdelili na dva dela. Prva ponudba deleža v Lloydsu naj bi šla institucionalnim vlagateljem kot so pokojninski skladi, kasneje pa naj bi izvedli tudi javno ponudbo delnic. Mislim, da ni boljšega dokaza, da Britanija okreva, kot je ta, da se lahko začne država umikati iz lastništva, meni Osbourne. Država je namreč nekaj finančnih ustanov delno nacionalizirala ob izbruhu krize. Da so ostale na površju, jim je država namenila 103 milijarde dolarjev veliko finančno injekcijo, v zameno pa dobila 81-odstotni delež RBS in 39-odstotkov Lloydsa. Ker je Lloyds danes v precej dobri kondiciji, je uspešna prodaja zelo verjetna. Drugače je v RBS, kjer vlada zato razmišlja, da bi ustanovo razdelila na slabo banko in zdravi del. Kar pa je Osbourne pripravljen podpreti le, če RBS po tem scenariju ne bo potrebovala dodatne dokapitalizacije. Nekaj manj optimističen glede okrevanja britanskega bančnega sektorja pa je Mervyn King, ki se je poslovil z guvernerskega mesta. Kot je dejal, je okrevanje še skromno, gospodarska rast pa še slabotna, zato bo treba storiti še več, da bodo britanski davkoplačevalci lahko res prepričani, da jim banke ne predstavljajo nevarnosti.",1
"Ljubljana - SCT bo moral državi plačati za približno pet milijonov evrov zaostalih davčnih obveznosti za obdobje med letoma 2004 in 2006, smo izvedeli iz več neuradnih virov. Čeprav nam v družbi, ki jo vodi Ivan Zidar, teh informacij niso potrdili, so včeraj pojasnili, da so zoper odločbo Dursa, ki je v družbi v omenjenem triletnem obdobju opravil davčni inšpekcijski pregled, vložili pritožbo. ""Podkrepili smo jo z mnenjem stalnega sodnega izvedenca in Inštituta za primerjalno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti, ki sta pritrdila našim stališčem. Ker postopek še ni zaključen, ostalih stvari ne moremo komentirati,"" je za Dnevnik dejal Klemen Grebenšek iz SCT. Kot smo izvedeli, so davčni inšpektorji med letoma 2004 in 2006 v SCT ""našli"" za pet milijonov evrov neplačanih davkov, domnevno pretežno iz naslova dohodkov pravnih oseb. Gre za znesek, ki za več kot milijon evrov presega vsoto čistih dobičkov družbe v obravnavanih treh letih. Pri tem velja opozoriti, da je podjetje Delfi, edini lastnik SCT, pred časom iz lastništva družbe iztisnilo ostale delničarje in jim pri tem ponudilo odpravnino, po kateri je celoten SCT vreden okoli 12 milijonov evrov, torej le okrog dvakrat več kot ugotovljene zaostale davčne obveznosti družbe. Po naših informacijah je Durs odločbo za začetek inšpekcijskega pregleda davkov od dobička oziroma dohodkov pravnih oseb ter davkov in prispevkov od plač in drugih osebnih prejemkov izdal junija lani. Prihod davčnih inšpektorjev v SCT tako časovno sovpada z zgrinjanjem temnih oblakov nad družbo in Ivana Zidarja ter tudi z njegovo namero, da iz lastništva družbe iztisne več vodilnih menedžerjev. Kot je znano, je marca lani, dobre tri mesece pred začetkom pregleda, neznanec vlomil v hišo prvega moža največjega slovenskega gradbenega podjetja, že konec avgusta pa je rekonstrukcija vlade odnesla dva ministra za promet in zdravje, ki sta tesno poslovno sodelovala s SCT. Februarja letos je tožilstvo izdalo zahtevo za preiskavo SCT, v kateri se je sklicevalo tudi na ugotovitve Dursa, Zidar pa je noč preživel v pridržanju.",0
"Na Švedskem so povzdignili varnostni alarm za vse nuklearne elektrarne, v kompleksu ene izmed njih so namreč našli eksploziv - obstaja možnost sabotaže Na Švedskem so v kompleksu ene izmed nukleark našli eksploziv. Tovornjak v kompleksu nuklearne elektrarne Ringhals, 70 kilometrov južno od drugega največjega švedskega mesta Göteborg, je skrival eksploziv. Švedska je zato povzdignila varnostni alarm za vse nuklearke, policija pa preiskuje možnost sabotaže. Pes na tovornjaku zavohal eksploziv Kot piše AP je pes med včerajšnjim rutinskim pregledom zavohal prisotnost eksplozivnih sredstev. Odzval se je na tovornjak, ki se je nahajal v industrijskem delu zaprtega dela nuklearne elektrarne. Policija je za zdaj skopa z informacijami, za kakšen tip in količino eksploziva gre, po mnenju bombnih strokovnjakov pa ni bilo nevarnosti da bi eksplodiral, saj ni imel vžigalne vrvice. Tudi če bi, na nuklearki ne bi povzročil večje škode, so dodali odgovorni. Sabotažo najbrž zakuhal zunanji storilec Policija incident preiskuje, za zdaj nimajo osumljencev, voznik tovornjaka o vsem skupaj ni imel pojma in tudi ni osumljen vpletenosti. Po vsej verjetnosti je eksploziv naložil zunanji storilec, tako da pregledujejo celotno pot tovornjaka pred dogodkom. Deset nukleark Švedski sicer priskrbi 50 odstotkov električne energije.",0
"Nova Ljubljanska banka očitno spet povzroča trenja v koaliciji. Kljub drugačnim Pahorjevim napovedim sta med kandidati za člane nadzornega sveta tudi dva nekdanja nadzornika. Vlada danes kljub pričakovanjem ni potrdila petih kandidatov za nadzorni svet NLB. Med njimi sta bila tudi dva nekdanja nadzornika največje slovenske banke. Premier Borut Pahor pa je še pred kratkim javno zatrjeval, da med novimi nadzorniki ne bo ljudi, ki so že sedeli v nadzornem svetu banke. Nadzorni svet, ki je zaupanje Veselinoviču dal, mu ga je tudi vzel, pravi premier Pahor. A novega nadzornega sveta, ki bi poiskal novega šefa državne banke, pa nikakor ne morejo sestaviti. Pahor je razlagal, da tam nimajo kaj početi nadzorniki, ki so to v NLB že bili. Potem pa seznam dva od petih vladnih predstavnikov sta tam že bila Dolenc in Škapin, sicer bančnika, nekdaj uslužbenca svetovne banke. Spet drugače od napovedi. Čeprav sem jaz predsednik vlade, ne želim nekih odločitev uveljaviti, povem svoje argumente. Vlada si je vzela čas do naslednje seje oziroma do četrtka najkasneje, ko bo dokončno sprejela to odločitev, dodaja Pahor. Sklepi še niso dokončni, lahko se še spremenijo z nasprotnim predlogom skupščine, tako da bodo vsa imena še dodatno preučena, pravi minister za finance Franc Križanič. Draško Veselinovič Opozicija opozarja na dvoličnost Občutljivo kadrovanje, še bolj občutljivo pa bo podeljevanje oziroma podaljšanje takoimenovanih tajkunskih kreditov. Opozicija že zdaj opozarja na dvoličnost, država bo nudila banki jamstvo tudi za takšne kredite, takrat ko bodo ocenili, da je to nujno potrebno. To so veliki zneski in to kar predlaga opozicija je igranje s stabilnostjo finančnega sistema. Opozicija si to lahko privošči, mi pa seveda moramo resno pristopiti, pravi Križanič. Tem, ki so mislili, da se bosta cedila med in mleko vseskozi in so najeli posojila zato, da so prevzeli podjetja in so sedaj v težavah zaradi svoje pogoltnosti, tem bo sedaj pomagala država, da bodo izpeljali scenarij do konca, je kritičen bivši minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. O tajkunskih kreditih se bodo v naslednjih dneh prepirali v državnem zboru.",0
"Cene črnega zlata so v današnjem trgovanju ostale na torkovi ravni Cene surove nafte v današnjem azijskem trgovanju ostajajo blizu torkove ravni. Opec je namreč v torek sporočila, da naj bi se povpraševanje po nafti do konca leta še rahlo zmanjševalo. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v septembru je danes ostala na torkovi vrednosti, in sicer 69,45 dolarja za 159-litrski sod. V torek je omenjena nafta padla za 1,15 dolarja. Severnomorska nafta brent, prav tako z dobavo v septembru, se je pocenila za 16 centov na 72,30 dolarja za 159-litrski sod. Opec je medtem napovedal, da naj bi povpraševanje letos padlo za 1,65 milijona sodov. Kot poudarjajo v Opecu, se bo trend porabe nafte obrnil v začetku prihodnjega leta, ko naj bi se poraba povečala za približno pol milijona 159-litrskih sodov na dan oziroma za 0,59 odstotka.",0
"Atene - Obseg grškega javnega sektorja se je danes skrčil za 14.000 javnih uslužbencev. Med temi uslužbenci je večina takih, ki imajo do upokojitve še dobro leto dni. Krčenje javnega sektorja je sicer eden od ukrepov grških oblasti, namenjen zmanjšanju javne porabe. Po poročanju grškega časnika Kathimerini je grški javni sektor danes zapustilo 10.000 javnih uslužbencev, ki bi polno upokojitveno starost dosegli leta 2013. Vsi odpuščeni bodo sicer do konca prihodnjega leta prejemali 60 odstotkov plače, pisanje časnika povzema nemška tiskovna agencija dpa. Poleg tega je danes svoje delo v javnem sektorju sklenilo še 4000 zaposlenih, ki so že dosegli polno upokojitveno starost. Varčevalni ukrep bodo občutili tudi presežni javni uslužbenci, ki imajo do upokojitve še dve leti in delajo v eni od 36 javnih institucij, ki jih čaka ali združitev ali ukinitev. Nova grška vlada je trenutno pod velikim pritiskom, da dobi podporo za predlog proračuna za prihodnje leto. Dokument predvideva odpuščanja, zniževanje plač in pokojnin ter dvig davkov. Od sprejema proračuna bo odvisno, ali bodo Atene prejele zadnjo tranšo lani potrjenega posojila držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada v višini osmih milijard evrov. Zdaj že nekdanja grška vlada je v skladu z zahtevami posojilodajalcev oktobra napovedala, da bo število zaposlenih v javnem sektorju zmanjšala za 30.000. Tedanje grške oblasti so predvidele prerazporeditev javnih uslužbencev na delovna mesta s plačo v višini 60 odstotkov njihove osnovne, po enem letu pa naj bi jih bodisi premestili bodisi odpustili. V Atenah so oktobra pojasnili še, da bodo na ta način privarčevali 300 milijonov evrov.",0
"Evrsko območje se bo sesulo v nekaj dneh. Vir: Reuters, 28. aprila 2010 Na srečo se napoved ekonomista Nouriela Roubinija izpred dveh let ni uresničila, a negotovost v zvezi z obstojem evrskega območja spet prihaja v ospredje borznih trgov. Več v članku Pocenitve na ljubljanski borzi večje kot na tujih.",0
"Nova Gorica - Fundacija Mitteleuropa, ki bo v Riadu v Savdski Arabiji gradila prvo izmed več trgovskih in turističnih mest Casa Italia, je k sodelovanju povabila tudi slovensko živilskopredelovalno industrijo. Podjetja, ki se jim bo uspelo povezati z Mitteleuropo, bodo v to zalivsko državo lahko prodajala značilne slovenske kmetijske in živilske proizvode. S fundacijo Mitteleuropa, ki združuje več kot 600 različnih podjetij iz italijanskih dežel Furlanije - Julijske krajine, Veneta, Lombardije, nemške dežele Baden-Württemberg, Češke in Slovaške, so se člani vodstva novogoriške območne Gospodarske zbornice Slovenije srečali že pred več meseci in se začeli dogovarjati o sodelovanju. Želeli so, da bi v fundacijo, katere članstvo je brezplačno, vstopila tudi slovenska podjetja. ""Namen te fundacije je predvsem skupen nastop na tretjih trgih, kar bi slovenskim podjetjem prišlo še kako prav. Fundacija je namreč velika in kot taka lahko doseže dobre rezultate, saj si v njej gospodarstveniki pomagajo med seboj pri pridobivanju poslov,"" je povedala direktorica območne GZS za severno Primorsko Mirjam Božič. Fundaciji je lani tako uspelo pridobiti velik posel v Savdski Arabiji. Za savdskoarabskega princa Abdula Mohsena Alhokaira bodo gradili hotelsko-trgovska središča, poimenovana Casa Italia. V njih bo poleg luksuznih hotelov različnih znanih svetovnih verig mogoče dobiti tudi trgovine s tipičnimi italijanskimi izdelki, med katerimi naj bi prevladovali predvsem izbrani prehrambni izdelki in oprema za dom. V Riadu bodo po novogoriški predstavitvi začeli graditi prvega izmed 31 načrtovanih središč, projektu pa je savdskoarabski princ že namenil 1,5 milijarde evrov. Območna gospodarska zbornica za severno Primorsko je zato pripravila poslovno konferenco Italija-Slovenija-Savdska Arabija. Zanimanja med slovenskimi živilskopredelovalnimi podjetji je bilo precej, prihodnji meseci pa bodo pokazali, ali so bili pogovori o sodelovanju tudi uspešni. ""V Savdsko Arabijo bi slovenska podjetja lahko uspešno izvažala predvsem izdelke iz govejega, divjačinskega in piščančjega mesa, marmelade, med, suho sadje, drobno pecivo, sadne sokove in vodo. Slovenski izdelki so butični,"" je še povedala Božičeva, ki upa, da se slovenskim proizvajalcem vrata na ta dokaj zaprti trg arabske kraljevine vendarle počasi odpirajo.",1
"Cene naftnih derivatov so se opolnoči znižale. Liter neosvinčenega bencina se je pocenil za več kot tri cente, liter dizla pa kar za štiri cente. Kurilno olje se je pocenilo za 4 cente in pol. Za 50-litrski rezervoar neosvinčenega bencina bomo danes odšteli evro in pol manj kot včeraj. Od polnoči so drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji nižje. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 3,1 centa, na 1,461 evra, 100-oktanski bencin za 3,1 centa, na 1,476 evra, dizelsko gorivo za štiri cente, na 1,332 evra na liter. Tudi kurilno olje je cenejše, in sicer je njegova cena nižja za 4,5 centa in je zdaj 0,958 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.",1
"Predsednik Zaresa Gregor Golobič napoveduje, da stranka ne bo podprla novih kandidatov za ministre in s tem zaupnice vladi. Kljub temu ocenjuje, da bi vlada zaupnico lahko dobila. Stranka je odločena, da zaupnice vladi ne bo podprla. O tem, kako bo glasoval, se ni odločil le še poslanec Zaresa Alojzij Potočnik. Predsednik stranke Gregor Golobič je dejal, da je odločitev o zaupnici prišla prepozno, saj je ""vlak odpeljal, situacija je danes drugačna"". Po njegovih besedah se ne bodo opredeljevali o posameznih ministrih, temveč o ""dopustnosti, da vlado vodi sedanji predsednik vlade Borut Pahor"". Opozoril je, da zastaja delo na resorjih, ki so v zadnjem času ostali brez ministrov, zaradi česar bodo utrpeli velike posledice pri popravkih za rebalans proračuna za leto 2012. Rebalans bo njihova stranka – čeprav gre za dokument, ki ne navdušuje – podprla. Velika verjetnost, da bo zaupnica Golobič meni, da ""obstaja zelo velika verjetnost, da je mogoče dobiti zaupnico"". Takšna zaupnica operativne koalicije bi pomenila oblikovanje ""koalicije preživetja in koalicije nasprotnikov predčasnih volitev"". Kot je razložil, je v Državnem zboru sedaj veliko kalkulacij in aktivnosti, izglasovana zaupnica pa bo vodila v vegetativno stanje, ""priklop na aparate za preživetje vlade"", ne pa na ""infuzijo, da bi dobili novo energijo"". Težava: ""Kako se znebiti sedanje vlade"" Golobič izpostavlja, da sedaj izgleda, da ima Slovenija le eno težavo, in sicer, ""kako se znebiti sedanje vlade"". Pri tem prevladuje misel, da bi ob prihodu nekoga drugega na oblast težave bile rešene. Golobič meni, da bosta po volitvah sledila streznitev in trd pristanek. Omenjanje Zorana Jankovića kot kandidata levice je komentiral z besedami, da je za Zares bolj pomembna vsebina, ne pa to, kdo je ta hip bolj usposobljen, da premaga nekoga drugega. Po njegovih besedah namreč ni cilj samo ""premagati slovenskega Orbana"". V sedanjih okoliščinah je namreč bolj pomembno vprašanje, ""kaj bo politika počela"", kot pa, ""s kom bo to počela"".",0
"Evro nadaljuje pot navzdol Prvi mož Yahooja Scott Thompson si je izmislil, da ima diplomo iz računalništva, kar je že zahtevalo prvo žrtev. Odstopila je članica uprave Patti Hard. Hardova je bila zadolžena, da preveri Thompsonovo izobrazbo. V resnici je na univerzi Stonehill College študiral poslovodstvo in ne računalništvo. Ker Patti Hard svoje naloge ni opravila dobro, zapušča Yahoo. Mimogrede, tudi ona je malce olepšala svoj življenjepis. Thompson se je vsem opravičil. Nekateri zaposleni menijo, da bi moral odstopiti tudi on, njegovi ožji sodelavci pa ga za zdaj še podpirajo. Primer je lahko zgled Slovencem K nam je prišel zaradi svojih dosežkov v zadnjih petih, desetih letih. Ni prav pomembno, kaj se je dogajalo, ko je bil star 22. Gre za menedžerja z izkušnjami uspešnega vodenja velikih podjetij s tehnološkega področja, so zapisali. Zgodba je pri nas zanimiva zaradi afere o srednješolskem spričevalu poslanca Ivana Simčiča. Primer Yahooja je lahko tudi Slovencem lep zgled, kako se je treba odgovorno odzvati na takšne neljube dogodke. Finančne krivulje na Valu 202 Prvi pozivi, naj ECB spet ukrepa in kupi čas za sanacijo predvsem španskega bančnega sektorja. Španski bančni sektor na kolenih Na ceno Yahoojevih delnic Thompsonova neresnica ni dosti vplivala. Vlagatelji imajo trenutno drugačne skrbi, ki so povezani predvsem z novo zaostritvijo evropske dolžniške krize. V Grčiji je po parlamentarnih volitvah položaj še bolj negotov, vedno bolj pa postaja nevarna Španija. Bančni sektor je na kolenih. Vlada zahteva, da zbere skupno 35 milijard evrov kapitala za zavarovanje tveganj na nepremičninskem trgu. Donos desetletne španske obveznice se je zvišal nad šest odstotkov. Visoka rast nemškega izvoza Varno zatočišče so nemške obveznice, saj saj se je donos desetletne znižal na rekordno nizkega 1,53 odstotka. Marca je največje evropsko gospodarstvo spet presenetilo s podatkom o zunanjetrgovinski bilanci. Izvoz je znašal 98,9 milijarde evrov, kar je 8,4 odstotka več kot februarja. To vliva upanje, da se bo Nemčija izognila tehnični recesiji, potem ko je imela v zadnjem lanskem četrtletju rahlo negativno rast. Tečaji delnic na Lj. borzi TELEKOM +1,39 % 73,00 EUR MERCATOR +0,00 % 130,00 NOVA KBM +0,00 % 3,25 LUKA KOPER -0,30 % 10,00 KRKA -0,55 % 47,29 GORENJE -1,33 % 5,20 PETROL -2,18 % 192,50 ZAV. TRIGLAV -2,64 % 14,00 Evropske borze na štirimesečnem dnu Vodilni evropski delniški indeksi so v torek dosegli štirimesečno dno, v Grčiji pa je delniški trg zdaj celo najnižje po letu 1992. Od nedeljskih volitev je atenska borza ob polomu bančnih delnic padla za 10 odstotkov. Frankfurtski DAX30 se je v torek znižal za skoraj dva odstotka in bil tudi danes ob 14.30 za pol odstotka v minusu 6.410 točk. Newyorški Dow Jones 12.932 točk je torkovo trgovanje končal za 0,59 odstotka v minusu, prav tolikšna je bila njegova izguba sredi srede. Evro nadaljuje pot navzdol Evro je danes padel na 1,2939 dolarja, kar je nova najnižja vrednost po januarju. Zlato je zdrsnilo na 1.580 dolarjev, cena lahke nafte je pod 96 dolarji, cena brenta pod 112 dolarji. Na Ljubljanski borzi je bilo v sredo daleč največ prometa, 592 tisoč evrov, s Krkinimi delnicami, ki so nihale med vrednostma 46,85 in 47,70 evra. Petrolove in Triglavove delnice so izgubile več kot dva odstotka. Med redkimi podražitvami omenimo Telekom. Ob desetih sklenjenih poslih so se najvišji sklepali pri 73 evrih.",0
"Po prodaji arga in tomatina, viki kreme, salatine, regine, citronke, sladkega prahu naj bi moralo do konca leta Kolinsko zapustiti 300 delavcev.",0
"Bivši newyorški guverner Eliot Spitzer se po odstopu s položaja skuša ubraniti obtožb, ki bi ga lahko spravile v zapor Po odstopu s položaja guvernerja New Yorka se 48-letni Eliot Spitzer namerava poslužiti vseh pravnih načinov, da ne bi končal za zapahi, poroča Bloomberg. Spitzerjevi odvetniki morajo sedaj prepričati ameriško vlado naj ne vloži dodatnih tožb, ki bi lahko bile posledica njegovih zmenkov z dekleti na klic v Washingtonu. Ker so dekleta prestopila državno mejo, je primer padel pod pristojnosti zveznega tožilstva. Prostitucijo sicer preganjajo državne oziroma lokalne oblasti. Tožilstvo v omenjenem primeru tako nima veliko možnosti za zmago, zaradi česar naj bi proti demokratu Spitzerju sprožili postopke o domnevnem pranju denarja in nepravilni uporabi njegovih prostorov.",0
"Hrvaški premier v okviru predvolilnih shodov Slovenijo zopet poziva naj preneha z blokado, slovenskim turistom pa sporoča, da so dobrodošli Hrvaški premier in predsednik HDZ Ivo Sanader je na predvolilnem shodu v Splitu vnovič pozval slovenski državni vrh, naj ne izsiljuje Hrvaške, ker je tudi Slovenija vstopila v EU z nerešenim vprašanjem meje s Hrvaško. Hrvaški premier na strankarskih shodih pred nedeljskimi lokalnimi volitvam redno kritizira poteze Ljubljane. ""Nihče nas ne bo ustavil"" ""Sporočam Sloveniji, sosednji in prijateljski državi, da bomo njene turiste prisrčno sprejeli, sicer pa naj nas prenehajo izsiljevati"". Ob tem je poudaril, da nihče ne bo ustavil Hrvaške na poti v EU. ""Če ima Evropa priložnost, v kar tudi sam verjamem, temelji na enakih standardih. Dvojnih standardov ne more biti"". Sicer je Sanader prav v Splitu pred osmimi leti grmel, da Hrvaška ne bo pošiljala svojih generalov na Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije, potem pa si je v svojem prvem premierskem mandatu močno prizadeval, da je takrat najbolj iskani obtoženec haaškega sodišča, general Ante Gotovina, končal v priporu v Haagu.",1
"Vem, kdaj bo konec sveta, pravi ruski predsednik Vladimir Putin in dodaja, da se to ne bo zgodilo že jutri Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izključil možnost, da bi v petek dejansko prišlo do konca sveta, tako kot naj bi po nekaterih interpretacijah napovedali Maji. Pri tem pa je dodal, da sveta ne bo konec še najmanj 4,5 milijarde let. Putin je na vprašanje, zakaj je svojo prvo veliko novinarsko konferenco po vrnitvi v Kremelj priredil dan pred domnevnim koncem sveta, dejal, da ve, kdaj bo prišlo do konca sveta. Ve, kdaj bo konec sveta ""Vem, kdaj bo konec sveta,"" je dejal Putin in za trenutek obmolčal. ""Konec sveta bo nekje čez 4,5 milijarde let. Takšen je sistem delovanje našega Sonca. Reaktor se bo vžgal in vsega bo konec. Toda pred tem se bo Sonce spremenilo v majhno belo pritlikavko,"" je povedal ruski predsednik. Na vprašanje, ali se boji konca sveta, je Putin odgovoril: ""Zakaj bi se bal neizbežnega?""",1
"Distributerjem grozi kazen Urad za varstvo konkurence je uvedel postopek, v katerem bo preverjal sum kartelnega dogovora med distributerji električne energije. Sum je nastal, ker so Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska in Elektro Celje sočasno s 1. januarjem 2008 napovedali povišanje cen v skoraj enakem znesku. Po besedah v. d. direktorja urada Janija Sorška bo postopek trajal približno en mesec. Če bo kartelni dogovor ugotovljen, bo podražitev civilnopravno nična. Iz omenjenega ravnanja verjetno izhaja, da naj bi se družbe med seboj sporazumele ali usklajeno ravnale pri povišanju cen električne energije za gospodinjstva, je zapisal urad, ki sedaj čaka na odziv distributerjev. Družbam grozijo visoke kazni Kot je še dejal Soršak, bodo v primeru potrditve suma družbe denarno kaznovane, in sicer v znesku od 125.000 do 375.000 evrov, odjemalci pa bodo lahko zahtevali odškodnino. Urad za varstvo konkurence pa v Uradnem listu poziva vse fizične in pravne osebe, ki imajo pravni interes za udeležbo v postopku, naj v 30 dneh prijavijo svojo udeležbo in pošljejo pisna mnenja in morebitne pomembne dokumente. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je že izrazil zadovoljstvo z uvedbo postopka, napovedal pa je tudi, da bo vlada prihodnji teden sprejela načrt reguliranih cen za leto 2008.",0
"Ste se kdaj zmotili pri spletnem naročanju letalskih kart in se zato niste mogli vkrcati na letalo? Pred neljubimi zapleti vas ščiti nova direktiva Evropskega parlamenta, ki širi pravice potnikov in uporabnikov letalskih storitev. V času, ko si stečaji letalskih družb vrstijo kot po tekočem traku, je veliko potnikov in uporabnikov letalskih storitev ostalo brez možnosti, da bi dobili v celoti povrnjene stroške za plačane lete, ki jih zaradi bankrota ali insolventnosti ne bo. Včasih so vzrok za neljube zaplete tudi majhne tipkarske napake, ki se lahko pripetijo vsakomur. Opeharjeni kupci se vse pogosteje obračajo na potrošniške centre, ki v poplavi pritožb ne morejo pravočasno in ustrezno rešiti vseh zahtevkov. Majhne napake vas v prihodnje ne bodo po nepotrebnem stale živcev, letalske družbe pa vas prav tako ne bodo smele odirati pri plačilu s kreditnimi karticami. Več pravic za zadovoljnejše potnike na letališčih V bran potrošnikom se je z najnovejšo odredbo postavil bruseljski parlamentarni odbor za promet in turizem, ki je potrdil predlog, s katerim se še kakovostneje ščitijo pravice potnikov v letalskem prometu. Ker se je motiti človeško, se pogosto pripeti, da se uporabniki kdaj pri naročanju kart zatipkajo, po preverjanju kart pa se z že plačanimi vozovnicami ne smejo vkrcati na krov letala. Še huje je, če namesto vozovnice v London naročite vozovnico v Lyon, pri čemer do sedaj ni bilo mogoče popraviti precej bizarne in očitne napake. Sedaj boste tovrstne napake smeli popraviti v dveh urah po spletnem nakupu. Kot v sporočilu za javnost piše poljski poslanec Artur Zasada, je bilo do zdaj še bolj pereče vprašanje oderuških provizij, ki so jih pri plačilu s kreditnimi karticami do zdaj pobirale nekatere letalske družbe. Tudi če je potnik s kartico plačal več vozovnic, so bile za vsako vozovnico obračunane visoke provizije. Petčlanska družina je lahko tako za let po plačilu vozovnic plačala tudi več sto evrov provizij, dodaja Zasada, a je tovrstna praksa od danes naprej strogo prepovedana. Kot določa nov pravilnik, morajo letalske družbe ustrezneje in bolje reševati tudi pritožbe potnikov. Za to imajo na voljo le dva meseca po prijavi, prav tako pa morajo na svojih spletnih straneh objaviti kontaktne naslove in številke, na katerih smejo potrošniki zahtevati bodisi popravke bodisi oddati svoje pritožbe ob slabo opravljenih storitvah ali po kršenju pravic, ki jim jih predpisuje zakonodaja. Z novo bruseljsko direktivo so letalski potniki še bolje zavarovani in imajo več pravic. Število pritožb je do zdaj strmo naraščalo V Evropskem parlamentu so tako prepričani, da se bodo tako dvignili standardi storitev, prav tako pa se bo tako ustrezno zmanjšalo število prijav na centrih za pomoč potrošnikom. Mreža Evropskih potrošniških centrov ECC-Net, katere del je tudi Evropski potrošniški center v Sloveniji, je v letu 2010 obravnavala 71.292 primerov, od teh 44.000 pritožb potrošnikov. Kar tretjina vseh pritožb se je nanašala na zračni promet, od teh pa kar 57 odstotkov na pravice letalskih potnikov. Pri uveljavljanju pravic so imeli letalski potniki veliko težav zaradi sklicevanja letalskih prevoznikov na izredne okoliščine, zaradi katerih naj bi bile po mnenju nekaterih letalskih družb pravice letalskih potnikov izključene. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!",1
"Delnice na azijskih borzah so se tudi danes pocenile, padec je spodbodla informacija o industrijski proizvodnji, kitajske delnice pa so se spustila na najnižje nivoje zadnjih treh let. Pesimizem je znova preplavil azijske borze, indeks MSCI Asia Pacific se je znižal za 0,6 odstotka in padel na najnižjo vrednost zadnjega meseca. Znižal se je tudi na mesečni ravni, kar je prvi negativni mesec po maju. Vzdušje na azijskih kapitalskih trgih je v pesimizem ovila informacija o industrijski proizvodnji. Ta je na Japonskem zdrsnila mnogo globlje od pričakovanj analitikov. Julija je industrijska proizvodnja v primerjavi z mesecem prej na Japonskem zdrsnila za 1,2 odstotka. Zdrs naj bi bil predvsem posledica krčenja svetovnega povpraševanja. Padec je za tretje največje svetovno gospodarstvo veliko razočaranje in kaže na velike negotovosti na poti k okrevanju. Indeks Nikkei se je skrčil za 1,6 odstotka, kitajske delnice so izgubile 0,3 odstotka - indeks CSI 300 je zaključil najniže po februarju 2009. Za 0,4 odstotka je upadel Hang Seng. Korejske delnice se niso bistveno pomaknile pod izhodišče.",0
"S prevzemom sortirnih procesov za Avstrijo je slovenski terminal pridobil na strateškem pomenu v omrežju DHL Express DHL ima v industrijski coni na brniškem letališču svoj sortirni terminal vse od jeseni leta 2007, kjer pretovarjajo Express in Freight pošiljke za slovenske kupce. Z aprilom letos pa so v Sloveniji prevzeli Express pošiljke z destinacijsko kodo KLU (Klagenfurt) namenjene kupcem v južni Avstriji. Letala iz Leipziga, ki na letališče Jožeta Pučnika pripeljejo pošiljke DHL za slovenske naročnike, bodo od zdaj vozila še avstrijske pošiljke. S prevzemom sortirnih procesov za Avstrijo je slovenski terminal pridobil na strateškem pomenu v omrežju DHL Express. Uporabniki storitev DHL Express iz južne Avstrije so do zdaj prejeli svoje letalske pošiljke TimeDefinite iz Leipziga s postankom v Lienzu. Zdaj pa bo letalo iz Leipziga, ki na letališče Jožeta Pučnika pripelje slovenske pošiljke, pripeljalo še avstrijske pošiljke. Od tod dalje bodo pošiljke potovale po cesti z dvema tovornjakoma proti sortirnemu centru v Celovcu. Prednosti tako za Avstrijce kot Slovence Uporabniki iz Avstrije bodo tako lahko pridobili dodatne tri ure časa za oddajo oziroma prejem pošiljk, s čimer bo DHL ponudnik z najdaljšim prevzemnim časom med ponudniki ekspresnih storitev. Združeni procesi na Brniku pa so izboljšali kazalnike učinkovitosti operative, izboljšali produktivnost ter optimizirali zasedenost kapacitet pri DHL Ekspres Slovenija. Zaradi naraščajočega obsega poslovanja pa bodo pri DHL Ekspres Slovenija letos investirali v procesno opremo, ki bo povečala pretočnost blaga za skoraj 50 odstotkov.",1
"Čitalniki dokumentov so povzročili tiho revolucijo. Podjetja po celem svetu so v zadnjih letih z digitalizacijo poslovne dokumentacije izvedla kvalitativni preskok v poslovanju. Digitalizacija pomeni korak k urejenemu delu z dokumenti podjetja. Nadomešča ročno delo z njimi ter zagotavlja varno rokovanje, arhiviranje in sledenje dokumentov. Kadar koli in kjer koli. Vsakodnevno delo z dokumenti pomeni za podjetja izjemen časovni vložek. Čas zaposlenih seveda sodi med stroške poslovanja, ti pa morajo ostati kar se da nizki. Raziskave proizvajalca Canon dokazujejo, da zaposleni v podjetjih izgubijo na teden kar do osem ur z iskanjem dokumentov. Učinkovito delo z dokumentacijo je torej pot do prihrankov in izboljšane konkurenčnosti podjetja. Digitalizirano poslovno dokumentacijo lahko uporabniki neposredno delijo na delovnih spletnih portalih ali delajo z njimi prek omrežji podjetij in interneta. Tovrstni dokumentaciji se lahko dodajajo opombe, možno je evidentiranje, spreminjanje velikosti, zakrivanje zaupnih delov ter dodajanje podpisov in pečatov podjetja. Čitalnik dokumentov je izjemno orodje za sledenje dokumentov, saj omogoča takojšen pregled nad celotno knjižnico predhodno preslikanih vsebin. Med zelo priporočljive čitalnike sodi Canon DR-M140, ki je trenutno najbolje prodajan model v Evropi. Po velikosti sodi med kompaktne čitalnike, zaradi zmogljivosti pa je primeren tako za manjša podjetja kakor za banke, zavarovalnice in javno upravo. Canon DR-M140 je odličen za visoko intenzivnost dela in polno obremenitev prek celega dneva. Je srce produktivnosti delovnih skupin in oddelkov. Z zmogljivostjo do 40 listov ali 80 strani na minuto pri ločljivosti 300 dpi je čitalnik popoln za zahtevna poslovna okolja tako glede frekvence kakor glede kakovosti izpisov. Zaradi slednje je prepoznavanje podatkov v dokumentih in razvrščanje datotek preprosto, hitro in intuitivno. Čitalnik Canon DR-M140 podpira rabo več vrst datotek. Med njimi so najbolj razširjene PDF, PDF-A, TIFF, JPEG in BMP. Vsebino lahko izvozi tudi neposredno kot datoteko PowerPoint. Canon DR-M140 zmore kar 6000 obdelanih strani na dan. Podpira izjemno širok izbor medijev. Vase brez težav sprejme trde in debele papirje, dolge tudi do 3 m, ter plastične kartice. Napak pri podajanju skorajda ni. Za to skrbi ultrazvočni sistem za zaznavanje dvojnega podajanja. Čitalnik zaseda izjemno malo prostora. Ker v višino meri komaj 10 cm, ga lahko pospravimo tudi v pisarniški predal. Opremljen je z izbirnim podajalnim mehanizmom. To pomeni, da lahko izberemo, ali bo dokumenti odloženi na vrhu ali za čitalnikom. Naprava torej ne potrebuje dodatnega prostora za obdelane dokumente in bo zagotovo našla svoj prostor v še tako natrpanih pisarnah. Podjetje Birosistemi ponuja čitalnik DR-M140 za resnično prijazno ceno. Ob uvajanju čitalnika v delovno okolje podjetja ponujajo tudi brezplačno svetovanje. Ne utapljajte se več v kupih papirja in pošljite povpraševanje še danes. Birosistemi.",1
"Dandanes je zaradi nasičenosti izdelkov treba vložiti precej truda in denarja, da se oblikuje nova blagovna znamka. Kako je to uspelo svetovnim velikanom in koliko so njihove blagovne znamke vredne sedaj? So znana jajca boljša od navadnih? Blagovne znamke ljudem omogočajo, da vsaj v subjektivnem svetu postanejo to, kar si želijo. Ljudje imamo radi, da nas drugi vidijo z zmagovalcem, torej z blagovnimi znamkami, ki so v okolju zaznane kot najboljše, ugledne in zmagovalne. Z njimi ustvarjamo svoj lastni jaz, zmagovalčevo podobo prenašamo na svojo lastno podobo in si s tem povečujemo samospoštovanje in samozavest. Močna blagovna znamka je vir številnih koristi za proizvajalca. Med drugim omogoča postavljanje in vzdrževanje visokih cen, kar povečuje dobiček in spodbuja povpraševanje. Podobno kot ljudje in izdelki imajo tudi blagovne znamke svojo življenjsko dobo. Za dolgo in uspešno življenje blagovne znamke je pomembno, da blagovno znamko že na samem začetku dobro zasnujemo. Ker gre pri blagovni znamki za očem skrito premoženje družbe, marsikdo pozabi na njihove astronomske vrednosti. Najmogočnejša in najprepoznavnejša blagovna znamka je tako Coca-Cola, vrednost te blagovne znamke pa znaša zavidljivih 66,7 milijarde dolarjev. Preverite še ostale vrtoglave vrednosti blagovnih znamk največjih svetovnih velikanov.",1
"Radlje ob Dravi - Koroška svoje primerjalne prednosti vidi predvsem v turizmu ter lesni in kovinsko predelovalni industriji, za izvajanje teh dejavnosti pa je nujen obstoj dobre infrastrukture. Prav zato bo ena od prioritet vlade do konca mandata po besedah ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrika Gjerkeša tretja razvojna os. Ob obisku občin Ribnica na Pohorju in Radlje ob Dravi je minister poudaril še, da bo za projekt tretje razvojne osi nujna ""koordinacija sektorjev"", ki bo omogočila čim hitrejšo izdelavo projektne dokumentacije umeščanja osi v prostor, s tem pa tudi čim prejšnji začetek gradnje te cestne povezave. Minister je spregovoril tudi o interventnem zakonu o Koroški, ki si ga želijo v regiji, pri čemer je ponovil, da takšnega zakona ne bo. Izpostavil je, da bo rešitve, ki bi jih Koroška rada videla zapisane v posebnem zakonu zanjo, urejal predlagani sistemski zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki ga je prejšnji teden potrdila vlada. Ta zakon bo sicer pokrival vsa območja v Sloveniji, ne samo Koroške, je dodal. Gjerkeš je povedal še, da od zaključnega popoldanskega dogodka ob vladnem obisku Koroške, to je seje vlade, na kateri bodo prisotni koroški gospodarstveniki in predstavniki lokalnih skupnosti, pričakuje, da bosta glavni prav omenjeni temi: tretja razvojna os in predlog interventnega zakona o Koroški.",1
"Dva največja sindikata italijanskih avtoprevoznikov sta končala stavko, zaradi katere je primanjkovalo bencina in hrane. Sindikati avtoprevoznikov in italijanska vlada so le našli skupni jezik Avtoprevozniki so se za stavko odločili zaradi visokih cen dizelskega goriva in neurejenih razmer v panogi. Stavkati so pričeli v ponedeljek, vztrajali pa naj bi do petka opolnoči. Dva največja sindikata italijanskih avtoprevoznikov sta po treh dneh končala stavko, potem ko je vlada obljubila, da se bo lotila najbolj perečih zadev, ki tarejo italijanske avtoprevoznike. Danes je bilo na cestah še vedno na tisoče italijanskih avtoprevoznikov, čeprav je italijanski prometi minister Alessandro Bianchi v torek zvečer izdal odlok, naj opolnoči stavko prekinejo. Za ta korak se je odločil, da bi zaščitil distribucijo osnovnih dobrin. V Italiji namreč več kot 70 odstotkov blaga prepeljejo po cestah, zaradi stavke pa so se soočali s pomanjkanjem bencina in svežih živil, nekatere tovarne so že morali začasno zapreti. Med njimi je tudi avtomobilski koncern Fiat, kjer ne morejo delati, saj nimajo delov za sestavo avtomobilov. Zmeda je vladala tudi v prometu. Tovornjaki so tri dni zapored blokirali avtoceste in druge prometnice ter ovirali promet v pristaniščih in na mejnih prehodih. V trgovinah je zmanjkalo sadja in zelenjave ter mleka, primanjkuje tudi mesa V Grčiji s 24-urno stavko zaposleni v javnem sektorju izražajo nasprotovanje predlaganim pokojninskim reformam. Stavkajo poteka na področju avtobusnega, pomorskega, železniškega in letalskega prometa, zaradi česar so se državljani na pot morali odpraviti z lastnim prevozom, to pa je povzročilo dolge kolone, zlasti na območju Aten. Stavkajo tudi zaposleni v bankah, davčnih in občinskih uradih, zdravstvu in šolstvu, odvetniki in sodniki pa so že v torek sklicali 48-urno stavko. Poleg tega naj bi stavkali tudi arheologi, ki upravljajo z atensko Akropolo in drugimi antičnimi znamenitostmi v Grčiji. V torek je 24-urno stavko sprožil tudi sindikat novinarjev. Zaradi stavke so bile police italijanskih trgovin skorajda prazne, primanjkuje predvsem svežih izdelkov. Tako trgovci kot kmetje izgube ocenjujejo v več sto milijonih evrov. Opozarjajo, da sadje in zelenjava gnijeta v skladiščih, uničenje pa grozi tudi velikim količinam mleka. Poslovanje je moralo začasno prekiniti kar 80 odstotkov bencinskih črpalk po državi, na tistih, ki še točijo gorivo, pa so nastajale dolge kolone vozil. Motena je bila tudi dostava časopisov. Zaradi zapore cest in meja so nastajali zastoji tudi na mejah s sosednjimi državami. Prav tako so imeli težave tuji avtoprevozniki, med njimi tudi Slovenci, ki so zaradi stavke prisilno stali, primankovalo jim je bencina, niso imeli osnovnih higienskih pogojev, ostali pa so tudi brez hrane in vode. Naši prevozniki so postali tudi žrtev vandalov, ki so se na pnevmatike vozil spravljali z noži, na voznike pa s pestmi. V Slovenijo so se tako vračali z veliki zamudami in poškodbami na vozilih. Italijanski avtoprevozniki so naprej spuščali samo voznike osebnih avtomobilov.",0
"Navade generacij se spreminjajo ljudje, ki danes odhajajo v zaslužen pokoj, so praviloma dokaj pri močeh, zato bi bilo zelo narobe misliti, da so obsojeni le na zdravilišča. Srečno pot, babica! Raziskave kažejo, da se upokojeni ljudje čedalje pogosteje odločajo za potovanja, pri čemer navadno ne želijo, da bi jih agencije obravnavale drugače kot preostale potnike, saj bi kaj takšnega po njihovem mnenju imelo slabšalni prizvok nemoči in s tem krepek psihološki učinek. Pametne glave pri turističnih agencijah se še posebej potrudijo za upokojence zunaj glavne turistične sezone, saj je ta ciljna skupina znana po tem, da ima obilico prostega časa in tako je upati tudi nekaj prihranjenega denarja, če jih bodo uspešno privabili medse, pa lahko njihovi cekini znatno prispevajo k izboljšanju letne bilance. Moderni upokojenci so tudi računalniško pismeni, znajo uporabljati internet, poiskati in tudi primerjati ponudbo, tako da jih kakšni ne preveč pošteni ponudniki ne morejo več pretentati. Poglejte, kako se znajdejo in kaj se lahko od njih naučimo tudi mi! Preberite pa tudi, kaj o njih menijo turistični delavci, pripravili smo tudi nekaj idej, kam na dopust za malo denarja!",1
"V Novi Gorici so se tamkajšnji policisti pridružili projektu Z glavo na zabavo. Poleg številnih nasvetov v povezavi s prometom so obiskovalcem predstavili tudi svoj poklic. Policisti s Policijske uprave (PU) Nova Gorica so danes vsem obiskovalcem prireditve Z glavo na zabavo svetovali glede varnosti v prometu, opozarjali na nevarnost prehitre in neprevidne vožnje ter neupoštevanje predpisov,.. Poleg tega so predstavili rešitve, s katerimi lahko bolje poskrbimo za svojo varnost in varnost svojega premoženja, predstavili njihov poklic ter delili zloženke s preventivnimi nasveti z različnih področij policijskega dela. ""Tudi v okviru letošnje preventivne prireditve je bila naša stojnica, na kateri smo obiskovalcem lahko podali različne preventivne nasvete, dobro obiskana,"" je povedal vodja policijskega okoliša Robert Horvat iz Policijske postaje Nova Gorica.",1
"Težko pričakovani Zakon o duševnem zdravju, ki pomeni podlago za nacionalno strategijo na tem področju, je končno ugledal luč sveta. Poslanci so danes s 60 glasovi za in nobenim proti podprli predlog zakona o duševnem zdravju. Zakon, ki ga je zainteresirana javnost pričakovala 15 let, vzpostavlja pravni okvir za celostno in dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja. Sodelovale so vse stroke Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je na majski predstavitvi zakona pred poslanci pojasnila, da je cilj zakona, ""da najdemo pot tudi za preprečitev takega števila samomorov, da zaščitimo človekove pravice oseb s težavami v duševnem zdravju in da vzpostavimo pogoje za celostno obravnavo in varstvo oseb s težavami v duševnem zdravju"". Ministrica je tedaj poudarila, da so pri pripravi zakona sodelovale vse stroke, nevladne organizacije, varuhinja človekovih pravic, informacijska pooblaščenka sodišča itd. Zakon bo opredelil pravice ljudi z duševnimi motnjami Zakon določa sistem zdravstvene in socialnovarstvene skrbi na področju duševnega zdravja in izvajalce te dejavnosti ter določa pravno podlago za sprejem nacionalnega programa. Poleg tega opredeljuje varstvo pravic ljudi z duševno motnjo v primerih prisilne hospitalizacije. Tako je omejitev pravic dopustna le, če je ogrožena varnost življenja. Zakon tudi opredeljuje pravico do zastopnikov osebe na področju duševnega zdravja pri uveljavljanju pravic v vseh postopkih obravnave. Med cilji zakona je ministrstvo za zdravje izpostavilo varstvo pravic oseb z motnjami v duševnem zdravju in uskladitev obstoječe zakonodaje z odločbo ustavnega sodišča.",1
"Eurobox. Njihova embalaža za slaščice v Hiltonovih hotelih. Prvi na slovenskem trgu z luksuzno embalažo. Ekološki vidik, razgradljivost materialov je eno od naših glavnih vodil. Bernarda Krajc, Eurobor Postojna. “Z nastopom krize so podjetja postala bolj odprta za to, da se njihova blagovna znamka tudi z embalažo pozicionira na višjo raven,” kako je kriza zanje postala izziv, pojasnjuje Damjan Krajc, komercialni direktor in solastnik cerkniškega družinskega podjetja Eurobox, ki se ukvarja s proizvodnjo embalaže. S 23-letnim delom in “veliko majhnimi koraki” so dosegli visoke cilje. Njihovo luksuzno embalažo za zavijanje sladic uporabljajo Hiltonovi hoteli v Avstriji, Nemčiji in Švici. “Naš avstrijski prodajnik je stopil v stik z agencijo, ki dobavlja Hiltonu,” opisuje, kako so dosegli prestižno hotelsko verigo. In zaslužek? “V tem primeru je nadpovprečen,” odgovarja. V njihovi embalaži so tudi proizvodi Boscha in Siemensa. Tudi za parfume kenzo Slokart, še eno Krajčevo podjetje, pa s francoskim partnerjem “oblači” kozmetiko blagovnih znamk, kot so Kenzo, Carolina Herrera, L'Oréal, Biotherm in Prada, različna vina, žgane pijače in druge vrhunske izdelke. Kdo je njihov prvi slovenski partner, za katerega pripravljajo novo, luksuzno embalažo, pa je še skrivnost. Na slovenskem trgu, kamor Eurobox proda 80 odstotkov izdelkov, je, kot pravi Krajc, veliko izdelkov, ki so – tudi če so zelo kakovostni – neustrezno ali preslabo pakirani. Eurobox s 37 zaposlenimi je kriza sicer prizadela, a je na račun novih trgov in kupcev, naložb v razvoj, okrepljene komerciale pa tudi hitre prilagodljivosti, ki jo omogoča majhnost podjetja, lani zopet rasel in imel 3,8 milijona evrov prihodkov, letos pa naj bi jih povečali za 12 odstotkov.",1
"Uničenje, ki ga je povzročila finančna kriza, po nedavni analizi presega vrednost 40 tisoč milijard evrov. Najhuje je v Aziji, kjer je klonila tudi Japonska. Analiza Azijske razvojne banke je pokazala, da je finančna kriza po vsem svetu uničila skoraj 40 tisoč milijard dolarjev premoženja. Azija je najbolj prizadeta, tam se je namreč razbilinilo kar 7630 milijard dolarjev. Predsednik Azijske razvojne banke je prepričan, da bo Azija iz sedanje krize izšla krepkejša kot kdaj koli. Bojim se, da se bo položaj še poslabšal, je dejal Haruhika Kuroda, predsednik Azijske razvojne banke. Hkrati je izrazil prepričanje, da bo Azija iz krize izšla kot ena prvih delov sveta, in sicer krepkejša kot kdaj koli. Okrepitev konjunkture je po njegovih besedah mogoče pričakovati konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Po mnenju ekonomistov pa je Azijo kriza tako hudo prizadela ravno zato, ker gre za regijo, ki se izredno hitro razvija. Klonila tudi Japonska Japonska je imela januarja letos rekorden, 1,4 milijarde evrov visok primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. Po podatkih japonskega finančnega ministrstva gre za prvi primanjkljaj v zadnjih 13 letih. Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes zaradi zaskrbljenosti glede japonskega gospodarstva znižali. Indeks Nikkei je zdrsnil na najnižjo raven v zadnjih 26 letih. Manjše povpraševanje po tehnoloških izdelkih Do primanjkljaja je prišlo zaradi hudega upada izvoza in poglabljanja recesije. Japonsko je posebej prizadel upad svetovnega povpraševanja po avtomobilih, visokotehnološkem blagu in strojih, področjih, na katerih ta država blesti. Skupno se je izvoz januarja na letni ravni znižal za 46,3 odstotka, uvoz pa za 31,7 odstotka. Japonsko je po besedah analitikov še posebej prizadel upad svetovnega povpraševanja po avtomobilih. Zaradi slabega gospodarstva ZDA tudi Japonska ostaja na dnu Januarski primanjkljaj, ki ga je danes uradno objavilo japonsko finančno ministrstvo, je bil večji od pričakovanj in največji po januarju 1985, analitiki pa se bojijo, da bo japonski tekoči račun plačilne bilance v rdečem območju še več mesecev. Zaenkrat namreč ne gre pričakovati, da se bo opešano ameriško gospodarstvo popravilo že v bližnji prihodnosti, zato bo verjetno tudi japonski izvoz ostal šibak. Nekateri se bojijo, da bo japonska vlada v tem tednu objavila, da se je drugo največje gospodarstvo na svetu v zadnjem lanskem četrtletju skrčilo več kot za medletnih 12,7 odstotka, kot so ocenjevali doslej. Tudi v letošnjem prvem četrtletju naj bi imela Japonska po napovedih velik upad bruto domačega proizvoda.",0
"Ljubljana - Tri dni po tem, ko so bančni delavci zaradi odpovedi kolektivne panožne pogodbe, odpovedalo jo je Združenje bank Slovenije (ZBS), zagrozili s stavko, jih je nadzorni svet ZBS na čelu s predsednikom uprave NLB Božom Jašovičem pričakovano povabil na sestanek, na katerem se bodo dogovorili o poteku in vsebini socialnega dialoga, pogajanjih za sklenitev nove panožne pogodbe in ostalih odprtih vprašanjih. Srečanje bo predvidoma v petek. Kot je znano, so delodajalci konec septembra enostransko odpovedali kolektivno pogodbo dejavnosti bank in hranilnic ter hkrati ponudili novo, ki zaposlenim znižuje že uveljavljene pravice. To potezo so v ZBS utemeljili s prilagajanjem stroškov dela sedanjim razmeram poslovanja, kar pa bančnih sindikatov ni prepričalo. ""Delodajalci ste v preteklih letih, v katerih smo skupaj soustvarjali visoke dobičke bank, bili pripravljeni deliti materialne in druge pravice le menedžmentu, delavcem pa niste niti izhodiščnih plač usklajevali z rastjo življenjskih stroškov,"" sta novo pogodbo v začetku tedna komentirala Sindikat bančništva Slovenije (SBS) in Sindikat NLB. Če z nasprotne strani ne bo interesa za konstruktivna pogajanja, grozijo celo s stavko. Medtem ko v združenju kaj več od tega, da so se zavzeli za nadaljnji konstruktivni dialog med socialnima partnerjema, niso povedali, imajo v sindikatih tri ključne zahteve. ""Vztrajamo, da se podaljša uporaba sedanje kolektivne pogodbe do sklenitve nove, ustanovljena pa mora biti tudi komisija, ki bo pripravila strokovni plačni model za bančništvo. Poudarjam, da ne bomo pristali na nobeno zmanjšanje standardov, ki so že sedaj minimalni,"" je zatrdil predsednik SBS Drago Jurenec. Prav tako zahtevajo, da bodo prisotni na petkovem sestanku - poleg Jašoviča naj bi se ga udeležila tudi France Arhar (Unicredit) in Matjaž Kovačič (NKBM) - sodelovali v imenu vseh delodajalcev. tomaz.modic@dnevnik.si",0
"Na Celovški cesti v Ljubljani so odprli SOS-trgovino s cenejšimi živili za socialno šibkejše. Alpsko mleko je za 0,27 evra cenejše kot v Mercatorju. Jogurt 0,46 evra ceneje Ponudba. Na policah trgovine SOS smo videli kruh, zobno pasto, gel za prhanje, mleko, jogurt, vodo, testenine in drobtine. Primerjava. Medtem ko boste za liter alpskega mleka v SOS-trgovini odšteli 0,50 evra, boste za enak izdelek v Mercatorju odšteli 0,77 evra. Sadni jogurt Mu v SOS-trgovini stane 0,60, v Mercatorju pa 1,06 evra, gel za prhanje v SOS-trgovini stane 1,50 evra, v Mercatorju pa 3,84 evra. Kilogram belega kruha je v SOS-trgovini cenejši za 0,55 centov. Urnik. Od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure in v soboto od 8. do 13. ure. ""Trgovina bi bila dobrodošla, tudi če ne bi bilo gospodarske krize,"" nam je povedala ena izmed prvih obiskovalk SOS-trgovine, ki ni želela biti imenovana. ""Imam 417 evrov pokojnine, živim pa sama z invalidnim sinom, ki prejema pomoč v višini 180 evrov,"" je pojasnila in dodala, da je trgovine zelo vesela in da je ponudba zadovoljiva. Omejena vsota nakupa SOS-trgovina, ki so jo odprli včeraj na Celovški 291 v Ljubljani, je namenjena brezposelnim in tistim z manj kot 500 evri dohodkov na mesec. Da so posamezniki upravičeni do nakupov, morajo v trgovino prinesti potrdilo centra za socialno delo, odrezek pokojnine ali potrdilo o plači. ""Tako jim v trgovini pripravimo kartico, ki je računalniško vodena in bo dovoljevala samo določeno vsoto nakupa,"" pravi vodja projekta SOS-trgovin Alan Juraković. Dvočlansko gospodinjstvo z do 800 evri prihodkov bo tako lahko mesečno nakupilo za 40 evrov živil. Večina doniranih izdelkov Po navedbah Jurakovića bo posamezno gospodinjstvo omejeno tudi glede nakupa količine posameznega izdelka. ""Štiričlanska družina tako ne bo mogla kupiti 50 kilogramov moke na mesec, pač pa bo lahko kupila le pet kilogramov moke, dva kilograma sladkorja in tako naprej,"" pojasnjuje Juraković. ""Večina izdelkov v trgovini je donirana, nekaj pa smo jih dokupili,"" je dejal Juraković. Po njegovih besedah so k projektu kot dobavitelji že pristopili Žito, Ljubljanske mlekarne in Palmolive Adria, tik pred podpisom pogodbe pa so z Lidlom, Radensko in Pivovarno Laško.",1
"Kresalova: Dobili smo priložnost za nov začetek, ki je ne smemo zapraviti. Biščak: Zares ne izključuje možnosti izstopa iz koalicije. ""Dobili smo priložnost za nov začetek, ki je ne smemo zapraviti. Zato je ključno, da koalicija preneha z medsebojnim obračunavanjem in enotno ter hitro uresniči cilje, ki smo si jih zadali kot prioritete,"" je v izjavi za javnost po današnjem izvršnem odboru LDS pred jutrišnjim vrhom koalicije povedala Katarina Kresal. ""Koalicijski partnerji se morajo vzdržati vsakega ravnanja, ki bi ustavljalo ali oteževalo sprejem ukrepov, ki smo jih postavili za prioritetne,"" je dejala in kot prioritetno izpostavila področje preganjanja gospodarskega kriminala. Izjav generalnega sekretarja Zaresa Bogdana Biščaka, ki je izjavil, da v stranki ne izključujejo možnosti, da bi v primeru, če ne bi mogli uresničiti svojega programa, izstopili iz koalicije, ni komentirala. Jih je pa Karl Erjavec iz DeSUS-a, ki je za STA dejal, da jih sam razume ""bolj kot način, kako bi Zares zamajal vlado in koalicijo"". DeSUS v tem primeru na ""izpraznjena ministrska mesta Zaresa"" ne bi predlagal svojih kandidatov, temveč bi odločitev prepustili premierju, pravi Erjavec.",1
"Odškodnina. Nekdanji direktor bo moral plačati, a za vse terjatve delavcev Jutranjke ne bo dovolj. ""Delavci niso še povsem obupali in pričakujejo, da bo zdaj, ko je po skoraj osmih letih pravdanja sodišče dosodilo, da mora Miha Rabič, nekdanji direktor, plačati nekaj manj kot 300 tisoč evrov odškodnine, vsaj del njihovih terjatev poplačan,"" nam je povedala Slavica Mirt, nekdanja sindikalistka v Jutranjki. Pravdanje. Stroški stečajnega postopka, ki poteka od julija 2005, so do zdaj znesli dobrih 743 tisoč evrov. Precejšen del tega zneska gre po Kosovih besedah na račun odškodninske tožbe. Odškodninski zahtevek je najprej znašal 2,6 milijona evrov, nato ga je Kos znižal na 776 tisoč evrov, sodišče pa je zdaj znesek več kot prepolovilo. Nadzornika Marjana Rabiča in Mirjano Šulek, ki naj bi skupaj z Miho Rabičem Jutranjko oškodovali tako, da so na račune drugih podjetij v njihovi lasti nakazovali večje zneske denarja, je sodišče oprostilo. Miha Rabič je zaradi Jutranjke v zaporu že prestal 11-mesečno kazen zaradi neupravičene porabe državnih sredstev in ponarejanja poslovnih listin. Za številne zadnje delo Velikega razočaranja in občutka izigranosti ob propadu, ko so pričakovali, da se bo vsaj del Jutranjke ohranil, delavci še niso pozabili, je dejala Mirtova in dodala: ""Posledice občuti ne samo Sevnica, ampak celotno Posavje in Mirnska dolina povrhu."" ""Veliko delavkam Jutranjke se ni nikoli več uspelo zaposliti,"" je povedala Irena Pirc, direktorica sevniške območne službe zavoda za zaposlovanje. Stopnja brezposelnosti je zaradi propada tako Jutranjke kot nekaj tekstilnih podjetjih na njihovem območju zdaj 14,3-odstotna. Med brezposelnimi pa je dobra polovica žensk, medtem ko je v Sloveniji med brezposelnimi manj kot polovica žensk. Odškodnina delavcem ""Če nam bo znesek, ki ga je prisodilo sodišče, uspelo izterjati, bomo najprej poplačali delavce,"" nam je pojasnil Tomaž Kos, stečajni upravitelj. A Rabičeva odškodnina za to ne bo dovolj, saj je dolga delavcev ostalo za dober milijon evrov. Sklep sodišča sicer še ni pravnomočen, za pritožbo pa se Kos še ni odločil.",0
"Letošnje subvencije za mlade družine so bržkone zadnje Ministrstvo za okolje želi premoženje stanovanjskega sklada po nujnem postopku prenesti na polzasebno nepremičninsko družbo v okviru prizadevanj za oživitev gradbeništva. Premoženje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije SSRS bi ministrstvo za okolje in prostor preneslo na novo Nepremičninsko investicijsko družbo NID in s tem omogočilo privatizacijo namenskega denarja, ki se je v sklad stekal 20 let, piše časopis Delo. Spremembo želi ministrstvo izvesti po nujnem postopku - čas za pripombe k zakonu, objavljenem na spletni strani ministrstva, je še do 25. maja. Predlagatelj zakon uvršča med prizadevanja za zagon slovenskega gospodarstva s poudarkom na reševanju gradbeništva. A to še ni vse - kot kaže, bo naslednje leto konec tudi subvencij za reševanje stanovanjske problematike mladih družin. 410 milijonov evrov premoženja v javno-zasebno družbo NID-ov osnovni kapital bo znašal 7.500 evrov kar predlagatelj šteje med edine stroške, nanj pa bo prenesla vse finančno in stvarno premoženje ter vse pravice in dolžnost SSRS-ja. Celotno skladovo premoženje sicer znaša 410 milijonov evrov, od tega je namenskega premoženja za 247 milijonov evrov, njegova namembnost pa bi se lahko spremenila. Ureditev omogoča javno-zasebno partnerstvo, saj v NID lahko vstopajo zasebni investitorji največ do 49 odstotkov kapitala. Na tako ureditev letijo zelo ostre kritike, piše Delo. Banke z zaseženimi stanovanji v NID-u Predlagatelji predvidevajo, da bodo v lastništvo vstopali predvsem pokojninski skladi, banke, lahko pa tudi družbe in posamezniki, posebno pozornost pa namenjajo možnosti, da bi banke na NID prenesle zasežena stanovanja. V predlogu zakona ni določeno, kdo bo opravljal naloge, ki jih stanovanjski zakon nalaga SSRS-ju, kot so sofinanciranje neprofitnih najemnih stanovanj, ugodna dolgoročna stanovanjska posojila fizičnim osebam ter delitev subvencij. Določeno je le, da za izvajanje stanovanjskih storitev v javnem interesu NID-a lahko sklene javno-zasebno partnerstvo z državo ali občinami. V Delu besedo lahko še posebej poudarijo. Letos zadnje subvencije za mlade družine? Ker je zanimanja za pomoč pri nakupu stanovanja vse večje, bi morala država letos za to nameniti skoraj dvakrat več denarja, piše časopis Večer. Okoljsko ministrstvo je zato želelo subvencijo, ki znaša 300 evrov na družinskega člana, razpoloviti, a je ostalo pri tem, da bo ureditev za leto 2011 nespremenjena, javni razpis pa se pričakuje do 30. junija. A na razpravi treh ministrstev okoljskega, finančnega in razvojnega so obravnavali tudi možnost ukinitve teh subvencij že prihodnje leto, na vprašanje Večera pa okolijsko ministrstvo ukinitve ni zanikalo. V tem primeru sicer dozdajšnji prejemniki ne bodo ostali brez subvencij, ustavljeno pa bo podeljevanje novih.",0
"Rimski vrelec. Začetnih težav konec, pravi Mavsar. “Delamo vse, da bi bil projekt marca dokončan. Računamo, da bi do aprila dobili gradbeno dovoljenje,” je za Žurnal pojasnil Simon Mavsar z IIPM, inštituta imunopatologije in preventivne medicine, podjetja v ruski lasti, ki bo prenovilo objekt Rimskih vrelcev v Kotljah. Kar 11 tisoč evrov za 14 dni Spomnimo, Občina Ravne na Koroškem je aprila lani že prejela skoraj pol milijona evrov za te vrelce od podjetja IIPM v lasti zdravnika Muse T. Abidova, ki namerava na tej lokaciji urediti prestižno kliniko oziroma mednarodni rehabilitacijski center. Investitor namerava dozidati obstoječ hotelski objekt, za nakup pa se je odločil predvsem zaradi zdravilne vode v Kotljah. Po nekaterih podatkih naj bi zdravnik ponujal zdravilne tretmaje za tudi do 11 tisoč evrov za 14-dnevni paket. Računa pa na bogate Ruse, ki bi v tem koroškem kraju našli svoj mir. Ruski nakupi v Sloveniji Omenjeni Rus pa ni edini investitor v slovenski turizem. Naj spomnimo, da je lani Terme Maribor kupilo podjetje, za katerim stoji ruski kapital. Ti so za največje mariborsko turistično podjetje odšteli okoli 30 milijonov evrov. Prav tako so se Rusi zanimali za nakup Aerodroma Maribor. Če ne zgradijo, spet občini Krajanom in občinskim svetnikom je bilo ob tem obljubljeno, da bo objekt stal do letošnje pomladi, vendar investitor še nima niti gradbenega dovoljenja, zato so se številni spraševali, ali iz tega projekta sploh kaj bo. “Po naših informacijah ni še nihče zaprosil za potrebno dokumentacijo. Če kompleks ne bo stal do jeseni 2014, pa preidejo Rimski vrelci nazaj v last občine,” je za Žurnal pojasnil Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem. Mavsar je zatrdil, da se to ne bo zgodilo, saj je začetnih težav zdaj konec in bodo, ko izberejo izvajalca, stroje za 3,4 milijona evrov vreden projekt kmalu zagnali. Kot je dodal, ostajajo pri prvotnih 22 sobah za goste in celotni etaži, ki bo namenjena le medicinski dejavnosti. “Čeprav se v Moskvi prav tako pozna kriza, je med bogatimi Rusi ni. Na te pa mi računamo,” je pristavil zastopnik zdravnika Abidova, ki računa, da bi do konca leta center lahko odprli.",1
"Predsednik države Borut Pahor je v novoletni poslanici dejal, da prihajamo v leto, ko bodo stvari za odtenek bolje. Obenem je opozoril, da napak ne smemo ponavljati. ""Nikoli, nikoli in nikoli več se ne sme zgoditi, da nas bi taka ali podobna kriza znova spravila na kolena,"" je dejal predsednik Borut Pahor. ""Na predvečer novega leta, v katerem se bomo skoraj zanesljivo izvlekli iz najhujšega, si moramo zato nekaj obljubiti. Napak ne bomo več ponovili, ker smo se iz vsega hudega nekaj naučili. Nikoli več zaradi kratkoročnih političnih koristi, zaradi komotnosti ali celo zaradi strahopetnosti ne bomo odlašali s potrebnimi odločitvami, preden bo prepozno. Nikoli več ne sme nedostojno visoko ceno za odsotnost voditeljstva nepravično plačati tako veliko naših ljudi."" Predsednik meni, da bo prihodnje leto za odtenek bolje. Prineslo bo začetek konca krize, kar pa nas ne sme prehitro in preveč zadovoljiti. Poleg gospodarskega okrevanja bodo potrebne zahtevne strukturne spremembe, zlasti na področju zdravstva in visokega šolstva. ""In iz izkušenj vemo, da jih je mogoče doseči le, če smo pripravljeni sodelovati."" Svojo dolžnost in odgovornost vidi v tem, da spodbudi vse k medsebojnemu spoštovanju, sodelovanju in povezanosti. ""Če bomo vsi dali od sebe najboljše, smo kot narod in država sposobni doseči neverjetno dobre stvari. Skupaj lahko dosežemo nepredstavljivo. Postavimo mejnike boljšega in bolj pravičnega sveta tudi za naše otroke in vnuke."" ""Kar se pa želja za srečo tiče … Usoda nam pokloni srečo v znak hvaležnosti, za naš pogum in dobroto,"" v poslanici zaključuje predsednik.",1
"Okrožno sodišče v Ljubljani je ustavilo prisilno poravnavo SCT in potrdilo začetek stečaja družbe. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Leona Benigarja Tošiča. Predlog za umik prisilne poravnave je dal upravni odbor. Zaposleni v SCT Kot je razvidno iz sklepa o ustavitvi prisilne poravnave in začetku stečaja, danes objavljenega na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes, se bodo terjatve, ki so bile pravočasno prijavljene v postopku prisilne poravnave, kot pravočasne upoštevale v stečajnem postopku in se bodo povečale za zamudne obresti za čas od dneva začetka postopka prisilne poravnave do dneva začetka stečajnega postopka. Glede na oklic o začetku postopka stečaja lahko upniki svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijavijo v treh mesecih, zadnji dan roka za prijavo je 15. september. Sodišče je stečaj začelo, ker je SCT umaknil predlog za začetek prisilne poravnave. Družba se je za to potezo, ki v primeru, da ni zagotovljena plačilna sposobnost, pomeni stečaj, odločila potem, ko so se neuspešno končali pogovori o lastniškem vstopu Cestnega podjetja Ljubljana CPL in na koncu tik pred torkovim narokom o ugovorih zoper prisilno poravnavo, na katerem bi moral dokazati, da ima denar za plače in poslovanje z avstrijskim Strabagom. Stečaj SCT bo po ocenah Leona Benigar Tošiča dolgotrajen, in sicer zaradi obsega stečajne mase, števila upnikov, sporov, v katere je družba že vključena, in sporov v povezavi s stečajnim postopkom, kot so izpodbijanje pravnih dejanj in odškodninski zahtevki zoper upravo. Kolikšna je stečajna masa, še ni znano. SCT je v prvotnem načrtu finančnega prestrukturiranja, objavljenem januarja letos ob začetku prisilne poravnave, obseg stečajne mase glede na podatke s konca septembra lani ocenil na slabih 155 milijonov evrov, stečaj pa bi trajal vsaj pet let. Navadni upniki bi bili po takratni oceni vodstva SCT poplačani nekaj več kot 24-odstotno. Nekdaj največje slovensko gradbeno podjetje SCT je med letoma 2006 in 2009 letno ustvarilo od 320 do 530 milijonov evrov skupnih prihodkov, čisti dobiček se je gibal od nekaj manj kot 10.000 evrov do dobrih sedem milijonov evrov leta 2008. Lani je imela družba 235 milijonov evrov prihodkov od prodaje in več kot 90 milijonov evrov izgube. Število zaposlenih se je z 2500 leta 2004 zniževalo in leta 2009 padlo pod 1000. Po navedbah družbe je bilo v obdobju pred začetkom stečaja zaposlenih 760 ljudi.",0
"Kriminalisti v pisarni prvega moža Mobitela in pri Jakliču Organi pregona so pod drobnogled vzeli posel, ki naj bi ga sklenila prvi mož Mobitela Godnič in nekdanji prvi mož Vzajemne Jaklič. Na PU-ju Ljubljana so za MMC potrdili, da so kriminalisti obiskali Mobitel in da v njem poteka preiskava, vendar pa predmet preiskave ni sama gospodarska družba oz. njeno poslovanje, podobno so sporočili tudi iz največjega slovenskega mobilnega operaterja. Po neuradnih informacijah naj bi preiskovali prvega moža družbe Klavdija Godniča, poleg tega pa naj bi opravili tudi hišno preiskavo pri njem doma in ga pridržali. Iz njegove pisarne naj ne bi po dveh urah preiskave odnesli nič. Preiskava naj bi bila povezana z njegovimi prejšnjimi posli. Med letoma 2000 in 2006 je namreč vodil podjetje S&T Hermes Plus, ki se ukvarja z vgradnjo informacijske tehnologije v vojaški in avtomobilski industriji ter javni upravi. Po poročanju TV Slovenija naj bi sporen posel opravil leta 2006 z Markom Jakličem, takrat prvim možem Vzajemne, danes pa direktorjem Lekarn Ljubljana. Posel naj bi bil sklenjen mimo razpisa in bil preplačan, nekaj sto tisoč evrov, kolikor je posel znašal, pa naj bi nakazali na račun hrvaške podružnične družbe S&T, ki naj bi jo vodil prav Jaklič. V Ljubljani poteka več preiskav Hišna preiskava je danes tako potekala tudi pri Jakliču. Na PU-ju Ljubljana niso dajali informacij, a naj bi preiskavo nadaljevali v petek. Potrdili so le, da preiskujejo sum gospodarskega kriminala, ki ga preganjajo po uradni dolžnosti, na Vzajemni pa do zdaj niso bili. V Lekarni Ljubljana informacij o morebitni preiskavi njihovega direktorja niso želeli komentirati. Po besedah Vinka Stojnška s PU-ja Ljubljana so kriminalisti na območju Policijske uprave Ljubljana opravljali v predkazenskem postopku določena preiskovalna dejanja hišne preiskave, zasegi predmetov ... v skladu z določili zakona o kazenskem postopku zaradi suma storjenih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete .",0
"Ameriški predsednik Barack Obama se je uvrstil na vrh lestvice najvplivnejših ljudi na svetu, ki jo je danes objavila znana ameriška revija Forbes Po lestvici, ki jo objavlja Forbes se je na drugo mesto uvrstila nemška kanclerka Angela Merkel, tretji pa je ruski predsednik Vladimir Putin. Bernanke na šestem mestu Na četrtem mestu je ustanovitelj Microsofta Bill Gates, na petem pa papež Benedikt XVI. Šesti je prvi mož ameriške centralne banke Ben Bernanke, sedmi pa savdski kralj Abdulah bin Abdulaziz al Saud. Osmi je Draghi Osmi je predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, deveti novi predsednik kitajske komunistične partije Xi Jinping, deseti pa britanski premier David Cameron. Najbogatejši Zemljan na 11. mestu Na enajstem mestu je najbogatejši Zemljan, mehiški telekomunikacijski tajkun Carlos Slim Helu. Na dvanajsto mesto je uvrščena druga najvplivnejša ženska na svetu, voditeljica indijske vladajoče stranke Sonia Gandhi.",1
"Zasežena droga. Hranijo jo v bunkerjih v Gotenici. Razlika v embalaži 18 kilogramov, razlika med količino zasežene droge na Obrežju in obtožnico, naj bi bila v embalaži. Da bi kriminalisti kakšen gram spravili v žep, na policiji kategorično zanikajo. Ko je droga popisana in zapečatena, je nemogoče karkoli vzeti, navaja tudi naš vir. “Cariniki so na mejnem prehodu Obrežje 16. aprila lani bosanskemu državljanu zasegli 128 kilogramov marihuane bruto mase,” potrdi naše podatke Sabina Langus Boc s carinske uprave. Zaseženo drogo in tovorno vozilo so nato prevzeli kriminalisti. A bosanskemu državljanu, šlo je za Milenka Samardžića, ki so ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostili, je obtožnica očitala le 110 kilogramov konoplje, kar so nam na krškem tožilstvu potrdili. Droge končajo v Gotenici Zasežena mamila se do uničenja hranijo v bunkerjih v Gotenici, pravijo naši viri blizu policije. Še več, bunkerji zaradi preobilice zaseženih mamil baje pokajo po šivih. A zaradi varnostnih razlogov natančnega kraja in načina uničenja na policiji ne izdajo. “Za hrambo zaseženih drog je pristojno ministrstvo za notranje zadeve, uničevanje pa poteka na način, kot ga določa uredba o ravnanju z zaseženimi drogami, in v objektu, ki ima za to dejavnost predvideno koncesijo,” odgovarja Drago Menegalija z generalne policijske uprave. “Uničenje se opravi v podjetju, ki poseduje dovoljenje pristojnih organov za sežig nevarnih snovi,” dodaja. V Sloveniji je več takšnih podjetij, po navadi pa se droge uničujejo dvakrat do trikrat na leto. Za nadzor nad uničenjem je pristojna komisija za zasežene predmete, v kateri so predstavniki posameznih sodišč, tožilstva in policije, povedo na ministrstvu za pravosodje.",0
"Banka ima stranke tudi na slovenski strani meje Zadružna kraška banka na Opčinah, ki je najmočnejši denarni zavod Slovencev v Italiji, praznuje jubilej - posluje namreč že 100 let. Omenjena banka, ki ima v Tržaški pokrajini devet poslovalnic, v domačem prostoru uživa velik ugled, saj se ne odlikuje le po svoji socialni duši, temveč tudi po poslovnih rezultatih. Ima 60 milijonov evrov osnovnega kapitala in 300 milijonov vlog. Že nekaj časa se lahko pohvali tudi s strankami s slovenskega Krasa, s skorajšnjim padcem meje oz. z uveljavitvijo schengna pa si obeta še večji obseg dela, poroča TV Slovenija. Ob jubileju banka pripravlja tudi posebno slovesnost. Poleg tega ob 100-letnici ponuja tudi dolgoročno posojilo za obnovo ali postavitev vodnjaka oz. štirne, kot tradicionalnemu kraškemu vodnjaku pravijo na slovenskem in italijanskem Krasu.",1
"Resnično sramotni posnetki za Irsko Irsko pretresajo posnetki telefonskih pogovorov vodilnih v banki Anglo Irish, ki so na vrhu finančne krize oblastem mirno lagali o težavah v banki. Glavni izvršni direktor banke David Drumm je, potem ko je Irska bankam oktobra 2008 odobrila jamstvo za denarne vloge, podrejenega Johna Bowa spodbujal, naj skuša privabiti čim več novih varčevalcev. Drumm se je zavedal, da zaradi razsežnosti težave banka vloženega denarja ne bo mogla izplačati, a je podrejenim vseeno ukazoval, naj še naprej pridno zbirajo depozite, samo naj bodo previdni, da ne bodo vzbujali preveč pozornosti. Na podlagi omenjenega jamstva in odobritve sedmih milijard evrov državne pomoči so takrat v banko precej denarja vložili tudi nemški vlagatelji. Posnetki, ki jih je prejšnji teden razkril časopis The Irish Independent, razkrivajo, kako so na to gledali v banki. Eden izmed vodilnih je začel peti nemško himno, Drumm pa se je ob tem glasno smejal. Številko sem potegnil iz riti Irske banke so namreč v letih konjunkture pretirano vlagale v nepremičnine, katerih vrednost je z izbruhom krize strmoglavila. Bankam so tako ostale milijardne slabe naložbe. Glavni finančnik banke Bowe je izvršnemu direktorju Petru Fitzgeraldu na primer svetoval, kako naj prikrije obseg dejanske finančne luknje v pogovorih s centralno banko o državni pomoči. Če bodo v centralni banki spoznali razsežnosti težav, se mogoče lahko odločijo, da lahko izbirajo. Saj veš, kaj mislim? Lahko rečejo, da so stroški za davkoplačevalce previsoki. Da, in reci jim, da potrebujemo sedem milijard evrov, čeprav je jasno, da potrebujemo več, je takrat govoril Bowe in dodal, da je številko potegnil iz riti . Fitzgerald mu je odgovoril Vpleteni so centralna banka, in to je ključno. Centralno banko prepričevali s preprostim jezikom Drumm je Bowu tudi svetoval, naj bodo v pogovorih s predstavniki centralne banke osorni, nepopustljivi in naj uporabljajo preprost jezik . Potrebujemo keš, vi ga imate in nam ga boste dali. Kdaj bo to? je bil njegov nasvet za pristop. To je velik udarec za vlado premierja Ende Kennyja, čeprav je prvi mož irske vlade zagotovil, da gre za odraz preteklega delovanja in da so se v otoški članici območja evra medtem razmere zelo spremenile. Napovedal je tudi nove preiskave in postopke proti nekdanjim vodilnim v bankah. Drumm se je sicer kmalu po začetku krize preselil v ZDA. Sramotni posnetki Kennyjev namestnik Eamon Gillmore pa je posnetke označil za resnično sramotne , dokazovali pa naj bi, kako zelo so se takrat bankirji požvižgali na koristi irskih državljanov. Razkritje je razburilo tudi nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je dejala, da čuti do vpletenih le prezir. Obžalovala pa je, da je bilo takšno vedenje v tistem času značilno za celoten bančni sistem.",0
"Pogled na lestvico zaslužkov najuspešnejših upravljavcev hedge skladov v lanskem razkrije milijardne zneske. Najbolje plačanih 25 upravljavcev je po podatkih revije Alpha skupaj zaslužilo 11,6 milijarde dolarjev. Povprečno je vsak od njih domov odnesel 464 milijona dolarjev. V rekordnem letu 2007 je vsak od 25 najuspešnejših v povprečju zaslužil 892 milijonov dolarjev. Za razliko od ""mojstrov"", ki so vodili Merrill Lynch, Morgan Stanley, Bear & Stearns, Lehman Brothers...so si ti svoje plačilo prislužili z nadpovprečno uspešnostjo. Najuspešnejše in najbolje plačane upravljavce prikazuje spodnja slika: Vir: Alpha Njihovi prejemki (za tiste, ki so na voljo) v letu 2007 pa so prikazani v spodnji tabeli:",1
"Okrožno državno tožilstvo naj bi zoper mladinskega pisatelja Vitana Mala vložilo zahtevo za preiskavo zaradi suma pedofilije. Mal naj bi fotografiral otroke pred eno od ljubljanskih šol, posredoval pa naj bi jih tudi moškemu, že obsojenemu zaradi razpečevanja otroške in mladinske pornografije. Začelo se je pred meseci, ko so bili policisti obveščeni, da nek moški pred eno od ljubljanskih osnovnih šol fotografira otroke. Mladinski pisatelj Vitan Mal, ki je v preteklosti že bil v postopku zaradi posedovanja otroške pornografije, je dejal, da je res otroke fotografiral, vendar da je fotografiral tudi pešce in kolesarje, ki so prišli mimo šole, ker naj bi preizkušal fotoaparat. Policija je zadevo preiskala in vložila kazensko ovadbo, na podlagi te pa je zdaj okrožno državno tožilstvo vložilo zahtevo za preiskavo na ljubljansko okrožno sodišče, poroča Delo. Kot vzrok za preiskavo so navedli ""kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena kazenskega zakonika (KZ-1) ter zaradi 31 kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja po prvem odstavku 138. člena KZ-1"". Ljubljansko sodišče o zahtevi za preiskavo še ni odločalo, poroča omenjeni časnik. Policisti naj bi fotografije šolarjev izpred ljubljanske osnovne šole odkrili tudi na računalniku moškega, ki je že bil obsojen zaradi razpečevanja otroške in mladinske pornografije. Mal pravi, da moškega sicer pozna in da mu je popravljal računalnik. Knjiga o spolnih odnosih med odraslimi in otroki Mal se je v preteklosti že zagovarjal zaradi suma pedofilije. Ko je pisal knjigo Napačna odločitev, ki podrobno opisuje erotične prizore med odraslimi in otroki, je, kot sam pravi, ko je risal ilustracije za knjigo, za fotomodel uporabil golega najstnika. Sodnica ga je zaradi tega obsodila na pogojno kazen.",0
"Atene spet zatresle finančne trge Grčija je z napovedanim referendumom o novem načrtu za celovito rešitev evra potopila delniške trge, medtem ko je dolar strmo porasel. Trgovanje na borzah ta teden spet ni primerno za tiste s slabim želodcem. Frankfurtski indeks DAX30 je že v ponedeljek padel za več kot tri odstotke, v torek je bil za trenutek še za dodatnih 6,2 odstotka pod izhodiščem 5.762 točk. Ob koncu dneva je bil minus petodstoten. Atenam grozi bankrot Frankfurt je tako v dveh dneh izgubil vse tisto, kar je pridobil prejšnji teden zaradi pričakovanj, da je bruseljski vrh res ponudil prave rešitve za končanje krize. V sredo je vendarle spet svetila zelena barva in DAX se je zvišal za več kot dva odstotka, na 5.965 točk. Ob grškem referendumu se zdaj spet pojavljajo dvomi, ali Aten ne čaka bankrot, če bodo volivci zavrnili nepopularne varčevalne ukrepe premierja Papandreuja. Kar 60 odstotkov Grkov ukrepe zavrača, kažejo raziskave. Evro padel do 1,36 dolarja Grške obveznice so v torek padle pod raven izpred bruseljskega vrha. Evro, ki je bil ob koncu prejšnjega tedna vreden skoraj 1,42 dolarja, se je v sredo vrtel okrog vrednosti 1,38 dolarja. Ker naj bi bila Evropska centralna banka prisiljena znižati obresti, je pričakovati nadaljnje padanje evropske valute. Tudi New York globoko v rdečem Newyorški Dow Jones 11.657 točk je v torek izgubil dva odstotka in pol. Na slabo voljo so vplivali tudi sveži makroekonomski podatki iz največjih azijskih izvoznic, saj se je proizvodnja dejavnost oktobra upočasnila na najnižjo raven v skoraj treh letih. Wall Street je v sredo vendarle okreval. Zasebni sektor je oktobra ustvaril 110 tisoč novih delovnih mest, kar je bolje od napovedi. Dow Jones se je v prvi polovici dneva zvišal za okrog 200 točk. Tečaji delnic v prvi kotaciji Lj. borze INTEREUROPA -0,00 % 1,139 EUR LUKA KOPER -0,00 % 9,60 NOVA KBM -1,48 % 4,003 PETROL -1,84 % 160,00 GORENJE -2,61 % 5,60 TELEKOM -3,75 % 61,60 MERCATOR -3,89 % 168,10 KRKA -4,98 % 51,12 Krka zdrsnila na 51 evrov Na Ljubljanski borzi so posredniki po štirih prostih dneh spet trgovali, sunek navzdol pa je bil kar precejšen. Indeks SBI TOP 620 točk je izgubil 3,60 odstotka, kar je tretji največji letošnji padec. Vseh šest delnic, ki sestavljajo ta indeks, se je pocenilo. Krkine delnice, ki so se zadnji mesec precej dobro držale, so ob 466 tisoč evrih prometa zdrsnile do 51 evrov, kar pomeni petodstotno pocenitev. Iz podjetja zadnje dni ni bilo posebnih novic, prav možno pa je, da je večji prodajalec že z enim večjim naročilom povzročil tolikšen padec.",0
"Menedžerskega odkupa Pivovarne ne bodo izvedli, zatrjujejo Laščani. Zastavitev Mercatorjevih delnic so označili za špekulacije. V Pivovarni Laško so zatrdili, da ne nameravajo izvesti menedžerskega odkupa pivovarne. Navedbe Radia Slovenije, da naj bi Pivovarna Laško in z njo povezane družbe že zastavile del delnic Mercatorja za bančna posojila, s katerim naj bi izvedle menedžerski odkup laške pivovarne, v Laškem ocenjujejo kot nesmiselne špekulacije. Managerskega odkupa pivovarne ne bo, pravijo Laščani Radio Slovenija je o zastavi delnic Mercatorja s strani Laščanov in z njimi povezanih družb poročal danes. Spomnimo, da je urad za varstvo konkurence minuli četrtek Pivovarni Laško in družbam okoli nje Pivovarna Union, Radenska, Infond Holding, Center naložbe in Kolonel prepovedal razpolaganje z delnicami Mercatorja, ker naj bi skupaj pridobile 57,23-odstotni lastniški delež Mercatorja in s tem skupni nadzor nad družbo, česar pa v roku niso priglasile. Varuh konkurence tako zdaj vodi postopek presoje koncentracije. V.d. direktorja urada Jani Soršak pravi Nihče mi ni nikoli naročil, da sprožim kakršnikoli postopek. Ob prevzemu položaja sem povedal, da bomo v vseh primerih, kjer bomo sumili na kršitve zakona, dosledno uvajali postopke, je zatrdil Soršak in dodal, da urad za varstvo konkurence ni v nikakršni vojni z nikomer. V Pivovarni Laško so prepričani, da gre pri ocenah urada za varstvo konkurence za neutemeljen konstrukt brez vsakršnih dokazov in indicev. Sklep urada bodo temeljito preučili in vložili ustrezna pravna sredstva. Po pisanju nekaterih medijev naj bi zadnji lastniški premiki pomenili začetek dokončne lastniške konsolidacije Pivovarne Laško. Kot ugibajo poznavalci, naj bi Center naložbe v prvi fazi prevzele Infond Holding, nato pa same ali z drugimi lastniki še Pivovarno Laško. V ponedeljek pa so se na sklep urada za varstvo konkurence odzvali tudi v družbi Center naložbe. Kot so sporočili, ne razpolagajo z delnicami Mercatorja in glede na to ne morejo izvajati nadzora nad to družbo in ne more kršiti določb zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Za Center naložbe tako ne more veljati prepoved odsvojitve in obremenitve delnic Mercatorja, so navedli v sporočilu in dodali, da družba nima nobene povezave s Pivovarno Laško, Pivovarno Union, Radensko in Mercatorjem, zaradi katere bi kakorkoli kršila katerikoli zakon. Kot je znano, je družba Center naložbe 12. decembra objavila namero za prevzem Infond Holdinga, ki je največja lastnica Pivovarne Laško, hkrati pa ima v lasti 24,99-odstotni delež Mercatorja. Družba center naložbe ima v Infond Holdingu že več kot 53-odstotni lastniški delež, prevzem ciljne družbe pa bodo financirali izključno z lastnimi viri, so navedli ob objavi prevzemne namere. Center naložbe v zadnjih mesecih zelo aktivno prodaja svoje naložbe Terme Čatež, Pivovarna Laško, Merkur, Mercator, Iskra Avtoelektrika, Elektro Lubljana, Elektro Maribor, kar naj bi po mnenju nekaterih počel prav zaradi načrtovanega prevzema Infonda Holding.",0
"Ljubljana - Urad za varstvo konkurence (UVK) pod vodstvom Janija Sorška je ugotovil, da je Telekom Slovenije med letoma 2001 in 2005 zlorabljal prevladujoči položaj na trgu širokopasovnega dostopa do interneta ADSL. Odločbo, ki so jo mnogi pričakovali že pred leti, na Telekomu še preučujejo, zato se še niso odločili za nadaljnje korake. ""Operaterjem, ki so nudili širokopasovni dostop ADSL končnim uporabnikom prek bakrenega omrežja v lasti Telekoma Slovenije, je ta neupravičeno pogojeval vzpostavitev ADSL povezave in priključka prek svojega omrežja pri končnih uporabnikih z dodatnim pogojem predhodnega zakupa ISDN-priključka pri Telekomu,"" so pojasnili v uradu. V delu ugotavljanja domnevne zlorabe prevladujočega položaja Telekoma, povezane z oglaševanjem le enega ponudnika povezave ADSL z internetom (hčerinske družbe Siol), je urad postopek ustavil. Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je že lani jeseni Telekomu naložila obveznost, po kateri je moral naročnikom ISDN-priključkov, ki so bili nanje naročeni zaradi pogojevanja storitev ADSL s storitvami ISDN, na njihovo zahtevo brezplačno omogočiti brezplačen prehod na PSTN-priključke. Glede na to, da je urad vezavo ADSL- in ISDN-priključkov označil za neupravičeno, se ob tem poraja tudi vprašanje, ali bo moral Telekom zaradi tega naročnikom, na račun katerih je več let ""služil"" milijone evrov, te vrniti. Telekom je imel sicer konec lanskega leta oblikovanih za 28,5 milijona evrov rezervacij, medtem ko vrednost samo treh največjih tožb proti Telekomu dosega skoraj 200 milijonov evrov. Največjo tožbo - v višini 129,6 milijona evrov - je v začetku lanskega leta sprožil T-2, podjetje Sinfonika od Telekoma zaradi nelojalne konkurence pri storitvi Centreks terja 36 milijonov evrov, Tuš Telekom pa zaradi domnevne poslovne škode, nastale prav s prej omenjenim favoriziranjem Siola, od Telekoma zahteva 21,5 milijona evrov. tomaz.modic@dnevnik.si",0
"Slabe gospodarske napovedi za prihodnje leto ne pomenijo nič dobrega za zaposlovanje. Zavod za zaposlovanje predvideva, da bo ob koncu leta 2013 več brezposelnih kot letos. Skromno okrevanje gospodarstva se obeta v letu 2014 in z enoletnim zamikom naj bi se izboljšale tudi razmere na trgu dela. V Sloveniji bo konec leta po pričakovanjih zavoda za zaposlovanje registriranih okoli 114.000 brezposelnih. V zadnjem mesecu letos se brezposelnost ne bo zmanjšala, saj se v tem mesecu običajno prijavlja večje število brezposelnih oseb, ki jim preneha delovno razmerje za določen čas, skromnejše je tudi zaposlovanje, so napovedali. Novembra je bilo na zavodu registriranih nekaj manj kot 111.500 brezposelnih. Zaposlitvene možnosti so glede na raziskavo Manpower negativne v devetih od desetih panog. Najslabše so v panogi javnega sektorja in socialnih storitev, kar je posledica varčevalnih ukrepov vlade, ter v gradbeništvu. Pozitivna pričakovanja glede zaposlovanja pa so v panogi finančnih storitev, zavarovalništva in nepremičnin. Ker so trenutne razmere na trgu dela negotove, zavod predvideva, da se gibanja tudi v letu 2013 še ne bodo bistveno izboljšala. Ocenjuje, da bo ob koncu leta 2013 več brezposelnih kot letos, in sicer okoli 117.000. Tudi napovedi zaposlovanja so slabe. Kot kaže raziskava agencije za zaposlovanje Manpower, so delodajalci v Sloveniji glede zaposlovanja v prvem četrtletju 2013 pesimistični, in sicer je neto napoved zaposlovanja razlika v deležu delodajalcev, ki pričakujejo rast zaposlovanja, in delodajalcev, ki pričakujejo upad zaposlovanja najnižja v zadnjih dveh letih, odkar izvajajo raziskavo tudi v Sloveniji. Skoraj petina delodajalcev je napovedala, da bodo v četrtletju zmanjševali število zaposlenih. Ob slabih gospodarskih napovedih za prihodnje leto Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar pričakuje, da bo padec zaposlenosti večji kot letos. Podjetja se takšnim razmeram namreč prilagajajo tudi na področju zaposlenosti. Umar je za letos napovedal krčenje BDP za dva odstotka, za prihodnje leto pa za 1,4 odstotka, Banka Slovenije znižanje BDP letos za 1,8 odstotka, prihodnje leto za 0,7 odstotka, Gospodarska zbornica Slovenije pa za letos krčenje za 2,5 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka. Napovedi delodajalcev glede zaposlovanja v prvem četrtletju 2013 zato ne presenečajo, o omenjeni raziskavi pravi Umar. Slovenski bruto domači proizvod BDP se je v tretjem četrtletju letos na letni ravni realno zmanjšal za 3,3 odstotka. Podatkov za zadnje četrtletje še ni, je pa statistični urad konec novembra naredil manjšo simulacijo, ki je pokazala, da če bi bil padec BDP v zadnjem četrtletju letos podoben kot v minulih dveh trimesečjih, torej približno triodstoten, bi to za celotno leto 2012 pomenilo padec BDP v višini 2,4 odstotka. Trg dela se obratu v gospodarski aktivnosti v večini primerov prilagodi z zamikom ko pride do gospodarske rasti, so podjetja pri postopnem skromnem okrevanju gospodarstva praviloma previdna pri zaposlovanju, pojasnjuje Umar. Na Umarju v letu 2014 sicer pričakujemo skromno okrevanje gospodarstva, razmere na trgu dela pa se bodo po naših napovedih izboljšale šele v letu 2015, pravijo.",0
"London - Britanski statistični urad je danes potrdil, da se je britanski BDP v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi s četrtletjem prej okrepil za 0,3 odstotka. Obenem pa so z urada sporočili, da se gospodarstvo na Otoku pobira še iz večje luknje od prvotnih ocen. BDP se je namreč od začetka recesije skrčil za 6,4 in ne 6,2 odstotka. Analitiki sicer po pisanju tujih tiskovnih agencij opozarjajo, da tako šibka gospodarska rast ne bo dovolj, da se gospodarstvo pobere po rekordno dolgi recesiji. Še posebej skeptični so v luči ukrepov, ki jih je za konsolidacijo javnih financ za naslednja leta napovedala nova britanska koalicijska vlada. Veliko Britanijo trenutno teži 155 milijard funtov (186 milijard evrov) visok primanjkljaj. To je približno deset odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej več od v paktu o stabilnosti in rasti dopustne meje, določene pri treh odstotkih BDP. Javni dolg se medtem bliža meji 70 odstotkov BDP in se je v kriznem letu povečal za skoraj tretjino. Britanska vladna koalicija konservativcev in liberalnih demokratov je tako napovedala obsežne varčevalne ukrepe na praktično vseh področjih, ki se financirajo iz proračuna, in dvig davka na dodano vrednost s 17,5 na 20 odstotkov, s čimer želi v petih letih izravnati proračun. Ekonomisti še vedno dvomijo, da je gospodarstvo v dovolj dobri kondiciji, da bi bilo sposobno prenesti posledice javnofinančnega varčevanja na skupno porabo, še posebej zato, ker se zasebna poraba še zdaleč ni v celoti pobrala po najhujši finančni in gospodarski krizi po drugi svetovni vojni. Britanska vlada je v tej luči minuli mesec znižala napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto. BDP naj bi se tako letos okrepil za 1,2 odstotka, prihodnje leto pa za 2,3 odstotka. Pred tem je vlada napovedala, da bo britanska gospodarska rast v letošnjem letu 1,3-odstotna, v letu 2011 pa 2,6-odstotna. Britanska vlada vseeno vztraja, da je varčevanje potrebno, saj država ne more več živeti nad svojimi zmožnostmi in mora s stabilizacijo javnih financ okrepiti zaupanje finančnih trgov.",0
"Pravijo, da v sili hudič še muhe žre. Toda recesijski hudič je očitno tako močen, da udriha tudi po pornoindustriji, zaradi česar na cesti ostaja veliko pornozvezd. Pred krizo je Annie Cruz nastopala v pornofilmu skoraj vsak dan, sedaj le še približno petkrat na mesec. Kako vemo, kdaj je recesija najmočnejša? Takrat, ko se niti seks več ne prodaja. No, vsaj taka je groba ocena poznavalcev v industriji filmov za odrasle. Pornozvezde so vržene na cesto, online porno podjetja propadajo, za nameček pa je vse več piratstva. Kako se temu upira pornografska industrija? Mnogo poznavalcev sporoča, da so časi zares slabi. Vsakdo bi si lahko mislil, da je oznaka porno recesijsko odporna v vsaki gospodarski situaciji. Ker žal temu ni tako, je tudi porno industrija pokazala svojo inovativnost. S klikom na cekin.si boste izvedeli, na kakšen način poskušajo pornografska podjetja prebroditi krizo. Kako globoko krizo občutijo pornoigralke ter zakaj se vse bolj poslužujejo live porničev ? Zakaj Max Modic meni, da bo pornografska industrija v Sloveniji v letu 2009 skoraj zagotovo beležila 100-odstotni padec? Kliknite tukaj!",0
"New York - Osrednji borzni indeksi Wall Streeta so v petek končali uspešen teden, ki ga je zadnji dan trgovanja potrdilo poročilo ameriškega ministrstva za delo o tem, da je stopnja brezposelnosti februarja ostala na 9,7 odstotka. Industrijski indeks Dow Jones je v petek v primerjavi s petkom preteklega tedna napredoval za 240,94 točke oziroma 2,3 odstotka na vrednost 10.566,20 točke. Širši indeks Standard & Poor 500 je napredoval za 34,21 točke oziroma 3,1 odstotka na vrednost 1138,70 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite za 88,09 točke oziroma 3,9 odstotka na vrednost 2326,35 točke, indeks manjših podjetij Russell 2000 pa je porasel za 37,46 točke oziroma 6 odstotkov na 666,02 točke. Osrednji indeksi so se spet znašli v pozitivnih številkah na letni ravni. Dow Jones je od zadnjega trgovalnega dne v letu 2009 napredoval za 138,15 točke oziroma 1,3 odstotka, S&P 500 za 23,60 točke oziroma 2,1 odstotka in Nasdaq za 57,20 točke oziroma 2,5 odstotka. Ameriško ministrstvo za trgovino je v petek razveselilo vlagatelje s podatkom, da so februarja v ZDA ukinili le 36.000 delovnih mest. Analitiki so jih pričakovali 50.000, poleg tega pa ugibali, ali bodo februarske številke napihnjene zaradi snežnih viharjev. Marca naj bi bili podatki še boljši. Poleg tega je ameriška centralna banka Federal Reserve poročala, da je vrednost potrošniških posojil v ZDA januarja povišala za 4,96 milijarde dolarjev, kar je bila prva rast po 11 zaporednih mesecih. Že v ponedeljek je prišlo na dna nekaj poročil, ki so kazala, da ameriško gospodarstvo sicer počasi, vendar pa zanesljivo okreva. Inštitut za upravljanje s ponudbo je sporočil, da je njegov indeks proizvodnih dejavnosti februarja rasel počasneje, kot januarja, vendar še vedno kazal rast. Osebna poraba Američanov je januarja porasla za 0,5 odstotka, poraba za gradnje je padla, osebni dohodki pa so lani nazadovali za 1,7 odstotka. V ponedeljek je bilo tudi nekaj najav korporacijskih prevzemov, kar je dober znak oživitve zaupanja, v četrtek pa so trgovine poročale o dobri prodaji v januarju. Vsi znaki kažejo, da je okrevanje na poti, čeprav ne bo tako hitro, kot upajo predvsem tisti, ki so brez dela. Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom napredoval za 122,06 točke oziroma 1,2 odstotka, s čimer se je povzpel na najvišjo vrednost od 20. januarja. S&P 500 je v petek porasel za 15,73 točke oziroma 1,4 odstotka, kar je bila že šesta zaporedna dnevna rast indeksa. Nasdaq je porasel za 34,04 točke oziroma 1,5 odstotka, Russell 2000 pa je v petek v primerjavi s četrtkom porasel za 13,55 točke oziroma 2,1 odstotka. Nafta se je v petek podražila za 1,29 dolarja na 81,50 dolarja za 159-litrski sod, kar je pomagalo k rasti delnic naftnih podjetij. Delnice Chevrona so se podražile za 1,22 dolarja na 74,30 dolarja, delnice ExxonMobila pa za 1,07 dolarja na 66,47 dolarja. Opomogle so si tudi delnice finančnih podjetij. Delnice Bank of America so se podražile za 30 centov na 16,70 dolarja, delnice JP Morgan Chase pa za 89 centov na 42,81 dolarja.",1
"Izolski Delamaris očitno odhaja med propadle gospodarske konje. Potem ko je lastnica postala Perutnina Pivka, se podjetje seli na novo lokacijo. Zgodba naj bi bila na las podobna izselitvi izolske tovarne igrač Mehano na Kitajsko.",0
"Na Hrvaškem so objavili podatke o posojilih, ki naj bi jih banka Hypo Alpe Adria odobrila slovenskim podjetjem. Ali gre za verodostojne podatke, ni jasno, slovenska podružnica banke pa zanika navedbe, da naj bi šlo za sporne posle. Hrvaški spletni portal necenzurirano.com je pretekli teden objavil spisek domnevno spornih kreditov, ki jih je avstrijska banka Hypo Alpe Adria odobrila slovenskim podjetjem. Med drugim je na seznamu tudi Mercator, ki bi se po pisanju portala lahko znašel pod preiskavo zaradi dveh posojil. Za pojasnila smo zaprosili predstavnike družbe Mercator, ki so v odgovoru zapisali, da družba korektno in dobro sodeluje z vsemi večjimi bankami na svojih ciljnih trgih v regiji Jugovzhodne Evrope, med njimi je tudi Hypo Alpe Adria Bank. Posojila družb Skupine Mercator so z bankami sklenjena v skladu s pravili dobrega gospodarjenja in kritja . Dodali so še, da Mercator vse poslovne in finančne obveznosti poravnava v dogovorjenih rokih, namigovanja na kakršno koli nekorektnost pri sklepanju kreditnih aranžmajev v povezavi z Mercatorjem pa zanikajo in jih obravnavajo kot povzročanje poslovne škode družbi in Skupini Mercator. Med vidnejšimi slovenskimi podjetji, ki naj bi, kot piše avtor prispevka Domagoj Margetić, dobili sporna posojila, so tudi Istrabenz, Petrol, Vegrad, Petrolu, Engrotuš, Merkur, KD Group in Merfin. Zavajanje ali resnica? Domagoj Margetić Foto Reuters Zgodba na prvi pogled deluje zelo zastrašujoče, a je treba biti pri tem previden. Margetića je namreč že dvakrat obsodilo haaško sodišče. V obeh primerih je šlo za izdajo imena zaščitene priče. Od leta 2005 dela kot kolumnist na svojem, že omenjenem portalu, ustanovil pa je tudi Stranko hrvaških branilcev, kljub temu, da v osamosvojitveni vojni ni sodeloval. Stranka na parlamentarnih volitvah leta 2007 ni sodelovala. Za komentar objavljenih podatkov smo povprašali tudi Hypo Alpe Adria banko. Odgovorili so, da je prispevek objavljen na podlagi nepreverjenih podatkov. Dodali so, da v Sloveniji posle odobravajo v skladu s proceduro in politiko banke ter veljavno zakonodajo. Vsakršna namigovanja na nečiste posle in netransparentnost strogo zavračamo in jih razumemo kot povzročanje poslovne škode finančni ustanovi Hypo Group Alpe Adria, so zapisali v odogovoru na naša vprašanja. Dodali so, da bodo proti avtorju prispevka sprožili ustrezne pravne postopke, in izrazili upanje, da jim objava teh podatkov ne bo povzročila večje poslovne škode. Iz Banke Slovenije so za 24ur.com potrdili, da je objava tovrstnih podatkov kazniva po 241. členu Kazenskega zakonika RS. Na vprašanje, ali so sprožili kakšne postopke, so odgovorili, da v skladu z 228. členom veljavnega Zakona o bančništvu ne smejo razkrivati nobenih informacij, ki jih pridobijo v okviru opravljanja nadzora, razen v primerih, točno opredeljenih v tem členu. Neuradno naj bi v Banki Slovenije že zbirali pritožbe domnevnih dolžnikov, saj naj bi potekala preiskava, kdo je tajne podatke dal v javnost. Obrnili smo se tudi na policijo, od katere smo želeli izvedeti, ali morda zaradi domnevno spornih posojil poteka kak postopek proti banki, kar pa so v odgovoru zanikali.",0
"Plače so za 8 odstotkov višje kot lani Statistični urad RS-ja je objavil začasne podatke, po katerih se je povprečna neto plača v Sloveniji marca zvišala za 1,6 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača za marec je znašala 1.352,87 EUR, neto pa 878,73 EUR, kar pomeni, da se je bruto plača v povprečju zvišala za dva odstotka v primerjavi s februarjem, neto plača pa za 1,6 odstotka. V primerjavi z lanskim marcem se je povprečna bruto plača zvišala za osem odstotkov. Razlog za povišanje povprečnih plač za marec 2008 v primerjavi s februarjem je predvsem povečano število izplačanih izrednih izplačil zaradi uspešnosti poslovanja, še ugotavljajo na Sursu. Povprečna mesečna bruto plača za prvo četrtletje letošnjega leta je znašala 1.334,98 evrov in se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zvišala za 7,8 odstotka. Realno se je povprečna bruto plača v prvih treh mesecih letošnjega leta zvišala za 1,1 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani.",1
"Nekdanji generalni direktor družbe Hypo Leasing Andrej Potočnik je tudi na višjem sodišču izgubil tožbo proti prejšnjemu delodajalcu. Medtem bo moral zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive izpovedi v tožbi na zatožno klop sesti Andrej Oblak. Tudi višje sodišče je presodilo, da nekdanji generalni direktor družbe Hypo Leasing Andrej Potočnik pri odpovedi delovnega razmerja leta 2011 ni upravičen do odškodnine. Na drugi strani bo moral poslovnež Andrej Oblak sesti na zatožno klop zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive izpovedi. Ker je bil prepričan, da je bil razrešen nezakonito, je Potočnik proti svojemu nekdanjemu delodajalcu vložil odškodninsko tožbo. V postopku pred delovnim sodiščem je pričal tudi nekdanji direktor družbe Hypo Alpe Adria Consultants Andrej Oblak, pri čemer sta Potočnik in Oblak drug drugemu poročni priči. Toda predsednik senata Franc Krašovec je ocenil, da je Oblak v Potočnikovi tožbi krivo pričal, zato ga je lani kazensko ovadil. Na podlagi ovadbe so na specializiranem državnem tožilstvu sredi marca letos proti Oblaku vložili neposredno obtožnico. Na vprašanje, ali je obtožnica že pravnomočna, so na tožilstvu odgovorili, da gre za »skrajšani« kazenski postopek, zato ni postopka preizkusa obtožbe, niti ugotavljanja njene pravnomočnosti. To pomeni, da se bo v bližnji prihodnosti začelo sojenje proti Oblaku. Na njem lahko pričakujemo, da se bo z gotovostjo razjasnilo, kdo je lastnik liechtensteinskega podjetja Immo Fund Invest, ki je imelo eno ključnih vlog v trikotniku poslov med Hypom, off-shore podjetji iz Liechtensteina in Paname ter Vegradom. V povezavi s temi posli poteka obširna mednarodna preiskava. Medtem ko Oblak zatrjuje, da je edini lastnik Imma, so po ugotovitvah policije in tožilstva poleg njega lastniki še nekdanji dolgoletni predsednik uprave Hypo Bank Božidar Špan, njegov naslednik Anton Romih in Potočnik. Špan in Romih v preteklosti teh navedb nista želela komentirati, Potočnik pa je lastništvo v Immu večkrat ostro zanikal. Da je edini lastnik Imma, je Oblak zatrjeval tudi v Potočnikovi tožbi proti Hypu. Toda sodnik Krašovec Oblaku ni verjel, v sodbi, s katero je zavrnil Potočnikove odškodninske zahtevke proti Hypu, pa je navedel, da Potočniku ni v interesu, da se lastništvo liechtensteinskega podjetja razkrije. Odvetnica Katarina Prebil je na podlagi Oblakovega pooblastila pojasnila, da njena stranka ni prejela nobene obtožnice v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem krivega pričanja, zato je ne more komentirati. »Oblak je dejal, da so vse izjave na sodišču, ki jih je podal, resnične. Po vročitvi obtožnice Andreju Oblaku se bodo preučile možnosti za nadaljnje ukrepanje v okviru zakonskih možnosti, morda tudi v smeri vložitve ovadbe zaradi krive ovadbe,« je pojasnila Prebilova. Potočnik je pojasnil, da je v zvezi z odločitvijo višjega sodišča vložil zahtevo za revizijo postopka na vrhovno sodišče in da se namerava pravdati, če bo treba, tudi do evropskega sodišča. »Na prvostopenjskem sodišču ni bilo niti enega pričanja, hkrati pa ni bil predložen noben listinski dokaz proti meni,« je dejal Potočnik in dodal, da je višje sodišče očitno verjelo prvostopenjskemu.",0
"Novogoriški kriminalisti preiskujejo sum storitve več kaznivih dejanj na sedežu tehničnih pregledov v Ajdovščini. Dvema osumljencema so v teku preiskave odvzeli prostost. Kot so sporočili s Policijske uprave Nova Gorica, so 18. oktobra po večmesečni kriminalistični preiskavi na sedežu tehničnih pregledov v Ajdovščini opravili hišni preiskavo. Zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, kaznivih dejanj ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva in več kaznivih dejanj jemanja podkupnine so odvzeli prostost 46-letnemu moškemu. Naslednjega dne so odvzeli prostost 37-letnemu moškemu zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic in utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva. Osumljenca sta bila kasneje izpuščena na prostost. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je tehnični preglednik zaradi suma prejemanja podkupnine zlorabil svoj položaj, in sicer tako, da je odobril in potrdil zapisnik o tehničnem pregledu za vozila v nasprotju s pravili za izvajanje tehničnih pregledov in s tem ponaredil tudi uradno listino. Postopek registracije bo treba ponoviti Kriminalisti so v sklopu preiskave zasegli tri osebna vozila in zanje odredili izredni tehnični pregled, poleg tega pa so občanom, ki so na tak način opravili tehnični pregled, zasegli še večje število prometnih dovoljenj ter registrskih tablic. Vsi vozniki motornih vozil, ki so na takšen način opravili tehnični pregled oziroma pridobili zapisnik o tehničnem pregledu za motorna vozila v nasprotju s pravili za izvajanje tehničnih pregledov, bodo morali ves postopek registracije vozil obnoviti. Na omenjeni način so bila večinoma registrirana vozila starejše izdelave in tehnično niso bila povsem brezhibna, kar vpliva tudi na stopnjo varnosti omenjenih vozil v cestnem prometu. Kriminalistična preiskava v zvezi z omenjeno zadevo še vedno poteka in jo usmerja novogoriško okrožno državno tožilstvo.",0
"Ljubljana - Novomeško gradbeno podjetje CGP je danes uradno odprlo svoje predstavništvo v Ljubljani. Kot je ob tem pojasnil predsednik uprave CGP Marjan Pezdirc, podjetje ne želi biti le lokalno gradbeno podjetje, temveč želi delovati na celotnem slovenskem trgu, k čemur bo pripomoglo tudi predstavništvo v upravnem in poslovnem središču države. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Pezdirc, želi postati CGP vseslovensko gradbeno podjetje, zato odpira predstavništva v Sloveniji - poleg Ljubljane ima predstavništva v Kočevju, Črnomlju, Krškem, Trebnjem in Kopru, razmišljajo pa tudi o odprtju predstavništva v Mariboru. Za odprtje predstavništva v Ljubljani se je podjetje odločilo, ker gre za upravno in poslovno središče ter največji mikro trg v državi, je povedal Pezdirc in dodal, da bodo pozornost v Ljubljani posvetili predvsem investicijskemu inženiringu. Glavni nalogi predstavništva v prestolnici bosta tudi uspešno plasiranje lastnih komercialnih projektov in podpora zaposlenim pri sodelovanju z investitorji, predstavništvo pa bo tudi osnova za uspešno delovanje skupine CGP na tem območju. Družba želi biti poleg tega dejavna tudi na tujih trgih. Doslej je že ustanovila hčerinske družbe v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Prištini in Tirani, ki imajo hkrati vlogo predstavništev, preko katerih podjetje pridobi, vodi in dokonča projekte, je povedal Pezdirc. Podjetje je bilo po besedah Pezdirca v zadnjih letih aktivno na področju različnih dejavnosti, njegov poslovni sistem pa sloni na šestih stebrih - nizke gradnje, visoke gradnje, vzdrževanje cestnega omrežja, proizvodnja gradbenih materialov, investicijski inženiring in vzdrževanje vodotokov. Pezdirc poslovanje družbe v prvi polovici leta sicer ocenjuje kot uspešno, zasluge temu pa pripisuje razpršenosti dejavnosti, s čimer je družbi uspelo zmanjšali odvisnost samo od enega segmenta trga. ""To nam je danes prav gotovo najmočnejša točka pri tej obrambi,"" je za STA ob robu novinarske konference pojasnil Pezdirc. ""Moram povedati tudi, da je bila družba CGP že v preteklih letih ne glede na konjukturne razmere dejavna v tujini. V tem trenutku imamo aktivne projekte v Albaniji in na Kosovu, borimo se tudi za projekte v Srbiji in BiH, tako da tudi v prihodnje računamo, da bomo prav s to razpršenostjo dejavnosti ter delovanjem in iskanjem projektov na tujem trgu uspeli v tem zahtevnem gospodarskem okolju,"" je še dodal.",1
"Bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni zmanjšal za 0,2 odstotka, na letni ravni pa je padec obsega gospodarske aktivnosti znašal 0,1 odstotka. Ob neupoštevanju sezonskih vplivov in učinka delovnih dni se je gospodarska dejavnost v tretjem četrtletju na letni ravni skrčila za 0,5 odstotka, je danes objavil državni statistični urad. Po petih zaporednih četrtletjih gospodarske rasti se je BDP tako v tretjem trimesečju vnovič zmanjšal. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani okrepil za 0,8 odstotka. Po prvi objavi Eurostata je bil bruto domači proizvod v državah EU za 0,2 odstotka višji kot v predhodnem četrtletju, enako rast pa je dosegel že v drugem četrtletju, nižjo rast kot Slovenija pa so (po do sedaj razpoložljivih podatkih) zabeležile le tri države, pa so zapisali v Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Ta podatek kaže, da bo rast ob koncu leta verjetno zelo šibka, še posebej v luči dejstva, da se razmere v območju evra in širšem mednarodnem okolju zaostrujejo. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v ponedeljek ocenila, da naj bi dosegla en odstotek, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pa je napovedal znižanje napovedi rasti za letos in prihodnje leto. OECD sicer Sloveniji za 2012 napoveduje le 0,3-odstotno rast BDP. Domača potrošnja se krči Rast v Sloveniji še vedno poganja izvozno povpraševanje, vendar pa se izvoz povečuje bistveno počasneje kot v prvi polovici leta. Na letni ravni je rast izvoza dosegla 5,6 odstotka. Ker se je rast uvoza upočasnila še bolj in je znašala le 3,7 odstotka, pa menjava Slovenije s tujino na rast še naprej vpliva pozitivno v višini 1,3 odstotne točke. Domača potrošnja medtem še naprej ne kaže znakov okrevanja. Na letni ravni se je tako skrčila za 1,9 odstotka, kar je približno v tolikšni meri kot v drugem trimesečju. V zadnjih štirih četrtletjih primanjkljaja kar 2,3 milijarde Čeprav se je pri tem dinamika tekočega trošenja države upočasnila, pa se je zaradi nominalno manjših prihodkov javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju povečal na 456 milijonov evrov, kar predstavlja omenjenih pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). To je sicer manj kot v prvih dveh četrtletjih, a tako je po Flajsovih besedah običajno. V zadnjih štirih četrtletjih je primanjkljaj znašal 2,3 milijarde evrov oz. 6,5 odstotka BDP. S tem smo se znašli v podobnem položaju, kot smo bili na dnu krize v drugem četrtletju 2010, je povzel Flajs. Na tako visoko raven tekočega primanjkljaja sektorja države v letošnjem letu so po njegovih besedah dodatno vplivale tri izredne transakcije: dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke, prepoznanje terjatev Slovenskih železnic in dokapitalizacija Adrie Airways. Če bo imel letalski prevoznik ob koncu leta izgubo, bodo statistiki za ta znesek kapitalski transfer vanj še povečali.",0
"Policijski IT-nadzor. Trojanca vam na računalnik ne bodo mogli namestiti kar tako – če ste previdni. Zasebnost vam lahko kradejo prek mobilnika. Predlog zakona, ki ga pripravlja ministrstvo za pravosodje in naj bi šel v kratkem v državni zbor, predvideva, da bi lahko policija s trojanskim konjem vdrla v računalnik preiskovanca in tako prestrezala njegovo komunikacijo. Ob tem se pojavljajo pomisleki, saj praksa iz tujine kaže, da strah pred zlorabo pooblastil ni neupravičen, poleg tega pa so se uporabniki spleta začeli spraševati o svoji zasebnosti. V Nemčiji so ga zlorabili Omejitve. V Nemčiji, kjer trojanskega konja v prikritih preiskovalnih ukrepih uporabljajo že od leta 2008, se je izkazalo, da se pogoji njegove uporabe v praksi ne spoštujejo. ""Trojanec, ki ga je uporabljala nemška policija, namreč ni bil omejen na nadzor določenih programskih paketov za telefonijo VoIP, ampak je omogočal kar prevzem popolnega nadzora nad računalnikom,"" opozarja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar in poziva k skrajni previdnosti pri izvajanju tega ukrepa. Računalniški strokovnjaki, s katerimi smo se pogovarjali, so v glavnem enotni, da policija s trojanskim konjem ne bo mogla kar tako vdreti v vaš računalnik. ""Na daljavo nihče ne more namestiti nobenega programa na neko napravo, če uporabnik tega ne omogoči,"" pravi Miran Malovič, direktor podjetja M & M, podružnice Avasta v Sloveniji, in dodaja, da ""največ zlonamernih programov, trojancev, igra na naivnost uporabnika. Večinoma se jih da preprečiti s samo previdnostjo, torej da ne klikaš vsega, kar se prikaže na zaslonu."" V preiskavi po naključju Drugače pa je z IMSI-lovilci, ki se sicer že uporabljajo in pri katerih gre za prestrezanje komunikacije na operaterski ravni, nadaljuje Malovič. Prenosna bazna postaja zaradi bližine preglasi uradno postajo, mobilnik pa se tako poveže nanjo. Ali se pri tem pridobi le podatek o telefonski številki ali celoten pogovor, pa je odvisno od tega, za kakšen model lovilca gre. ""Glavni očitek lovilcem IMSI je njihova zmožnost, da ne sledijo samo osumljencu, ampak lahko zajemajo celoten mobilni promet, ki se znajde v njihovem dometu,"" pravi Lenart Kučić, novinar in kolumnist, ki se je s tem področjem precej ukvarjal. ""V praksi to pomeni, da bi lahko tako ugotavljali, kdo vse (kateri mobilniki) se je udeležil demonstracije ali političnega shoda, kar pa ne pomeni več preganjanja kriminalcev, ampak nadzor državljanov, ki se mu ni mogoče izogniti,"" dodaja. Na to opozarja tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. ""Pooblaščenec ponovno opozarja na nujnost resnega in predhodnega ovrednotenja posledic dodajanja pooblastil represivnim organom za zasebnost državljanov,"" poziva pripravljalce zakona. Ali bodo na ministrstvu mnenje informacijske pooblaščenke upoštevali, nam niso odgovorili. O tem so dejali le, da so ""zagotovljena pravna jamstva v zvezi s posegi v elektronsko zasebnost"".",0
"London - Razprodaja delnic na svetovnem tržišču je vplivala tudi na zmanjšanje vrednosti premoženja institucionalnih mirovniških skladov po celem svetu. Svetovalno podjetje Watson Wyatt ocenjuje, da se je njihovo premoženje od začetka leta zmanjšalo za 1,5 milijarde dolarjev. Vzrok za to leži v dejstvu, da delniški portfelij znaša 56 kar odstotkov njihovega premoženja. „Leto 2007 bi lahko razdelili na dve popolnoma različni polovici,“ je rekel Roger Urwin iz podjetja Watson Wyatt. “V prvi polovici leta je bilanca mirovniških skladov izkazovala rastoče dobičke, kriza na finančnih trgih v drugi polovici leta pa je trend obrnila in uničila vse dobičke iz prvega dela leta. Negativni trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu.“ Študija podjetja Watson Wyatt je tudi pokazala, da so največji delniški portfelij v tovrstnih skladih imeli v Veliki Britaniji – delež je znašal 64 odstotkov, najmanjšega pa v Švici – delež je znašal 33 odstotkov. V zadnjih petih letih je njihovo premoženje naraščalo za 12 odstotkov na leto, v prvi polovici leta 2007 pa je rast znašala le še 7 odstotkov.",0
"Ognjevita razprava o človekovih pravicah Washington je Peking pozval, naj se bolj zanaša na domačo porabo in manj na izvoz, ter bil kritičen do kitajskega odnosa do človekovih pravic. Izziv je postaviti temelje za nov model rasti, ki bi jo bolj poganjala domača poraba, je ob začetku dvodnevnega strateškega in gospodarskega dialoga ZDA in Kitajske dejal ameriški finančni minister Timothy Geithner. Dodal je, da bi morala Kitajska razviti bolj tržno usmerjeno gospodarstvo in bolj sofisticiran finančni sistem . V bolj spravljivem tonu je nadaljeval, da potrebe po reformah v obeh državah niso v navzkrižju . Ne le ZDA, tudi številni gospodarstveniki opozarjajo, da se Kitajska nepravično zanaša na svojo poceni valuto, da pospešuje svoj izvoz in gospodarsko rast. Kitajska zavrača, da je juan prenizek Člani odbora za davke v predstavniškem domu ameriškega kongresa so Geithnerju in državni sekretarki Hillary Clinton poslali pismo, naj zahtevata konec politike poceni juana, večji dostop na kitajski trg za ameriške izdelke in večjo zaščito intelektualne lastnine oziroma avtorskih pravic. Pozvali so tudi k spremembi kitajske politike favoriziranja domačih podjetij pri javnih nabavah. Podpredsednik kitajske vlade Vang Čišan je opozoril, da je reševanje trgovinskih neravnovesij dolgotrajen proces ini ga ni mogoče izpeljati čez noč. Poudaril je napredek Kitajske pri varovanju avtorskih pravic, minister za trgovino Čen Deming pa je dejal, da so skrbi zahoda glede podcenjenega juana neutemeljene, ker skupni presežek v zunanji trgovini Kitajske pada že tretje leto zapored . Kitajski trgovinski presežek aprila do 11,4 milijarde dolarjev Kitajski zunanjetrgovinski presežek se je aprila povzpel na 11,4 milijarde dolarjev, predvsem na račun rekordnega izvoza, kažejo podatki kitajskih carinskih oblasti. Kitajska je s tem zasenčila marčni presežek v višini 139 milijonov dolarjev ter občutno presegla napovedi analitikov, ki so napovedovali milijardo dolarjev presežka. Aprila se je izvoz na letni ravni povečal za 29,9 odstotka na 155,7 milijarde dolarjev, kar je rekordna mesečna vrednost. Uvoz se je medtem povečal za 21,8 odstotka na 144,3 milijarde dolarjev. Na račun aprila je Kitajska v prvih štirih mesecih zabeležila 10,3 milijarde dolarjev presežka, medtem ko je v prvih treh mesecih beležila 1,02 milijarde dolarjev primanjkljaja. Čen je Washington pozval, naj umakne izvozne in investicijske nadzore proti Pekingu, ker bo to pomagalo k odpravi neravnovesij, ne pa omejevanje kitajskega izvoza ali uvoza. Kitajska naj bi uravnotežila trgovino z vsemi državami razen z ZDA. Peking bolj skrbi padanje vrednosti dolarja in ameriški dolg, saj ima 1.154 milijard dolarjev v zakladnih obveznicah. Guverner banke Kitajske Džou Šiaočuan je zato spomnil, da je ameriško finančno ministrstvo vedno poudarjalo, da je trden dolar v interesu ZDA in sveta. ZDA bodo dolečene omejitve umaknile Vang je poudaril, da je za Kitajsko zelo pomembno, da ZDA sprostijo izvozne kontrole za visoko tehnologijo in začnejo pošteno obravnavati kitajska podjetja, ki želijo vlagati v ZDA, ter nehajo mešati politiko in gospodarstvo. Kitajska želi dostop do ameriške visoke tehnologije, a pri tem naleti na zid ameriške vlade, ki izdaja dovoljenja za posle s posebej občutljivimi tehnologijami za morebitno vojaško uporabo. Kitajsko podjetje za mobilno telefonijo Huawei na primer v zadnjih treh letih ni moglo kupiti dveh ameriških podjetij oziroma prodati tehnologije v ZDA. Vang se je pritožil, da v vladnih postopkih ZDA primanjkuje preglednosti. Geithner je povedal, da bodo določene omejitve odpravili, vendar ne vseh, še posebej tistih pri najbolj napredni in vojaško občutljivi tehnologiji. Ostra razprava o človekovih pravicah Ameriški predstavniki so bili zelo neposredni v svoji kritiki kitajske zgodovine odnosov do človekovih pravic. O potrebi po večjem spoštovanju človekovih pravic na Kitajskem je v ponedeljek govoril podpredsednik ZDA Joseph Biden, ki je dejal, da so imeli ognjevito razpravo o tem . O človekovih pravicah je, glede na sporočilo Bele hiše, z Vangom govoril tudi predsednik ZDA Barack Obama. Biden in Obama sta opozorila na številne aretacije aktivistov, novinarjev in kritikov kitajske vlade, ki želi preprečiti, da bi revolucionarni val iz arabskega sveta pljusknil na njeno ozemlje.",1
"Koprska občina januarja pričakuje odločbo inšpektorja za na črno zgrajene garaže v Semedeli. “Garaže so nam leta 1959 dodelili, komu so zdaj v napoto?” se sprašuje Semedelan Mario Mikac. Stanovalci blokov na Tomšičevi in Levstikovi ulici so namreč dobili obvestilo koprske občine, da jim bodo garaže, zgrajene na črno, porušili. Odločbo inšpektorja za 47 garaž po besedah občinske predstavnice Mojce Beljan pričakujejo že januarja. Občinski inšpektorat trenutno zbira obvestila o lastnikih garaž, ki jih uporabljajo tudi za delavnice, popravila vozil in celo za preživljanje prostega časa. “ Nekateri krajani so za to, da bi izpraznili garaže in jih uredili ali popravili, ker so v nemogočem stanju,” pravi predsednik krajevne skupnosti Semedela Albert Primoži. Na občini pa so našo neuradno informacijo, da naj bi namesto obstoječih garaž zasebnik zgradil garažno hišo, zanikali. Črne gradnje tudi v centru Na občini so sicer napovedali odstranitev vseh na črno zgrajenih objektov v Semedeli, pa tudi na Vojkovem nabrežju in Tomažičevem trgu. Kdaj se jih bodo lotili, pa nam ni uspelo izvedeti.",0
"Straža - Kapitalska družba (Kad), Istrabenz, Skupina Viator&Vektor in Infond ID v paketu prodajajo 44,04 odstotka osnovnega kapitala Novolesa. Za vodstvo straškega podjetja, ki je lani ""pridelalo"" 2,3 milijona evrov izgube, to ni presenečenje, saj naj bi družbe prodajo napovedovale že dlje časa. Predsednik uprave Novolesa Franc Vovk vidi glavni razlog za prodajo v umiku države iz gospodarstva. ""Trenutno ne doma ne v tujini ne vidim oziroma ne poznam nobenega potencialnega kupca. Bodo pa novi lastniki zagotovo prinesli nov kapital, ki ga nujno potrebujemo za posodobitev proizvodnje,"" je dejal Vovk. Novoles je v prvih štirih mesecih letos beležil 257.000 evrov čistega dobička, kljub temu Vovk za konec leta napoveduje približno milijon evrov izgube. Na vprašanje, zakaj družba še ni prodala osemnajstih odstotkov lastnih delnic, pa Vovk odgovarja: ""Višek delnic je prišel v firmo na nelegitimen način, tik preden sem prevzel podjetje. Še ne vemo natančno, kaj bomo s temi delnicami. Za prodajo imamo še približno dve leti časa. Zato na skupščini tudi nisem predlagal prodaje tega deleža."" Novoles se še vedno ubada tudi z 20 milijoni evrov kreditov iz preteklih let. Roki za njihovo odplačilo se iztečejo v letih 2010 in 2011.dragana.stankovic@dnevnik.si",0
"Sindikati in vodstvo hrvaškega letalskega prevoznika Croatia Airlines so prišli do dogovora. Potnikom bodo vozovnice zamenjali ali vrnili denar Po več dnevnih pogajanjih z vodstvom družbe je kabinsko osebje hrvaškega letalskega prevoznika Croatia Airlines (CA) včeraj popoldne prekinilo s stavko, ki sicer poteka že od torka. ""Uspešno zaključujemo stavko, ki je prinesla novo kolektivno pogodbo, ki jo bomo zaradi potrebnih priprav podpisali v bližnji prihodnosti,"" je po poročanju Većernjega lista včeraj povedala predsednica sindikata kabinskega osebja Suzana Artuković Vuksan. Med drugim nova kolektivna pogodba predvideva pripravo delovnega plana za en teden naprej, s čimer bo prekinjena praksa zadnjih let, ko je bilo osebje razporejeno na letala zadnji trenutek pred letom. Potnikom bodo vrnili denar Z doseženim dogovorom je zadovoljen tudi predsednik uprave CA Ivan Mišetić, ki zaradi stavke beleži izpad več milijonov evrov prihodkov. Croatia Airlines je že objavila, da bodo leti od danes naprej potekali normalno, potniki pa se za povračilo škode obrnejo na posebne službe. Vsem, ki so letalske vozovnice kupili do vključno 7. julija bodo vozovnico zamenjali ali povrnili kupnino.",1
"Evropsko nogometno prvenstvo v Avstriji in Švici je v blagajno evropske nogometne zveze prineslo rekordnih 700 milijonov evrov Letošnje evropsko nogometno prvenstvo v Avstriji in Švici je Evropski nogometni zvezi prineslo doslej rekordne dobičke. Vodja organizacijskega odbora Martin Kallen je v torek zvečer potrdil, da je imela UEFA s tekmovanjem kar 700 milijonov evrov dobička. Za polovico večji zaslužek kot ob prejšnjem prvenstvu Celoten promet na EP je znašal 1,3 milijarde evrov, kar je v primerjavi z EP 2004 na Portugalskem 50-odstotna rast, stroški UEFA pa so znašali 600 milijonov. Kallen je ob tem dodal, da bo UEFA od 700 milijonov evrov dobička svojim članicam razdelila 450 milijonov, okoli 250 milijonov pa bo ostalo organizaciji. Kar 60 odstotkov dohodkov je UEFA zaslužila s prodajo televizijskih pravic. Ni še dokončno odločeno ali bo naslednje prvenstvo res na Poljskem in v Ukrajini Kallen, ki bo vodja organizacijskega komiteja tudi na evropskem prvenstvu 2012 na Poljskem in v Ukrajini, je vnaprej poudaril, da so naslednji prireditelji pred težko nalogo, če bodo želeli prirediti vsaj tako dober zaključni turnir najboljših evropskih nogometnih reprezentanc. V obeh državah imajo še vedno velike težave z infrastrukturo in UEFA bo na sestanku 23. in 24. septembra v Bordeauxu še enkrat premislila, ali naj da turnir morda drugemu prireditelju.",1
"V anonimnem pismu deset tisoč malih delničarjev nasprotuje preoblikovanju Petrola, ker naj bi šlo za poizkus zavladanja podjetju.",0
"Ljubljana - ""Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je identificirala sum trgovanja na osnovi notranjih informacij,"" so nam odgovorili v ATVP, ki jo vodi Damjan Žugelj. Takšno pojasnilo smo dobili, ko smo agencijo spraševali, ali bodo preverili nakup stotih Petrolovih delnic, ki ga je predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski opravil v ponedeljek, le tri dni pred objavo rekordnih rezultatov za prvo četrtletje. Če bo ATVP ""ugotovil kršitve določb zakona o trgu finančnih instrumentov, ki ureja prepoved ravnanja zlorabe trga, med katere sodi tudi trgovanje na podlagi notranjih informacij, bo proti kršiteljem ukrepal skladno z zakonskimi pooblastili"". Rekordni poslovni rezultati Petrola namreč deloma pojasnijo tudi nerazumljivo 34,8-odstotno rast Petrolove delnice med minulo sredo in ponedeljkom. Včeraj dopoldne so nam v ATVP povedali, da trgovanje s Petrolovo delnico preverjajo, vendar podrobnosti ne morejo razkriti. Za komentar očitkov, da je pri nakupu Petrolovih delnic zlorabil notranje informacije, smo se včeraj obrnili tudi na Kryžanowskega. V Petrolovi službi za odnose z javnostmi so nam najprej dali le prepis njegove izjave za nekatere medije, v kateri je sredi aprila komentiral Petrolovo poslovanje v minulem letu in v kateri je povedal, da je ""že kupoval delnice Petrola in jih bo gotovo tudi v prihodnje"". Vendar v tisti izjavi ni komentiral niti Petrolovega poslovanja v prvem letošnjem četrtletju niti ni napovedal, kdaj natančno bo kupil delnice. Po ponovnem posredovanju nam je Kryžanowski prek službe za odnose z javnostmi sporočil: ""Pri mojem nakupu delnic nikakor ni šlo za zlorabo notranjih informacij, saj so bile kvartalne bilance zaključene komaj pred objavo, končno poročilo pa bo objavljeno po seji nadzornega sveta, predvidoma sredi maja."" Na vprašanje, zakaj z nakupom ni počakal do objave poslovnih rezultatov za prvo četrtletje, ni odgovoril.",0
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 695,29 točke, kar je 20,36 točke oz. 2,84 odstotka manj kot ob začetku trgovanja. Nižje so trgovanje zaključile prav vse delnice v indeksu, najbolj pa so se pocenile delnice Telekoma Slovenije, ki so izgubile 5,47 odstotka vrednosti. Daleč največ prometa so vlagatelji ustvarili z delnicami Krke (skoraj 2,9 milijona evrov), ki so se pocenile za 2,10 odstotka na 58,25 evra. Skupaj so vlagatelji danes sicer ustvarili za 4,02 milijona evrov prometa. Druge najbolj prometne so bile delnice Telekoma Slovenije, ki so ob skoraj 469.000 evrih prometa in omenjenem 5,47-odstotnem padcu zaključile pri 69 evrih. Delnice Mercatorja so ob dobrih 241.00 evrih prometa izgubile 2,67 odstotka in pristale pri 155 evrih, delnice Petrola pa so bile pri dobrih 124.000 evrih prometa ob 2,62 odstotka vrednosti in so dan zaključile pri 204,5 evra. Delnice Gorenja so danes izgubile 1,97 odstotka vrednosti in ob 26.550 evrih prometa dan končale na ravni 7,45 evra, delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) pa so se pocenile za 1,45 odstotka na 5,86 evra (15.310 evrov). Delnice obeh družb so že v petek izgubile 5,45 oz. pet odstotkov vrednosti. Drugi dve delnici v prvi kotaciji sta prav tako občutno izgubili na vrednosti. Delnice Intereurope so se ob prometu dobrih 1000 evrov pocenile za 2,70 odstotka na 1,8 evra, delnice Luke Koper pa ob 29.300 evrih prometa za 4,17 odstotka na 11,50 evra. V standardni kotaciji je bilo nekoliko več poslov le z delnicami Aerodroma Ljubljana in Zavarovalnice Triglav. Prve so se pocenile za 3,78 odstotka na 15 evrov, druge pa za 0,38 odstotka na 13,15 evra. Vse o odzivih trgov na znižanje kreditne ocene ZDA za vas spremljamo tukaj. OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Član uprave Save Miha Resman je kupil 129 navadnih rednih delnic Save (5168,16 evra), kar predstavlja 0,006-odstotni delež delnic z glasovalnimi pravicami. Resman pred opravljenim nakupom ni bil lastnik omenjenih delnic. KS Naložbe je sporočila, da je v prospektu za odkup delnic družbe Pivovarne Laško s 4. avgusta nepravilno navedeno, da Alta Invest ""izdajatelju svetuje pri prevzemni podnubi izdaji obveznic"". Svetuje jim namreč družba Poteza podjetniške finance.",0
"Svoje prve prostore je v Mariboru dobilo Gibanje za pravičnost in razvoj. Pokojnemu Drnovšku so se poklonili z razstavo fotografij. Gibanje za pravičnost in razvoj je v Mariboru na Partizanski cesti 12 odprlo svoje prve prostore. V novih prostorih z imenom Prireditveni center Maribor je potekal še tretji občni zbor gibanja, odprli pa so tudi razstavo fotografij in knjig Janeza Drnovška ter projektov gibanja, ki bo trajala do 6. maja. Gibanje bo nadaljevalo Drnovškove vizije Gibanje je občni zbor namenilo pregledu svojega delovanja v letu 2007 in oblikovanju načrtov za letos. Nekaj deset članov in simpatizerjev gibanja je nagovoril njegov predsednik Stane Pejovnik. Ob tem se je spomnil pokojnega Drnovška, ustanovitelja in še vedno idejnega vodjo gibanja. Kot je dejal Pejovnik, so Drnovškovi vizionarski pogledi tisto, kar bo gibanje združevalo tudi v prihodnje. Po Pejovnikovih besedah bo gibanje nadaljevalo marsikatero še z Drnovškom dogovorjeno dejavnost. ""Morali pa se bomo sproti odzivati tudi na nove probleme in se do njih po njegovem zgledu jasno in neposredno opredeliti. Ker nismo neposredno vpleteni v politične igre in igrice, lahko in moramo ohranjati visoko moralno podobo gibanja,"" je dejal Pejovnik. V centru bo pestro V gibanju poudarjajo, da je prireditveni center pomembna pridobitev za Maribor, saj bo občanom prinesel široko paleto kakovostnih prireditev gibanja, nudil pa bo tudi možnost sodelovanja v javnih razpravah o perečih temah mesta. Center bo ponudil predavanja in okrogle mize, računalniško učilnico za starostnike, projekcije filmov ter knjižnico s knjigami in DVD-ji.",1
"Promet po državi po celodnevnih zastojih poteka tekoče. Gosti se lokalno na cesti med Izolo in Koprom ter med Bledom in Lescami. Če vedno so čakalne vrste na mejnih prehodih s Hrvaško. Zadnjo letošnjo avgustovsko soboto, ko so temperature čez dan krepko presegle 30 stopinj Celzija, je bil ves dan promet zgoščen iz smeri Primorske proti notranjosti države in naprej proti Italiji in Avstriji. Promet je močno zgoščen na Hrvaškem in v Italiji. Vse aktualne informacije dobite na tej povezavi. Proti večeru se je promet nekoliko sprostil in je bil ob 19.30 še gost z občasnimi zastoji na gorenjski avtocesti pred cestninsko postajo Hrušica proti Avstriji. Prav tako je bil v tem času zgoščen promet na pomurski avtocesti pred uvozom Murska Sobota proti Mariboru. Ves dan so se daljšale tudi vrste na mejnih prehod s Hrvaško. Tako so potniki ob 19.30 pri vstopu v državo na prehodu Gruškovje morali čakati 45 minut, na prehodu Jelšane poldrugo uro, na prehodu Starod dve uri in na prehodu Dragonja 15 minut. Pri izstopu iz države je bilo treba zvečer na mejnem prehodu Dragonja čakati 40 minut, avtobusi pa so pri vstopu v državo na prehodu Starod morali čakati 45 minut. Na Prometno - informacijskem centru za državne ceste gostejši promet od juga proti severu države vnovič pričakujejo v nedeljo popoldne, prav tako bo predvidoma v nedeljo popoldne povečan promet iz smeri turističnih krajev proti notranjosti države. Nedeljo bo sicer Slovenijo zajelo območje hladnega in deževnega vremena z možnostjo toče predvsem na Primorskem in v južni Sloveniji. Močno se bo ohladilo, tako da bo v nedeljo popoldne od 15 do 20 stopinj, na Primorskem do 23 stopinj.",0
"V reševalni akciji, ki je potekala po nesreči pri hidroelektrarni Blanca, so pomembno vlogo odigrali tudi vodniki s psi, saj naj bi ti pripomogli k najdbi vsaj treh žrtev nesreče. Izkazalo se je, da tudi psi znajo delati na vodi. Uroš Ovsenek Predstavniki Enot reševalnih psov pri Kinološki zvezi Slovenije in Zveze društev in klubov vodnikov reševalnih psov Slovenije so predstavili svojo vlogo pri iskanju žrtev nesreče pri hidroelektrarni Blanca. Kot je prepričan Uroš Ovsenek iz Kranjskega kluba, so vodniki s psi med reševanjem prispevali k najdbi vsaj treh žrtev nesreče. Kot je na novinarski konferenci povedal Alojz Klančišar iz Enot reševalnih psov (ERP), se je v akcijo reševanja žrtev nesreče pri Sevnici vključilo devet vodnikov. Vodniki s psi so med drugim sodelovali pri pregledu reke z rafti. Ovsenek je povedal, da so za pomoč prosili tudi Klub vodnikov reševalnih psov Kranj. Kot je dejal, je vodja reševalcev Anton Travner sumil, kje bi se lahko nahajali ponesrečenci, a je želel, da to potrdi še pes. Pregledovanje reke s psom se je po Ovsenkovih besedah izkazalo za uspešno, saj je pes nakazoval, da so na določenem območju v vodi trupla. ""Izkazalo se je, da tudi psi znajo delati na vodi,"" je prepričan Ovsenek.",1
"Cilj te vlade je, da na kolena spravi državo, ves javni sektor, pravi vodja poslanske skupine SD Janko Veber, medtem ko Jani Möderndorfer iz Pozitivne Slovenije dodaja, da se bo način komuniciranja stranki SDS obrnil njim v škodo Foto: Aleš Beno Tudi med političnimi strankami odmeva pisanje vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, da so protestniki, sindikati in tajkuni (postali) zavezniki. Tanko danes pojasnjuje, da tako kaže sosledje aktivnosti, medtem ko so zlasti v opoziciji do njegovih izjav ostri. Tudi po mnenju koalicijske SLS takšne izjave v tem trenutku niso najbolj na mestu. Tanko je danes med drugim spomnil, da v državnem svetu sedita dva najpomembnejša sindikalna voditelja, ""se pravi sta tudi politika"", in da se je ena politična stranka ""aktivno vključila v blokado vladnih predlogov"". Omenil pa je tudi ""ikonografijo, ki spremlja bodisi sindikalne proteste bodisi proteste, ki se sedaj dogajajo"". Vse to po njegovi oceni da slutiti, da gre za neko skupno ozadje. ""Ali imam prav ali ne, je drugo vprašanje,"" je dejal. Poudaril je, da s takim pisanjem ne odpira ideoloških tem in posledično krši koalicijske pogodbe. Gre za presojo aktualnega dogajanja v zadnjih mesecih, je pojasnil. Po njegovem je ""v tej državi postal cilj zrušenje Janševe vlade, vse ostalo pa so orodja, ki vodijo do tega"". Tanko sicer pravi, da so protesti legalno dopustni, in nima proti njim nič. ""Uporaba orodij na teh protestih, pozivi k linčanju takih in drugačnih osebnosti pa najbrž ne sodi v demokratično družbo 21. stoletja,"" je dodal. Na vprašanje po komentarju zapisa na Twitter računu SDS o protestnikih kot zombijih, pa je Tanko dejal, da ""se ukvarjamo samo z eno besedico, ki je po štirih, petih mesecih permanentnih napadov in žalitev pojavila, in to je sedaj glavni problem države, medtem ko se je vse ostalo popolnoma spregledalo"". Möderndorferju začelo kipeti Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer se je na Tankove izjave odzval z besedam, da ""imamo ljudje tega že malo dovolj"". ""Način komunikacije, za kakršnega se je odločila SDS in ga ponavlja, se bo na koncu obrnil njim v škodo,"" je prepričan Möderndorfer. Ljudje po njegovih besedah ne razumejo, ""kdo so zombiji, kdo sloni in kdo so vse prispodobe"". ""Manj kot je rezultatov, več se ukvarjajo s tem, kdo jim dela škodo,"" je še ocenil. Prevc: Za ideološke spore ni prostora Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je spomnil, da SLS obsoja kakršne koli izjave, ki lahko podžigajo nestrpnost in potegnejo na dan ideološke spore. Koalicija se je namreč po njegovih besedah odločila, da bo v tem mandatu Slovenijo popeljala iz krize in da za ideološke spore ne bo prostora. Vsi po njegovih besedah ugotavljajo, da morajo ob velikih projektih držati skupaj in iskati soglasje, tudi z opozicijo. ""Takšne izjave zato v tem trenutku, v tej situaciji, niso najbolj na mestu,"" ocenjuje Prevc. Veber: Tankovo pisanje je sprevrženo Po mnenju vodje poslancev SD Janka Vebra pa je Tankovo pisanje sprevrženo. V vladi namreč po njegovem mnenju ta trenutek velja samo eno načelo, in sicer, da je treba v Sloveniji ""sesuti gospodarstvo, zato, da se bo lažje sprivatiziralo, kar je državnega"". ""Cilj te vlade je, da na kolena spravi državo, ves javni sektor,"" je bil oster Veber. Z izjavami, kot so Tankove, po njegovem mnenju prikrivajo taka dejanja. V DL, DeSUS in NSi izjav vodje poslanske skupine SDS niso želeli komentirati. So pa v NSi navedli, da se z nekaterimi navedbami v sporočilu strinjajo.",0
"Nekdanja investicijska banka Lehman Brothers je prišla iz stečaja, ki se je začel septembra 2008 in je pomenil začetek hude finančne krize in recesije. Zdaj banko čakajo razprodaja premoženja, poplačevanje upnikov in tožbe. Nekoč ugledna investicijska banka Lehman Brothers je v torek prišla iz stečajne zaščite. Izhod iz stečajnega postopka ne spreminja veliko, razen tega, da lahko Lehman Brothers zdaj razprodaja premoženje brez poprejšnje odobritve stečajnega sodnika. Na računu ima 35 milijard dolarjev, dodatnih 30 milijard pa bo zbral z nadaljevanjem prodaje premoženja. Med drugim bo prodajal hotel Ritz Carlton na Havajih, smučarski center v Montani in delež v nepremičninskem podjetju Archstone. Stečaj Lehman Brothers je še vedno največji v ameriški zgodovini, saj je bilo premoženje banke ocenjeno na 639 milijard dolarjev. Prav tako je tudi najbolj zapleten, saj je tožb in zahtevkov skupaj 26.000, vpletenih je 7000 pravnih oseb iz 40 držav sveta, sproženih je 75 posamičnih sodnih postopkov, banka pa je za odvetnike in svetovalce porabila skoraj 1,6 milijarde dolarjev. Lehman Brothers je imela pred stečajem 25.000 zaposlenih po svetu. Danes ima metlo v roki za dokončno likvidacijo le še 433 ljudi, ki delajo v začasnem sedežu v zgradbi Time & Life na Manhattnu. Prepričani, da so bili žrtveno jagnje 161 let stara banka Lehman Brothers, ki je preživela državljansko vojno, veliko depresijo in dve svetovni vojni, ni vzdržala špekulacijskega balona z nepremičninskimi vrednostnimi papirji in je šla leta 2008 v stečaj. Balon z nepremičninskimi vrednostnimi papirji je banka sicer napihovala sama, a pri tem zdaleč ni bila edina, saj so enako delale tudi ostale mogočne hiše Wall Streeta. Razlika je bila le v tem, da so druge banke našle pomoč pri ameriški vladi, ki je nekaj dni po propadu Lehman Brothers začela denar namenjati zavarovalnici AIG ter ustanovila 700 milijard dolarjev vreden sklad za rešitev finančne industrije. Nekdanji uslužbenci banke na čelu z nekdanjim glavnim izvršnim direktorjem Richardom Fuldom ostajajo prepričani, da so bili žrtveno jagnje oziroma nič bolj krivi za skorajšnji kolaps svetovnega finančnega sistema kot druge banke. Lehman Brothers je imela pred stečajem 25.000 zaposlenih po svetu. Danes ima metlo v roki za dokončno likvidacijo le še 433 ljudi, ki delajo na začasnem sedežu v zgradbi Time & Life na Manhattnu. Stari sedež Lehman Brothers na Times Squaru je leta 2008 dobila banka Barclays, ki je konkurenta odkupila za piškavih 1,3 milijarde dolarjev, potem ko pred tem ni želela sodelovati v njenem reševanju. Pri propadu naj bi imeli prste vmes tudi banka JP Morgan Chase in japonska Nomura, ki je za 200 milijonov dolarjev prevzela azijske operacije Lehmana. Lehman Brothers toži obe banki in zahteva odškodnino. V primeru zmage bo denar šel za poplačilo upnikov in vlagateljev, med katerimi so pokojninski skladi, banki Morgan Stanleyin Goldman Sachs, hedge skladi ter številne druge organizacije in posamezniki. Upniki, ki so privolili, da dobijo od 21 do 28 centov za dolar dolga, bodo začeli prva plačila dobivati 17. aprila. Zahtevkov je bilo sicer za več kot 400 milijard dolarjev.",0
"Nova Gorica, Podgorica - Hitova odvisna družba Hit Montenegro s sedežem v črnogorskem Pržnem je lani ustvarila skoraj tri milijone evrov čistega dobička, so sporočili iz Hita. Dodali so, da se je se je prvi mož Hita Drago Podobnik na sestanku s črnogorskim premierjem Igorjem Lukšićem dogovoril, da bo ta država še naprej zagotavljala pogoje za delovanje Hita Montenegro. Kot so v sporočilu za javnost tudi zapisali v Hitu, je bruto realizacija Hita Montenegro lani znašala 18 milijonov evrov, kar predstavlja 7,3-odstotni delež ocenjene realizacije skupine Hit za leto 2010. Igralnica Hita Montenegro v letovišču Maestral je lani zabeležila več kot 56.000 obiskov. ""Uspeh odvisne družbe je brez dvoma prispeval k skupnemu uspehu poslovne skupine Hit, ki je v letu 2010 za skoraj 40 odstotkov zmanjšala izgubo v primerjavi z letom 2009,"" so poudarili. Dodali so, da so dosežki Hita Montenegro pomembni tudi za poslovanje matične družbe, ki je z racionalnim poslovanjem lani glede na predlani izgubo zmanjšala za skoraj 70 odstotkov. ""Matična družba Hit je tako predčasno zaključila prvo izmed treh faz sanacijskega programa in že v letu 2011 načrtuje poslovanje z dobičkom,"" so še pojasnili. Sicer pa bo Hit v letovišče Maestral na črnogorski obali letos investiral pet milijonov evrov. Maestral je edini turistični kompleks na črnogorski obali, ki deluje vse leto, da bi bili bolj konkurenčni, pa bodo v omenjeni Hitovi odvisni družbi letos poskrbeli za posodobitev svoje igralniško-zabaviščne ter konferenčne ponudbe v tem letovišču. Hit Montenegro predstavlja eno vodilnih turističnih podjetij v Črni gori, zdaj pa ga vodi Danjel Mlečnik. Podobnik se je v Črni gori mudil konec prejšnjega tedna.",1
"Maribor - Slovenske železnice (SŽ) bodo tudi v prihodnjem letu nadaljevale z zmanjševanjem števila potniških in tovornih prevozov. Pri Agenciji za železniški promet (AŽP) so namreč železničarji zaprosili za kar četrtino manj vlakovnih poti za tovorni promet in šest odstotkov manj vlakovnih poti za potniški promet v letu 2010. Pri obeh zasebnih konkurentih v tovornem prometu je trend nasproten, saj jima je AŽP dodelila občutno več vlakovnih poti kot v lanskem letu. Prevozniku Rail Cargo Austria je AŽP dodelila 22 vlakovnih poti v tovornem prometu (lani štiri), Adria Transport pa je dobil štiri vlakovne poti v tovornem prometu (lani dve). Čeprav je AŽP za leto 2010 dodelila kar 137 vlakovnih poti manj kot letos, direktor AŽP Boris Živec ne pričakuje zmanjšanja prihodkov iz naslova uporabnine javne železniške infrastrukture. Ti naj bi - tako kot letos - znašali okoli 6,5 milijona evrov. ""Uporabnina se namreč zaračunava glede na strukturo in težo vlaka,"" je razložil Živec. Liberalizacija trga potniških prevozov v prihodnjem letu ne bo poskrbela za dodatne prihodke AŽP. Za takšne vlakovne vožnje namreč ni pokazal zanimanja noben tuji železničar. Prve vlakovne poti za potniške vožnje v mednarodnem prometu naj bi tujcem dodelili šele leta 2011. Direktor agencije s sedežem v Mariboru je še opozoril na slovensko anomalijo, ki jo povzroča okoliščina, da sta prevoznik in upravljavec železniške infrastrukture združena v istem podjetju (SŽ). ""Zaradi dveh opominov evropske komisije je država avgusta spremenila zakonodajo in bo AŽP v letu 2010 zadolžena za zaračunavanje uporabnine javne železniške infrastrukture,"" je napovedal Živec. Za opravljanje te naloge pa še zmeraj manjkajo ustrezni podzakonski akti, ki so še v medresorskem usklajevanju. Še bolj problematična pa je akutna kadrovska podhranjenost državne agencije. ""Brez novih zaposlitev teh novih nalog ne bomo zmogli izpeljati,"" trdi Živec.",0
"Finančni problem pa tudi z odpuščanjem tretjine zaposlenih še vedno ne bo rešen, saj sežanski gradbinec dolguje bankam 40 milijonov evrov. Obstoj Kraškega zidarja je tako odvisen predvsem od bank. Do konca tega tedna bodo tisti delavci Kraškega zidarja, ki so na spisku presežnih delavcev, prejeli obvestila o nameravani odpovedi. Odpovedi jim bo uprava družbe predvidoma vročila konec naslednjega tedna, je povedal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko Bojan Kramar. Zaposlitev bo izgubilo 90 od sicer 310 zaposlenih v Kraškem zidarju. Velike finančne težave v Kraškem zidarju so se po Kramarjevih besedah pojavile zaradi trenutnega položaja gradbeništva v državi ter gibanj nepremičninskega trga. Finančni problem pa tudi z odpuščanjem tretjine zaposlenih še vedno ne bo rešen, saj sežanski gradbinec dolguje bankam 40 milijonov evrov. Obstoj Kraškega zidarja je tako odvisen predvsem od bank. Zaposleni v Kraškem zidarju so sicer dobili minimalno plačo za april. Napovedovali so tudi stavko, a ta se ni zgodila. Uprava je stavkovnemu odboru obljubila tudi, da bo do konca maja plačala socialne prispevke zaposlenih za marec in povračila stroškov, ki jih imajo zaposleni v zvezi z delom za april. Delodajalska stran se je obvezala, da si bo do 30. junija prizadevala za izpolnitev še vseh preostalih stavkovnih zahtev, je povedal Damjan Volf iz stavkovnega odbora. Med temi so pet šestin lanskega regresa ter preostanki plač za februar, marec in april v znesku od minimalne plače in do plače vsakega posameznika.",0
"Maksima Holding posredno kriva za težave podjetij okoli NFD-ja Ljubljansko okrožno sodišče je potrdilo prisilno poravnavo Maksime Holdinga, pri čemer je upnikom priznalo 55 odstotkov terjatev, na katere bo dolžnik moral plačati še obresti. Največji del terjatev je prijavil nekdanji nadzornik Maksime Holdinga Bojan Fink, in sicer 7.713 evrov, preostanek pa družba Broline 106,5 evra. Nihče od upnikov ni želel lastniškega deleža Maksima Holding, ki je v posredni lasti nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja, je sicer v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja upnikom ponudila, da lahko svoje terjatve pretvorijo v lastniški delež, a se za to ni odločil noben upnik in sodišče je potrdilo prisilno poravnavo. Maksima Holding je ključno podjetje pri menedžerskem prevzemu Istrabenza, ki naj bi ga načrtoval Bavčar, vendar je družba zaradi finančno-gospodarske krize zašla v finančne težave, saj ni mogla odplačevati svojih obveznosti, zato je lani razglasila plačilno nesposobnost. Maksima Holding posredno kriva za težave podjetij okoli NFD-ja Družba naj bi bila posredno kriva tudi za težave podjetij okrog NFD-ja, s katerimi je aprila 2008 sklenila pogodbo o izvajanju finančnega inžiniringa, na podladi katere bi nato odkupila več kot milijon delnic Istrabenza po ceni 102,50 evra za delnico skupa 130 milijonov evrov. V času med predpogodbo in sklenitvijo glavne pogodbe se je vrednost delnic Istrabenza močno znižala, Maksima Holding pa je zato odstopila od pogodbe, kar je podjetja okrog NFD Holdinga vodilo v tožbo, a je medtem Maksima Holding razglasila insolventnost. Za 18 milijonov evrov sredstev Pojasnimo še, da je Maksima Holding v četrtek objavila, da ima v naložbah za 18 milijonov evrov sredstev, pri čemer največji, 26,44-odstotni delež sredstev predstavlja naložba v družbo Certa, v kateri ima 12,61-odstotni lastniški delež. Naložba v družbo ETI Eleketroelement 11,97-odstotni lastniški delež predstavlja 15,76 odstotka v strukturi sredstev. Družba je v prvih štirih mesecih letos pridelala slab milijon evrov izgube.",0
"Ameriška podjetja so oktobra odpustila okoli 157 tisoč zaposlenih, največ v skoraj šestih letih Ameriška podjetja so oktobra odpustila okoli 157 tisoč zaposlenih, največ v skoraj šestih letih, v poročilu o trgu dela ugotavlja ADP. Številka presega napovedano izgubo 102 tisoč delovnih mest. Odpuščanja so se ob poglobitvi gospodarske krize iz avtomobilske industrije, finančnega in nepremičninskega sektorja razširila tudi na trgovino in ostale storitvene dejavnosti. Vladno poročilo, ki izide v petek, bi lahko pokazalo, da se je število delovnih mest v gospodarstvu oktobra zmanjšalo že deseti mesec zapored. Stopnja brezposelnosti dosegla petletni vrh? Poročilo ameriške vlade bi prav tako lahko pokazalo, da je oktobra delo izgubilo 200 tisoč ljudi in da je stopnja brezposelnosti narasla na 6,3 odstotka, kar je največ v zadnjih petih letih. Ameriško gospodarstvo je v prvih devetih mesecih izgubilo 760 tisoč delovnih mest. V poročilu ADP so vključena samo zasebna podjetja. V industrijah za proizvodnjo blaga, vključno s proizvajalci in gradbenimi podjetji, je delo izgubilo 126 tisoč ljudi. Ponudniki storitev so odpustili 31 tisoč delavcev, v gradbeništvu pa je ob delo ostalo 45 tisoč ljudi.",0
"Slovenija ostaja med članicami EU, kjer se je gospodarska aktivnost med krizo najbolj zmanjšala, okrevanje pa otežuje odlašanje z dokapitalizacijo bank, ugotavlja Umar. Napovedi, da bomo letos zabeležili 0,9-odstotni padec BDP, ostajajo. Umar za leti 2013 in 2014 še vedno pričakuje okrevanje gospodarske aktivnosti. Vlada se je danes seznanila tudi s pregledom uresničevanja spomladanske napovedi gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Urad ocenjuje, da se napoved glede 0,9-odstotnega padca bruto domačega proizvoda BDP uresničuje, spremenila pa so se pričakovanja glede strukture BDP. Napovedi mednarodnih inštitucij za gospodarsko rast v evrskem območju so se stabilizirale, razmere na finančnih trgih pa se še poslabšujejo in predstavljajo glavno tveganje, da bi bila lahko gospodarska aktivnost slabša od pričakovane. Brez sistemskih rešitev za dolžniško krizo v območju evra tako po mnenju Umarja ni moč pričakovati umiritve razmer na trgu državnih obveznic, odlašanje z nujno dokapitalizacijo domačih bank pa dodatno otežuje okrevanje slovenskega gospodarstva. BDP se je sicer po občutnem padcu v zadnjem četrtletju lani v prvem trimesečju letos povečal, a Slovenija ostaja med članicami EU, kjer se je gospodarska aktivnost med krizo najbolj zmanjšala Zaposlenost naj bi se letos in v prihodnjih dveh letih še zniževala, brezposelnost pa bo v povprečju ostala približno na ravni lanskega leta.",0
"Današnji svet je narejen tako, da omogoča hitre zaslužke. Predstavljamo najstnike, ki niso čakali na šolsko izobrazbo, ampak so si s svojo podjetniško žilico že na začetku življenja ustvarili ogromno premoženje. Diane Keng je 18 let stara srednješolka, ki te dni v San Franciscu išče vlagatelje za svoje tretje start up podjetje. Internetna stran MyWeboo.com, ki sta jo zasnovala skupaj z bratom, je namenjena lažjemu upravljanju s socialnimi omrežji. Kljub temu da je na njenem računu že več denarja, kot ga bo večina njenih vrstnikov uspela zaslužiti v celem življenju, še vedno vsako jutro vstane, gre v šolo in po pouku še na trening badmintona. Diane pravi, da je pri sklepanju poslov ne ovirajo leta, spol in pomanjkanje izkušenj, zagotovo pa ji je pomagalo 100.000 dolarjev začetnega kapitala, ki ji ga je namenil oče, upravljavec enega izmed številnih skladov tveganega kapitala. Nove tehnologije, internet in socialna omrežja so omogočila tudi najstnikom brez začetnega kapitala, da so prišli do neverjetnega bogastva. Predstavljamo vam podjetnike, ki so se že pri šestnajstih odpovedali običajni mladosti, da bi uresničili svoje podjetniške sanje in zaslužili milijone. Kam z denarjem, ko obogatiš pri šestnajstih?",1
"Pred belgijskim obratom tovarne Opel se je zbralo več tisoč delavcev iz več evropskih držav, ki protestirajo proti zaprtju tega obrata. Več tisoč delavcev in vodij sindikatov proizvajalca avtomobilov Opel iz vse Evrope pred obratom v Antwerpnu protestira ob napovedanem zaprtju omenjenega obrata. Kanadski proizvajalec avtomobilskih delov Magna in ruski partner Sberbank sta se namreč dogovorila o nakupu večinskega deleža v Oplu, zdaj pa urejata še zadnje podrobnosti glede nakupa. Med drugim načrtujeta ukinitev okrog 10.500 delovnih mest od sedanjih 50.000. Nismo pripravljeni sprejeti načrtov o zaprtju obratov v kateri koli od evropskih držav, je dejal predstavnik sindikatov tovarne Ellesmere Port, ene od dveh Oplovih obratov v Veliki Britaniji, John Fetherston. Tu smo zato, da izkažemo solidarnost z našimi kolegi v Antwerpnu. Če se ne bomo borili, bo jutri na vrsti Bochum, Luton ali Zaragoza, pa je množico nagovoril generalni sekretar Evropske zveze kovinarjev Peter Scherrer. Pred antwerpsko tovarno se je namreč zbralo več tisoč delavcev, ki so prišli celo iz Nemčije, Španije in Velike Britanije. Po nekaterih ocenah naj bi jih bilo 5000. Evropska komisija je medtem v sredo izdala odlok, s katerim se zavezuje, da bo preiskala, ali je Nemčija konzorciju res namenila 4,5 milijona evrov pomoči, da bi rešila nemškega avtomobilskega proizvajalca. V Nemčiji naj sicer ne bi načrtovali zaprtja nobene od tovarn, kljub temu da naj bi bil obrat v Antwerpnu bolj profitabilen od, denimo, obrata v nemškem Bochumu. Vsi razumemo potrebo po prestrukturiranju, vendar pa ima vsako od teh delovnih mest tudi obraz in ime, zato hočemo proces izpeljati brez zapiranja obratov in brez odpuščanj, je dejal Oplov predstavnik zaposlenih Klaus Franz.",0
"London - Britanska banka HSBC, največja evropska banka po tržni vrednosti, namerava odpustiti do 5000 zaposlenih, danes poroča britanski časnik Financial Times, ki se sklicuje na vire blizu banke. S pomočjo tega ukrepa naj bi dosegli cilj in letos privarčevali milijardo dolarjev (okoli 772 milijonov evrov). Financial Times sicer poroča, da bi lahko banka HSBC glede na nedavni tempo varčevanja na plečih zaposlenih odpustila celo do 10.000 ljudi. Ob tem naj bi letos in prihodnje leto prodali ali zaprli nadaljnjih osem do deset podružnic, potem ko so se iz 49 že umaknili od leta 2011. V HSBC so število zaposlenih v minulih dveh letih znižali že za 32.000 na 270.000, prvi mož banke Stuart Gulliver pa je stroške od prihoda na čelo banke v začetku leta 2011 znižal že za 3,6 milijarde dolarjev (2,8 milijarde evrov), poroča nemška tiskovna agencija dpa.",0
"O morebitnih poteh do predčasnih volitev smo se pogovarjali z ustavnim pravnikom Igorjem Kaučičem. Kaj bi se zgodilo, če bi Zares izstopil iz koalicije? Teoretično bi vlada lahko delovala tudi brez Zaresa, saj lahko odhajajoča stranka napove konstruktivno sodelovanje. Takšnih primerov ni veliko na svetu. Napoved izstopa stranke DeSUS je nenavadna: “Odhajamo, vendar bomo konstruktivno sodelovali.” Nekatere stranke ne vedo, kaj bi same s sabo. So predčasne volitve verjetne? V vsakem parlamentarnem sistemu bi se zgodile predčasne volitve. Pri nas je težje. Kako do predčasnih volitev? Najverjetnejše je glasovanje o zaupnici, ki ga zahteva premier. Če v DZ ne prejme dovolj glasov, je treba izvoliti novega premierja. Če mesta nihče ne želi prevzeti, predsednik republike predlaga novega mandatarja. Če ne kaže, da bi kdo dobil absolutno večino, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve, razen če DZ odloči, da staremu premierju podeli novo zaupnico. Poslanci načeloma ne bi želeli zapustiti parlamenta. Drugi scenarij je odstop premierja, kar vodi do odločitve predsednika republike o razpustu DZ in razpisa predčasnih volitev.",0
"Če uživate prehranska dopolnila za športnike, nujno preverite, ali vsebujejo sestavino 1,3 dimetilanilamin, ki se sicer pojavlja pod različnimi imeni. Če jo vsebujejo, takoj prenehajte z uživanjem. Nevarna sestavina v prehranskih dopolnilih za športnike 1,3 dimetilanilamin (DMAA) lahko negativno vpliva na srce in možgane, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Zlasti v kombinaciji z uživanjem kofeina je še posebej nevarna. ""Do zdaj so bili na evropskem tržišču odkriti številni izdelki, ki vsebujejo omenjeno sestavino, toda seznam ni popoln in so lahko na trgu tudi izdelki pod drugimi imeni, zato še pred nakupom preverite sestavine v prehranskih dopolnilih,"" svetujejo na ZPS. Če imate takšen izdelek doma, ga zavrzite ali vrnite v trgovino. Različna imena 1,3 dimetilanilamin se skriva tudi pod naslednjimi imeni: DMAA, olje geranij (pelargonij) oz. geranamin. Na izvirni označbi tudi kot: 4-methyl-2-hexanamine, 4-methyl-2-hexylamine, 2-amino-4-methylhexane, 1,3-dimethylamylamine, 1,3-dimethylpentylamine. ZPS opozarja: ""Prodaja izdelkov, ki vsebujejo katerokoli od navedenih oblik zapisa sestavine 1,3 dimetilanilamina, je prepovedana."" Naredili pa so tudi seznam prehranskih dopolnil, ki vsebujejo nevarno sestavino: Hemodrene, Hemorush, Hemo-Rage, Crack, Marrow Matters, Jack3d, Spirodex, Napalm, Lipo-6 Black, Noxpump, Neurocore, Black Bombs Thermogenic Detonator, Presurge Unleashed, Beta-Cret Extreme, Dexaprine, Maximise, Endoburn, Hydroxystim, Mesomorph, Oxylite, 1MR, Stacker2Rush in Labrada Stim-Force.",0
"Slovenske banke so očitno preveč lahkomiselno posojale denar. Najbolj so tvegale s posojili za menedžerske odkupe, podjetniki pa imajo zdaj težave z odplačevanjem kreditov.",0
"Poročilo revizije morajo dostaviti trem preiskovalnim inštitucijam AUKN od Telekoma zahteva, da ugotovitve posebne revizije nemudoma posreduje tudi Računskemu sodišču, Komisiji za preprečevanje korupcije in NPU-ju. Razlog so ugibanja o kakovosti ugotovitev revizijske hiše. Gre za revizijo, ki jo je opravila revizijska hiša Deloitte, ki je ugotovila, da je nekdanja uprava Telekoma, ki jo je vodil Bojan Dremelj povzročila za 21 milijonov evrov škode, ki naj bi bila posledica kršitve dolžnosti članov vodstva in nadzora. Dremljeva uprava je očitke zanikala in izrazila dvom o kakovosti dela revizijske hiše. AUKN je poudaril, da za presojo nepravilnosti ni poklicana niti obstoječa niti prejšnja uprava Telekoma, ampak pristojni državni organi. Zato AUKN zahteva, da Telekom poročilo o reviziji pošlje inštitucijam, ki so pooblaščene in strokovno usposobljene za pregled, oceno in primerno ukrepanje v navedeni zadevi . Agencija za upravljanje kapitalskih naložb dodaja, da je dosledno razčiščevanje nepravilnosti potrebno tudi zaradi vzpostavitve zaupanja delničarjev in državljanov v to, da tisti, ki opravljajo najvišje funkcije v državnih podjetjih, delujejo popolnoma pošteno, strokovno in po najvišjih etičnih standardih. V primeru potencialnih nepravilnosti in nezakonitosti pa morajo v teh podjetjih takoj ukrepati ne le uprave in nadzorni sveti, ampak tudi zaposleni v družbi. Telekom eno tožbo že vložil Telekomova uprava, ki jo vodi Ivica Kranjčević, je za 7. marec sklicala skupščino družbe, na kateri naj bi odločali tudi o sklepu, da uprava v šestih mesecih od dneva skupščine vloži tožbe za povrnitev ugotovljene škode. Uprava je eno odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi pod vodstvom Bojana Dremlja sicer že vložila.",0
"Nadgradnja informacijskega sistema Slovenskih železnic Pri Slovenskih železnicah načrtujejo začetek spletne prodaje vozovnic v začetku leta 2014. Najprej bo mogoče kupiti le abonentske vozovnice, v naslednji fazi pa še druge vrste vozovnic. Spletna prodaja bo z uporabo brezstičnih čipnih kartic v prvi fazi vzpostavljena za abonentske vozovnice. Abonenti predstavljajo 45 odstotkov potnikov, ki jih prepeljejo železnice SŽ. V naslednji fazi je nato predvidena širitev spletne prodaje na druge segmente. Pri tem bo po pojasnilih SŽ-ja prvi korak zamenjava obstoječih izkaznic za popuste z brezstičnimi čipnimi karticami, ki bodo omogočale nakup prek spleta. Vzporedno s tem pa na SŽ-ju prenavljajo tudi informacijski sistem, ki ga bo prenovil ameriški IT velikan IBM, ki prenavlja tudi informacijski sistem Dursa. Projekt naj bi na železnicah izpeljali do konca tega leta. Ob tem na SŽ-ju poudarjajo, da je bila programska oprema podjetja IBM za področje upravljanja storitev in obvladovanja IT virov in sredstev je bila na Slovenskih železnicah uvedena na podlagi razpisa Posodobitev računalniškega sistema Slovenskih železnic iz leta 2008 . Lani pa so se na podlagi javnega naročila odločili nadgraditi programsko opremo obstoječega Storitvenega centra, ki je namenjen pomoči uporabnikom, obvladovanju IT sredstev v skupini, nadzorovanju stroškov za IT podporo in tehnologijo, odpravi napak na daljavo, centralnemu nameščanju programske opreme itd. Pogodba z IBM-om je sklenjena za obdobje treh let. Vrednosti pogodbe na SŽ-ju ne razkrivajo, poudarjajo pa, da je bila prvotna ponujena cena z intenzivnimi pogajanji znižana za več kot 60 odstotkov.",1
"Škofja Loka - Direktor škofjeloške družbe LTH Ulitki Marko Golob in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan sta danes podpisala pogodbo, s katero je SID banka družbi LTH Ulitki odobrila desetleten kredit za financiranje štirih razvojnih projektov v skupni vrednosti 23,4 milijona evrov. SID banka je posojilo odobrila iz sredstev Evropske investicijske banke (EIB) in drugih virov, ki so namenjeni financiranju razvojnih projektov na področju avtomobilske industrije, so sporočili z družbe LTH Ulitki. Škofjeloška družba se je na povabilo SID banke za financiranje razvojnih projektov na področju avtomobilske industrije odzvala z vlogo za financiranje naslednjih projektov: motorni sklopi za hibridne pogone, izdelani s tehnologijo gnetilnega varjenja, motorni sklopi za motorje Euro 6, komponente nove generacije vodnih in oljnih črpalk ter elektronsko krmiljeni sklopi za upravljanje. V družbi LTH Ulitki si želijo s temi projekti zagotoviti močno tržno prisotnost v segmentu izdelkov, ki bodo najhitreje rasli zaradi trenda varovanja okolja. Doseči želijo konkurenčno prednost z razvojem tehnologij, ki pomenijo tehnološki preboj in dodano vrednost za kupca. Trendi razvoja avtomobilske industrije kažejo, da se bo povečal delež uporabe aluminija in magnezija, kot tudi delež tlačnih ulitkov in kompleksnost njihove izdelave, zato se družba razvija v smeri procesnega specialista za področje tlačnega litja in mehanske obdelave lahkih kovin. Končen rezultat projektov bo serijska proizvodnja izdelkov za pogonske sklope kompleksnih oblik, ki na podlagi minimalnih mas znižujejo emisije ogljikovega dioksida v okolje.",1
"Zaradi vstopa novega strateškega partnerja v SCT je upravni odbor sprejel sklep, da se trije večinski lastniki Zidar, Jamnik in Maze odrečejo lastništvu v družbi, so sporočili z SCT. Za vodenje SCT pa so imenovali prokurista Dušana Mesa. Iz SCT so sporočili, da je upravni odbor družbe na sodišče poslal odgovor na predlog za stečaj, ki so ga vložili prisilna upraviteljica Marija Magdalena Šantl in pet zaposlenih. Kot so pojasnili, zaključujejo dogovore s strateškim partnerjem, ki bo družbo dokapitaliziral. Zato je upravni odbor na današnji seji sprejel sklep o spremembi osnovnega kapitala. V sklopu te odločitve je bil sprejet tudi sklep, da se osnovni kapital zaradi pokrivanja izgube zmanjša tako, da se vse delnice obstoječih delničarjev razveljavijo. To pomeni, da se je SCT Holding in s tem Ivan Zidar, Aleksander Meze in Janez Jamnik odrekel lastništvu SCT v pričakovanju, da bo to omogočilo sanacijo družbe, so pojasnili v SCT. Ivan Zidar Upravni odbor pričakuje, da bo novi partner podjetje dokapitaliziral s stvarnimi vložki v višini deset milijonov evrov, 23. maja pa bo skupščina odločala tudi o konverziji terjatev upnikov v lastniške deleže, še pravijo v SCT. Nacionalna televizije pa je medtem poročala, da po neuradnih informacijah potekajo pogovori, da bi banke, ki so med največjimi upniki družbe, svoje terjatve zamenjale za delnice v SCT in dale posojilo morebitnemu investitorju, če bi bil ta pozneje pripravljen odkupiti njihov lastniški delež. Banke pa da bi posojilo dale le, če Zidar, Meze in Jamnik zapustijo SCT. Upravni odbor je imenoval tudi prokurista družbe Dušana Mesa, ki bo prevzel operativne naloge pri vodenju podjetja. Uprava SCT je sicer konec leta 2010 na sodišče vložila predlog za prisilno poravnavo, ki ga je sodišče potrdilo 25. januarja. Podjetje je medtem izgubilo skoraj vse posle, novih pa ni pridobilo, zato ni bilo denarja niti za plače delavcev. Uprava je zato iskala novo posojilo ali pa novega strateškega partnerja, ki bi v podjetje vložil svež kapital. Prisilna upraviteljica Marija Magdalena Šantl je 18. aprila vložila ugovor na prisilno poravnavo, ker je menila, da je manj kot 50 odstotkov možnosti da prisilna poravnava uspe. Ugovor pa so podali tudi delavci. Če upravi ne bi uspelo pridobiti novega posojila, potem bi sodišče najverjetneje izglasovalo stečaj podjetja. Zato sta Aleksander Maze in Janez Jamnik predlagala, da bi trije največji lastniki svoj delež prodali za en evro strateškemu partnerju, ki bi izpeljal do konca prisilno poravnavo.",0
"Če pravočasno plačate račun za elektriko, dobite 10-odstotni popust za vse leto. Vir: www.epcg.co.me , 1. avgusta 2012 Črnogorski ponudnik električne energije poskuša izboljšati likvidnost in stabilnost poslovanja - eden od ukrepov je nagrajevanje uporabnikov, ki redno plačujejo račune.",1
"Medtem ko bančni regulatorji zaključujejo preiskavo v zvezi z manipuliranjem medbančne obrestne mere libor, naj bi ameriški tožilci že pisali obtožnice zoper velike banke in posameznike, odgovorne za nastalo situacijo. Za mnoge obraz škandala Bob Diamond ni več prvi mož banke Barclays. Obdobje nedotakljivih bančnikov bi se lahko kmalu končalo. Zoper tiste, ki so se znašli v samem središču škandala z manipulacijo medbančne obrestne mere libor, naj bi namreč že pisali obtožnice, piše New York Times. Prva tarča pa naj bi bila britanska banka Barclays in nekaj njenih zaposlenih. Če bo do procesov pred sodišči zares prišlo, bo to za bančni svet nekaj precej novega. Poleg kazenske obtožnice odgovornim za prirejanje vrednosti liborja sicer grozijo tudi tožbe zasebnih investitorjev. Seštevek stroškov, ki bi jih bankam povzročile kazenske in civilne tožbe, bi se tako lahko povzpel v desetine milijard evrov. Oblasti v več državah sicer še vedno preučujejo, katere finančne ustanove so pred in po začetku krize prirejale vrednosti obrestne mere, da bi povečale svoje zaslužke in prikrile resnico zdravju ustanov in kdo natančno je v posamezni ustanovi za to odgovoren. Regulatorji so o krivdi nekaterih bank že prepričani. Z banko Barclays so dosegli poravnavo v višini 450 milijonov dolarjev, a ta uslužbencev banke ne ščiti pred kazenskimi ovadbami. Večletna preiskava je doslej že razkrila, da je bilo v prevaro z liborjem vpletenih vsaj deset velikih evropskih in ameriških bank. Osumljene banke krivde ne zanikajo, skušajo pa problem čim prej pomesti pod preprogo. Njihovi dobro plačani odvetniki so zadolženi za iskanje kompromisa z regulatorji. Banke so pripravljene plačati poravnave, pri tem pa upajo, da bo javnost o njihovih nečednostih čim manj obveščena. Barclays je načeto podobo skušal popraviti tudi z odhodom obrazov škandala direktorja banke Boba Diamonda in predsednika nadzornikov Marcusa Agiusa. A ta dva nista odšla povsem tiho. Namignila sta, da so za manipulacije vedeli tako lastniki banke kot tudi regulatorji, a so mižali na očesi. Libor je sicer londonska medbančna obrestna mera podlaga povprečne obrestne mere, po kateri si številne mednarodne banke v Londonu posojajo denar. Uradne libor mere se izračunajo na dnevni osnovi in se po londonskem času javno objavijo ob enajstih dopoldne. Mere se korigirajo v različnih časovnih obdobjih in v različnih valutah. Libor se uporablja kot referenčna obrestna mera za veliko finančnih produktov, tudi izvedenih finančnih instrumentov, ali pa ga banke uporabljajo za določitev njihove stopnje obresti za produkte, kot so hipoteke, posojila in varčevalni računi. Prav zaradi široke uporabnosti liborja zdaj mnoga mesta, države in druge javne agencije in ustanove računajo, ali so zaradi bančnih manipulacij izgubljale denar. Čeprav banke to zanikajo, pa v Veliki Britaniji preiskujejo tudi primere, ko naj bi zaradi prirejenega liborja ljudje izgubljali svoje domove. Jezne stranke bank zato vlagajo civilne tožbe ali pa o tem razmišljajo, toda kazenske ovadbe bi škandal reševale na povsem drugi ravni. Če bi bili obtoženci spoznani za krive, jim namreč grozijo zaporne kazni.",0
"Stanko Petrič je nekdanji direktor propadlega gradbenega podjetja CPL in hčerinske družbe KPL. CPL, ki je v stečaju, upnikom dolguje kar 119 milijonov evrov, 370 delavcem pa neizplačane plače. Vprašanje pa je, ali bo dovolj denarja za vse, saj je terjatev prijavil celo Petrič.",0
"Dravograd - Konec septembra je bilo na Koroških uradih za delo prijavljenih 4354 brezposelnih, kar je 774 več kot pred letom dni in 407 več kot konec lanskega decembra. Zaradi stečajev Preventovih družb se je med brezposelnimi predvsem povečal delež žensk, ki je konec septembra znašal 58,1 odstotka, konec lanskega leta pa 49,1 odstotka. Med štirimi koroškimi uradi za delo je bilo septembra letos največ brezposelnih prijavljenih na uradu na Ravnah na Koroškem, in sicer 1466, sledijo Slovenj Gradec z 1200 prijavljenimi brezposelnimi, Radlje ob Dravi z 1163 brezposelnimi in Dravograd s 525 brezposelnimi. Največji delež žensk med brezposelnimi beleži urad za delo Radlje, kjer je bilo konec septembra med prijavljenimi brezposelnimi 61,7 odstotka žensk, so STA pojasnili na koroških uradih za delo. Ob tem navajajo, da se potrebe po novih zaposlitvah že od pomladi iz meseca v mesec povečujejo. Septembra se je po podatkih zavoda zaposlilo 569 brezposelnih oseb, na novo pa se jih je med brezposelne prijavilo 964, večinoma iz Preventa. Septembra lani se je zaposlilo 253 brezposelnih s Koroške, na novo pa se je v evidence zavoda prijavilo 395 brezposelnih. Glede na napovedi delodajalcev se bodo brezposelni na Koroškem lahko tudi v prihodnje zaposlili. Trenutno med drugim zaposluje podjetje Boxmark, ki bo do sredine oktobra v obratih v Radljah ob Dravi in Slovenj Gradcu imelo skupaj okoli 300 zaposlenih. Zadnji podatek o stopnji registrirane brezposelnosti na Koroškem je za mesec julij, ko je ta znašala 12 odstotkov, julija lani pa 11,2 odstotka.",0
"Situacija v globalnem gospodarstvu je kritična, opozarjajo predstavniki MDS. Neuradno: Bankrot Grčije naj bi razglasili novembra Na današnjem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (MDS) v Washingtonu, so predstavniki sklenili, da pri reševanju dolžniških težav v evrskem območju okrepijo vlogo sklada, je po zasedanju povedala predsednica MDS in francoska finančna ministrica Christine Lagarde. ""MDS bo državam v težavah pomagal z vsemi razpoložljivimi sredstvi,"" je dejala Lagardova, ki o konkretnih ukrepih ni govorila. Prav tako ni spregovorila, ali bo potrebno povečanje kriznega mehanizma EFSF in za koliko. Dejala je, da je svetovno gospodarstvo prišlo v nevarno fazo in bo potrebna usklajena akcija držav. Na špekulacije, da bo morala Grčija za novo tranšo finančne pomoči izpolniti dodatne zahteve, Lagardova ni želela odgovarjati. Kot je dejala, je bilo na vrhu evroskupine 21. julija dogovorjena implementacija ukrepov, ki je po njenem ključnega pomena za izvršitev dogovora. Neuradno: Skupina G20 naj bi se pripravljala na bankrot Grčije Sicer pa naj bi se predstavniki skupine G20 pripravljali na nadzorovani bankrot Grčije, so za Sky News povedali dobro obveščeni viri blizu skupine G20. Bankrot naj bi sledil po oktobru oziroma v začetku novembra, po naslednjem srečanju G20 v Cannesu. S finančno pomočjo naj bi se Grčija prebila še skozi oktober. Prav tako naj ne bi bilo nujno, da bi Grčija po bankrotu morala zapustiti območje evra. Do razglasitve bankrota naj bi bili vsi napori usmerjeni v dokapitalizacijo bank in pripravo držav na bankrot. Po poročanju medija naj bi srečanje G20 potekalo v drugačnem razpoloženju. Evropski voditelji naj bi bili bliže dogovoru o dokapitalizaciji bank in razširitvi mehanizma EFSF za pomoč državam v težavah. Tisoče milijard za krizni sklad EFSF Podobno poroča tudi britanski Telegraph. Po njegovih navedbah naj bi evropski voditelji pripravljali načrt za povrnitev zaupanja v skupno evropsko valuto. Evropske banke naj bi dokapitalizirali z več desetimi milijardami evrov. V drugem koraku naj bi sledilo povečanje kriznega sklada EFSF, za katerega so ocenili, da bi potreboval dva tisoč milijard evrov svežega denarja, če bi prišlo do krize v Italiji in Španiji. Glede Grčije pa naj bi se pripravljal načrt nadzorovanega stečaja, na način, da bi Grčija ostala znotraj območja evra. Po tem scenariju naj bi privatni posojilodajalci izgubili okoli 50 odstotkov.",0
"Facebook se je uvrstil v indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500. Članstvo v elitnem ameriškem indeksu bo najverjetneje še okrepilo vrednost delnic mladega podjetja, saj bodo na indeks vezani skladi odslej morali kupovati njegove delnice. Upravljavec največjega spletnega družbenega omrežja na svetu Facebook je na borzni parket stopil maja lani. Prvi koraki niso bili najbolj bleščeči. Vrednost delnic je kmalu strmoglavila, na izhodiščno vrednost pa se je vrnila šele po dobrem letu dni. Facebook je v indeksu zamenjal proizvajalca elektronskih komponent Teradyne. Delnice družbenega omrežja so se po objavi novice povzpele za štiri odstotke, tržna kapitalizacija podjetja pa je dosegla 121 milijarde dolarjev, kar Facebook uvršča na 30. mesto v indeksu. V četrtletju je imelo podjetje 425 milijonov dolarjev dobička.",1
"Slovensko gospodarstvo počasi okreva, najslabše pa je še naprej v gradbeništvu. Poleg tega da se znižuje vrednost opravljenih del, so še vedno velik problem tudi neporavnane obveznosti. V prvem letošnjem četrtletju se je nadaljevalo okrevanje slovenskega gospodarstva, razmere pa še naprej ostajajo najslabše v gradbeništvu. Izboljšuje se tudi stroškovna konkurenčnost gospodarstva, vendar počasneje kot v večini članic evrskega območja, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Gradbinci so še naprej v težavah. Mednarodne institucije za letos pričakujejo rahlo nižjo rast svetovnega gospodarstva kot lani. Pri tem pa glavno tveganje za nižjo rast od pričakovane predstavljajo visoke cene surovin, saj je bila dolarska cena soda nafte brent aprila medletno višja za 45 odstotkov, Umar ugotavlja v aprilski publikaciji Ekonomsko ogledalo. V Sloveniji vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti kažejo na nadaljevanje pričakovanega počasnega okrevanja slovenskega gospodarstva. Po izključitvi sezonskih vplivov podatki za letošnje prvo četrtletje kažejo na rast nominalnega izvoza blaga, ki je bil medletno za 19 odstotkov višji kot v tem obdobju lani, navaja direktor Umarja Boštjan Vasle. V prvih treh mesecih se je nadaljevala tudi rast realnega obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, in sicer za 1,6 odstotka, ki pa za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja še za okoli 10 odstotkov. Razmere še naprej ostajajo najslabše v gradbeništvu. Realna vrednost opravljenih del se je po rasti v predhodnih dveh mesecih februarja precej znižala in izmed vseh dejavnosti najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. V gradbeništvu sta še naprej najvišja tudi število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi in znesek neporavnanih obveznosti. Tudi sicer je bila v prvih treh mesecih letos plačilna nesposobnost višja kot pred letom dni, saj je imelo marca dospele neporavnane obveznosti več kot pet dni v mesecu 6577 pravnih oseb, kar je 26,9 odstotka več kot marca lani. Skupni znesek teh obveznosti je znašal 434,8 milijona evrov in je bil za 53,3 odstotka večji. Plačilna disciplina je še vedno problem. Izboljševanje stroškovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je bilo ob tem po ugotovitvah Umarja v zadnjem četrtletju lani ponovno manjše kot v večini članic evrskega območja. Do izboljšanja je prišlo zaradi padca tečaja evra in rasti produktivnosti dela. Februarja nižja povprečna bruto plača Zaradi rasti plač v zasebnem sektorju pa se je nadaljevala tudi visoka rast sredstev za zaposlene. K izboljšanju so znova največ prispevale predelovalne dejavnosti, relativno slabši položaj glede na ostale države pa je bil še naprej predvsem posledica nadaljnjega slabšanja stroškovne konkurenčnosti gradbeništva. Na trgu dela se ohranjajo gibanja z začetka leta. Število delovno aktivnih po statističnem registru se je februarja sicer zvišalo, če izločimo sezonske vplive, pa je ostalo na enaki ravni kot januarja. Nadaljevalo se je zniževanje števila zaposlenih v gradbeništvu, v večini ostalih dejavnosti pa se je povečalo. Število registriranih brezposelnih oseb je konec aprila tako znašalo 111.561, kar je za 12.245 oziroma 12,3 odstotka več kot v istem mesecu lani. Povprečna bruto plača v zasebnem in javnem sektorju se je februarja rahlo znižala. Do znižanja je prišlo v skoraj vseh dejavnostih, izstopala je le visoka rast plač v predelovalnih dejavnostih. Predvsem v farmacevtski industriji so prej kot v preteklih letih izplačali izredna izplačila za poslovno uspešnost in opravljene nadure v preteklem letu. Medletna rast bruto plače v zasebnem sektorju se je okrepila na 5,8 odstotka, v javnem pa je znašala 0,4 odstotka. V prvih treh mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev zmanjšal za 49,2 milijona evrov, za razliko od istega lanskega obdobja, ko se je povečal za skoraj 400 milijonov evrov. Nadaljnje upadanje kreditne aktivnosti je po oceni Umarja še naprej povezano tudi z zaostrenimi razmerami na strani virov financiranja bank.",0
"Grčija razmišlja, da bi zapustila evrsko območje SEC bo preveril, ali je Morgan Stanley pred začetkom kotacije delnic Facebooka namerno le izbranim strankam poslal nič kaj ugodno analizo o pričakovanem Facebookovem letošnjem prihodku. Analitik Scott Devitt iz Morgan Stanleyja je znižal oceno Facebookovega prihodka z dobrih pet milijard na 4,85 milijarde dolarjev, toda njegova analiza je dosegla le nekatere stranke. SEC regulator trga vrednostnih papirjev bo zdaj preveril, ali je investicijska banka Morgan Stanley pred petkovim debijem delnic Facebooka na borzi Nasdaq večini namerno zamolčala, da podjetje letos ne bo preseglo petih milijard dolarjev prihodkov. Dobiček nižji, prav tako profitna marža Banka Morgan Stanley je vodila postopek javne prodaje in seveda je bila zelo zainteresirana, da je prvi dan na borzi cena čim višja. Vsakršne negativne analize so ji bile v napoto . Vlagatelji, ki so se odločili delnice kupovati nad 38 dolarji, bi se morali zavedati, da se je dobiček Facebooka v prvem letošnjem četrtletju znižal za 12 odstotkov na 205 milijonov dolarjev v primerjavi z istim lanskim četrtletjem, profitna marža pa s 53 na 36 odstotkov. Google ovrednoten mnogo nižje Rast prihodkov, ki je bila leta 2010 še 154-odstotna, je bila lani 88-odstotna, v prvem četrtletju pa le še 45-odstotna. Pri teh številkah je drzno trditi, da je bilo podjetje v petek, prvi dan kotacije, upravičeno vredno več kot 100 milijard dolarjev. Za primerjavo lani je imel Facebook na račun oglaševanja dobre tri milijarde dolarjev prihodkov, Google pa 36 milijard. Toda Google na borzi kotira pri štirikratniku svojih oglaševalskih prihodkov, Facebook pa je bil v petek pri več kot 30-kratniku. Delnice Facebooka v torek le še po 31 dolarjev Razmerja so se zdaj že spremenila, saj so Facebookove delnice tudi v torek strmo padle, in sicer za skoraj devet odstotkov, na 31 dolarjev. S tem so že skoraj 20 odstotkov pod ceno z javne prodaje 38 dolarjev. Vlagatelji, ki so v petek kupovali delnice, so očitno podlegli evforiji. Zaradi rekordno visokega prometa je bilo pri trgovanju ogromno težav in nekateri še včeraj niso vedeli, ali so delnice res kupili oziroma prodali, torej ali je posel bil speljan. Finančne krivulje na Valu 202 UMAR opaža, da slovenski izvoz raste počasneje kot v državah v regiji. Grčija obupala? Na svetovne delniške trge se je po dveh spodbudnih dneh v sredo spet vrnil pesimizem, ki ga je še okrepil nekdanji grški premier Lucas Papademos. Izjavil je, da Atene razmišljajo o izhodu iz evrskega območju. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je dopoldne zanihal do 6.308 točk, kar je skoraj dvoodstotni minus, evro pa je pred popoldanskim neformalnim vrhom Evropske unije, na katerem ni pričakovati revolucionarnih rešitev za izhod iz krize, padel na 1,2617 dolarja, kar je 21-mesečno dno. Tečaji delnic na Lj. borzi LUKA KOPER +0,45 % 10,06 EUR TELEKOM -1,14 % 69,50 ZAV. TRIGLAV -1,57 % 12,55 KRKA -2,07 % 46,00 PETROL -2,59 % 184,10 GORENJE -4,04 % 4,99 MERCATOR -5,64 % 125,50 NOVA KBM -9,64 % 2,53 Nova KBM na novem zgodovinskem dnu Tudi na Ljubljanski borzi je bila puščica spet obrnjena navzdol - potem ko je v torek SBI TOP porasel za 2,6 odstotka letošnji rekord, je hitro sledila streznitev in več kot triodstotni padec na 564 točk. Krkine delnice so ob 600 tisoč evrih prometa zdrsnile do 45,6 evra. Novomeško podjetje je napovedalo nadaljnje nakupe lastnih delnic. Mercatorjeve delnice so se dan po skoraj osemodstotni rasti vrnile na dobrih 125 evrov. Gorenjeve delnice so izgubile pet odstotkov in so spet pod petimi evri. Nova KBM je dan po objavi četrtletnih rezultatov spet strmoglavila in je vredna le še 2,53 evra.",0
"Stockholm - Švedski pohištveni velikan Ikea je v lanskem fiskalnem letu, ki je potekalo od septembra 2009 do avgusta 2010, ustvaril 2,7 milijarde evrov čistega dobička. To je 6,1 odstotka več kot v enakem obdobju leto poprej, so sporočili iz družbe, ki sicer navadno ne objavlja svojih poročil o poslovanju. Glede na poročilo, do katerega ima po poročanju tiskovne agencije dpa dostop zgolj časnik Dagens Nyheter, je prodaja švedskega podjetja v minulem fiskalnem letu na letni ravni zrasla za 7,7 odstotka na 23,1 milijarde evrov. Ta rezultat naj bi bil predvsem posledica uspeha družbe oz. skoka prodaje na Kitajskem, v Rusiji in na Portugalskem. Ikea, ki zaposluje 127.000 ljudi, je največjo prodajo sicer beležila v Evropi (79 odstotkov vse prodaje) in Severni Ameriki (15 odstotkov). Preostali odstotek prodaje se nanaša na azijsko-avstralsko regijo. Podjetje je v obravnavanem letu odprlo 12 novih trgovin v osmih državah. Konec avgusta je tako štelo že 280 poslovalnic v 26 državah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Glavni izvršni direktor Ikee Mikael Ohlsson je v izjavi za medije dejal, da je bilo lansko leto za Ikeo zelo uspešno, saj je prodaja družbe narasla kljub slabi situaciji na trgih več držav.",1
"Svojo energetsko varnost želi Poljska rešiti z vlaganji v vetrne elektrarne na morju, za kar bo do leta 2020 vložila 3,5 milijarde evrov Foto: Shutterstock Poljska želi svojo energetsko varnost rešiti z ambicioznimi vlaganji v t.i. offshore oz. morske vetrne elektrarne na Baltskem morju. V ta namen naj bi do leta 2020 vložila 3,5 milijarde evrov, vetrne elektrarne pa naj bi zagotavljale 1000 megavatov električne energije. Domači in tuji vlagatelji po poročanju poljskih medijev načrtujejo izgradnjo najmanj pet polj vetrnic, s tem pa naj bi Poljski zagotovili toliko električne energije, kolikor jo pridobiva iz jedrske elektrarne Ignalina v sosednji Litvi. Nuklearka se mora zapreti Zaradi energetskih trenj z Rusijo si sicer Litva prizadeva za podaljšanje delovanja jedrske elektrarne Ignalina, ki kot edina jedrska elektrarna na baltskem območju zadovoljuje 70 odstotkov potreb po elektriki v teh državah. Litva bi sicer morala v skladu s pristopno pogodbo z EU iz leta 2004 Ignalino zaradi zastarele tehnologije zapreti konec leta 2009. Postavljanje vetrnih elektrarn na morju je sicer dvakrat dražje od gradnje tovrstnih elektrarn na kopnem, vendar pa strokovnjaki poudarjajo, da so obenem dvakrat bolj učinkovite.",1
"Če plač ne bo, bo 22. februarja stavka Plačila za decembrsko delo so dobili še delavci v hčerinski družbi CPM Vzdrževanje in obnova cest. V družbi CPM Investicije pričakujejo poplačilo v prihodnjih dneh, sicer bodo stavkali. Pravkar sem dobila potrditev, da so plače v CPM Vzdrževanje in obnova cest poplačane v celoti. V družbi CPM Investicije pa pričakujemo poplačilo v prihodnjih dneh, je pojasnila Barbara Matul iz Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije. Okoli 700 zaposlenih v CPM-ju, ki je od sredine januarja v prisilni poravnavi, je 4. februarja prejelo plače za december, a brez potnih stroškov, plačila malice in drugih obveznosti, ki gredo v maso prisilne poravnave. V hčerinskih družbah CPM Vzdrževanje in obnova cest, ki zaposluje 140 ljudi, in CPM Investicije, kjer dela 27 zaposlenih, pa so prejeli le del decembrskih plač, izplačilo preostanka pa jim je vodstvo obljubilo do danes. Če ne bo plač, bo 22. februarja stavka Zaradi zamud pri izplačilu plač so delavci že pred dnevi napovedali stavko. Sindikat je v petek sklenil, da stavko napovejo za 22. februar, saj želijo vanjo zajeti tudi izplačilo januarske plače, ki je predvideno za 18. februar. Do takrat so namreč zaposleni tudi na kolektivnem dopustu. Mariborsko okrožno sodišče je 12. januarja začelo postopek prisilne poravnave v CPM-ju, za prisilnega upravitelja pa je bil imenovan Silvo Zorec. Sodišče je upnike pozvalo, da najpozneje do 14. februarja prijavijo svoje terjatve. Navadnim upnikom je mariborsko gradbeno podjetje, ki jim dolguje 68 milijonov evrov, predlagalo, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol.",0
"Pevkini managerji in predstavniki lokalnih oblasti so se dogovorili, da Madonna v okviru svetovne turneje nastopi tudi v Črni Gori Madonna bo v okviru svetovne turneje konec avgusta ali v začetku septembra nastopila tudi na črnogorski plaži Jaz ob Budvi, so potrdili njeni managerji, poroča več balkanskih agencij. Za svoj nastop bo prejela 5,5 milijona dolarjev, pričakujejo pa prihod več kot 100 tisoč oboževalcev. Zanimanje za koncert je v sosednjih državah namreč izjemno. Karte cenejše kot za Rolling Stonse Po trditvah predstavnika turistične organizacije Crne Gore Blaža Radomana bo treba za najcenejšo vstopnico odšteti manj kot 50 evrov. Toliko so namreč stale najcenejše karte za lanskoletni koncert Rolling Stonesov v Budvi. Turistični delavci v Črni Gori upajo, da bodo s tem privabili še več turistov, želijo pa si tudi, da bi vsakoletni koncerti znanih svetovnih glasbenikov postali tradicionalni.",1
"V tovarnah, ki izdelujejo Applove izdelke, so zaposleni otroci, ponekod morajo delavke pred zaposlitvijo opraviti test nosečnosti, ponekod pa so delavci kaznovani tako, da jim delodajalec kazensko zniža plače. Apple obljublja preprečitev takih stvari v prihodnje. Applova tovarna na Kitajskem Apple je v svoji interni raziskavi odkril, da je v tovarnah, ki izdelujejo njihove izdelke, zaposlenih 106 otrok, mlajših od 16 let. V samo eni tovarni, ki je na Kitajskem, je zaposlenih 74 otrok. Preiskava pa je pokazala tudi druge nepravilnosti. Tako so morale delavke v tovarnah za 34 delovnih mest pred zaposlitvijo opraviti tudi test nosečnosti, mladi so morali nositi težka bremena, ponekod pa so delavcem kar od plače odtrgali del dohodka, ki so ga prejele agencije, ki pomagajo iskati zaposlitev. Delavcem so tudi kazensko znižali plače, ena tovarna pa je odpadno olje zlivala kar v stranišče. Apple je že prekinil sodelovanje s kitajsko družbo Guangdong Real Faith Pingzhou Electronics, v kateri je bilo zaposlenih 74 otrok. Ob zaposlitvi otrok so agencije za posredovanje delovnih mest v sodelovanju s starši otrok ponaredile dokumente in tako prikazovale, kot da gre za najmanj 16 let stare ljudi. Izvršni direktor Appla Tim Cook je bil po samomorih v tajvanskem podjetju Foxconn, ki je prav tako delalo za trenutno najbogatejšo ameriško družbo, pod velikim pritiskom, da poskrbi za spremembe. Lani je Cook dejal, da je otroško delo odvratno, pri tem pa je zatrjeval, da je v verigi dobaviteljev le-to zelo redko prisotno. Delo mladoletnih oseb je stvar, s katero ne želi biti povezana nobena družba, zato menim, da ta tema nima toliko pozornosti, kot bi si je zaslužila, pa je povedal operativni podpredsednik Appla Jeff Williams. Zatrdil je, da bo Apple izkoreninil takšno prakso, vendar pa bi po njegovih besedah to lahko trajalo nekaj časa. Otroke, ki so delali v omenjeni tovarni, so že vrnili njihovim družinam, prevoz do doma pa jim je morala plačati družba, ki je posredovala pri njihovi zaposlitvi. Poleg tega so otroke vrnili v šole, hkrati pa jim mesečno izplačujejo plače, ki bi jih zaslužili s svojim delom v tovarni. Raziskavo so opravili tako, da so poklicali okoli 8000 zaposlenih v tovarnah, ki izdelujejo Applove izdelke, in jih povprašali za njihovo mnenje o delodajalcu.",0
"Ljubljana - Po doslej objavljenih letnih poročilih za lani je Gorazd Trček iz Gorenjske banke najbolje plačani predsednik uprave slovenskih bank, ugotavlja časnik Finance. Plače večine najbolje plačanih članov in predsednikov uprav 14 od 20 slovenskih bank, ki so že objavile lanska poročila, so se lani v primerjavi z letom 2009 zvišale. Trček je kot prvi človek Gorenjske banke lani zaslužil 467.000 evrov in je tako glede na že objavljena letna poročila bank, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, najbolje plačani predsednik uprave slovenske banke. Dobiček Gorenjske banke je lani sicer upadel za 38 odstotkov, še vedno pa je z 21,1 milijona evrov ob SKB najbolj dobičkonosna banka v Sloveniji. Drugo najvišjo plačo ima predsednik uprave Banke Koper Ezio Salvai, ki je lani skupno prejel 417.000 evrov, kar je bilo ob 22 odstotkov manjšem dobičku za 12 odstotkov manj kot leto prej. Glavni izvršni direktor najbolj dobičkonosne banke v Sloveniji SKB Andre-Marc Prudent ima tretjo najvišjo plačo v slovenskem bančnem prostoru. Njegovi skupni lanski prejemki so znašali 399.600 evrov in so v primerjavi z letom prej zrasli za 11 odstotkov. Najbolje plačana bančnica je na skupnem šestem mestu prva dama Probanke Romana Pajenk. Lani je skupno prejela 320.500 evrov. Predsednik uprave največje slovenske banke, Nove Ljubljanske banke, Božo Jašovič je bil z lanskimi 167.000 evri prejemkov na 27. mestu najbolje plačanih članov in predsednikov uprav. NLB je minulo leto poslovala z 202 milijonoma evrov izgube, kar je daleč najslabše med vsemi slovenskimi bankami. Nekaj mest pred Jašovičem je Matjaž Kovačič, prvi človek druge največje banke, Nove Kreditne banke Maribor, ki je lani prejel nekaj več kot 171.000 evrov.",1
"Festival Lent. Na 33 prizoriščih v dveh tednih pet tisoč nastopajočih. Denarja ne dam, ker je treba skrbno skrbeti za vsak evro, saj so pred nami velike investicije. Vzdušje na 18. Festivalu Lent je na včerajšnjem odprtju že okusilo več tisoč obiskovalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili glavni oder na Dravi, na katerem je z afriškimi ritmi nastopil zbor Perpetuum Jazzile. V dveh tednih se bo na festivalu sicer zvrstilo okoli pet tisoč nastopajočih iz več kot 40 držav. Denarja ne dam, ker je treba skrbno skrbeti za vsak evro, saj so pred nami velike investicije. Franc Kangler Kakovost pred količino “Obiskovalcev je vsako leto več, za zdaj nam je naklonjeno tudi vreme, a bistvena ni kakovost, bolj pomembno je, kako kakovostno se obiskovalci tu počutijo, saj se zato vračajo,” meni Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, ki mu je mariborski župan Franc Kangler za čas festivala simbolično predal tudi oblast. “Imam oblast, ne pa denarja,” se je ob tem pošalil Rukavina. Kangler pa je dodal, da je festival jedro projekta Evropska prestolnica kulture, si bo pa v tem času malo odpočil. Tako je za vseh 33 prizorišč in vse programe odgovoren Rukavina, ki od številnih prireditev izpostavlja predvsem pestro dogajanje v mestnem parku in stand up oder v obnovljenem Naskovem dvorcu. “Delavnice so dokaz, da kulturo oblikujejo tudi dejavni meščani. Bistvo vsega pa je, da nam je uspelo pripeljati goste, ki bodo morda zveneča imena jutrišnjega dne,” sklene Rukavina.",1
"Leta 2013 bo brezposelnih 120.000 ljudi, napoveduje Vasle Umar je še bolj znižal napoved o obsegu BDP-ja - ta se bo letos skrčil kar za dva odstotka. Janez Posedi opozarja vlada napovedi potrebuje le za pritisk pri pogajanjih. Urad za makroekonomske analize in razvoj je namesto spomladi napovedanega 0,9-odstotnega krčenja gospodarske dejavnosti za letošnje leto napovedal hujši padec - za dva odstotka. Prihodnje leto se bo BDP znižal še za 1,4 odstotka, leto pozneje pa bi že lahko imeli skromno gospodarsko rast, je še dejal direktor Umarja Boštjan Vasle. Obseg investicij se bo skrčil za kar devet odstotkov K padcu obsega BDP-ja bodo precej prispevali dejavniki domačega okolja, pozitivno pa bo k rasti še naprej prispeval izvoz, je povedal Vasle. Po skromnih rasteh v preteklih letih se bo obseg zasebne potrošnje letos znižal prvič od izbruha krize, zaradi javnofinančne konsolidacije se bo vnovič zmanjšala tudi državna potrošnja, medtem ko se bo obseg investicij skrčil že četrto leto zapored - padec bo kar devetodstoten. Rast izvoza, ki je lani znašala sedem odstotkov, bo letos izredno skromna 0,1 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se okrepila na 1,9 odstotka, a bo odvisna od razmer na mednarodnih trgih. Ključen za to bo dostop do virov financiranja za podjetja, je opozoril Vasle. Leta 2013 bo brezposelnih 120.000 ljudi Take poslabšane razmere bodo spremljale tudi razmere na trgu dela. Zaposlenost se bo letos znižala za 1,4 odstotka, prihodnje leto še bolj. V povprečju bo v letu 2013 v Sloveniji 120.000 brezposelnih, napoveduje Umar. Inflacija Umarja ne skrbi, niti v Sloveniji niti v celotnem evrskem območju. V zadnjem času se letna rast cen giblje okoli 1,5 odstotka, ob koncu leta pa je zaradi vpliva cen energentov ter hrane pričakovati nekaj višjo številko. Ob koncu leta 2012 je tako pričakovati 3,3-odstotno inflacijo, prihodnje leto pa se bo rast umirila. Šušteršič Če bodo ukrepi učinkoviti, napovedi morda gor Minister za finance Janez Šušteršič je sicer že v četrtek po seji vlade dejal, da je popravljena napoved Umarja jesensko obarvana . Mislimo, da je ocena realna, da odslikuje razmere in pričakovanja, ki so zdaj v slovenskem gospodarstvu, tudi kar zadeva mednarodno okolje za prihodnje leto, je napoved komentiral danes in dodal Seveda pa mislimo, da če bodo vsi ti ukrepi, ki smo jih napovedali, tudi izvedeni, dali rezultate, dejansko prihodnje leto lahko pričakujemo tudi kakšen popravek napovedi navzgor, ne le navzdol. Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi pa je prepričan, da je Umarjevo delo tudi to, da skrbi, da je materialni položaj države prikazan čim slabše. Žal smo v trenutku, ko to pomeni dvorezen meč. Torej nekdo bo videl, da nam gre slabše, kot smo načrtovali, v resnici pa vlada tovrstna izhodišča rabi zgolj za pogajanja in pritiske na socialne partnerje, je ob robu pogajanj o predlogu reforme trga dela dejal Posedi.",0
"Naziv Oglaševalec leta, ki ga podeljuje Slovenska oglaševalska zbornica, je letos prejelo podjetje Engrotuš iz Celja. V zadnjem krogu se je za nagrado potegovalo pet nominirancev, komisija pa je svojo odločitev sprejela soglasno. Nagrado bodo podelili v petek na zaključnem večeru 17. Slovenskega oglaševalskega festivala SOF. Z otvoritve letošnjega Slovenskega oglaševalskega festivala. Oglaševalec leta postane podjetje, ki je v preteklem letu izstopalo predvsem z izvirnostjo in inovativnostjo svojega nastopa na trgu ter tako na svojevrsten način zaznamovalo preteklo leto v komunikacijskem smislu. Komisija naj bi pri izboru upoštevala še inovativnost pri doseganju ciljnih skupin ter kreativnost in konsistentnost komunikacijskih sporočil, ki se odražata v celostni komunikacijski odličnosti. Prepričali z novo komunikacijsko kampanjo Kot je žirija zapisala v obrazložitvi nagrajenca, je Engrotuš kot odziv na obstoječo in porajajočo se konkurenco v začetku lanskega leta nastopil z novo komunikacijsko kampanjo, s katero je izbrani ciljni javnosti predstavil svojo strateško preusmeritev iz cenovno orientiranega trgovca v ponudnika visokokakovostnih izdelkov po ugodnih cenah. Roman Berčon, predsednik Sofa 2008 Svojo strateško preusmeritev pa naj bi podjetje celovito podprlo tudi z ustrezno komunikacijsko kampanjo, katere komunikacijski cilj je bil izgradnja prepoznavnosti in zavedanja o Tuševem zagotavljanju kakovostne ponudbe kakor tudi vseh poslovnih procesov in postopkov v verigi od dobave do košarice. Kot so zapisali, je podjetje uporabilo klasične in alternative komunikacijske kanale, med orodji komunikacijskega spleta pa je dalo poudarek predvsem oglaševalskim orodjem. Lanski dobitnik naziva Oglaševalec leta je bil Mobitel. Rast investicij v oglaševanje Predsednik letošnjega Sofa Roman Berčon je dejal, da letos v Sloveniji beležijo približno 11-odstotno povišanje investicij v promocijo in oglaševanje. z obiskom na Sofu je Berčon zelo zadovoljen, že prvi dan so zabeležili 770 obiskovalcev. Predsednik žirije letošnjega Sofa Aljoša Bagola je dejal, da so se kot odlične izkazale spremembe načina ocenjevanja, ki so jih uvedli letos. Prav tako naj bi bilo iz kakovosti del razvidno, da je letos višja tudi samocenzura agencij. Bagola pa meni, da bi bilo lahko slovensko oglaševanje nekoliko bolj samozavestno. Zaključek festivala bo v petek zvečer, ko bodo med drugim razkrili tudi ime letošnje najboljše oglaševalske agencije. Izvršna direktorica tekmovalnega programa Lučka Peljhan je dejala, da so agencije veliko število del prijavile v nove tekmovalne kategorije. Kakovost oglasov pa naj bi letos presenetila prav v novih kategorijah.",1
"Na LJSE je lastnika zamenjalo za dobra dva milijona evrov vrednostnih papirjev, tečaj indeksa SBI TOP pa se je, čeprav mu je kazalo precej slabše, znižal za 0,23 odstotka. V prvi kotaciji so se podražile tri delnice od desetih. Najbolj, za 7,1 odstotka, je zrasla Intereuropa , z delnicami katere je bilo za vsega 230 evrov poslov. Krkine delnice, s katerimi je bilo za 1,17 milijona evrov prometa, so končale v 0,73-odstotni izgubi, na 46,5 evra za vsako. Večino dneva so preživele pol odstotka nad gladino, v okolici 47 evrov za delnico. Mercatorju kazalo precej slabše Največja izgubo v prvi kotaciji je imel Telekom Slovenije , in sicer za 3,1 odstotka. Mercatorjeve delnice so se pocenile za 0,04 odstotka, čeprav jim je kazalo, da bodo potonile za kar 2,5 odstotka. Telekom se je izvlekel iz petih odstotkov izgube. Na 4,15 oziroma 6,3 evra sta ostala tečaja delnic Gorenja in Pozavarovalnice Sava , z delnicami Luke Koper pa ni bil sklenjen niti en posel. Promet v nižjih kotacijah simboličen Simboličen promet je za 16,5 odstotka sesul tečaj delnic Istrabenza . Z delnicami Aerodroma se je ves dan trgovalo po 13,5 evra oziroma 2,17 odstotka manj kot v petek. Pičel promet v vstopni kotaciji tokrat ni povzročil velikih premikov delniških tečajev. Po skromnih 0,19 oziroma 0,34 odstotka sta se zvišala tečaja delnic Alpetoura , za 0,08 oziroma 0,24 odstotka pa sta nazadovala Juteks in Nama . Druga serija obveznic Slovenske odškodninske družbe je bila drugi najbolj likviden vrednostni papir na ljubljanski borzi. Prometa z njimi je bilo 310 tisoč evrov. Nekaj časa je bil njihov tečaj pol odstotka višji kot v petek, končal pa je na petkovih 100,66 odstotka nominalne vrednosti.",0
"Od petka so se obresti dvignile za 0,1 odstotka Zahtevana donosnost na slovenske obveznice se je na sekundarnem trgu še dodatno okrepila. Obresti na vrednostne papirje z dospelostjo leta 2024 so pri 6,23 odstotka, kar je 0,10 odstotne točke nad petkovo končno ravnijo. Donos do dospelosti slovenske desetletne obveznice je bil še sredi marca okoli petodstoten. Po finančnem kolapsu Cipra, ko so se pojavila ugibanja, da je naslednja v vrsti za finančno pomoč Slovenija, pa se je začel močno zviševati. Za kratek čas je aprila celo presegel psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju stroke državam dolgoročno ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Slovenija je imela tako visoke obresti avgusta lani, ko so se že zelo približale osmim odstotkom. Zahtevana donosnost pa je znova upadla na začetku maja, ko je Slovenija uspešno izdala za milijardo dolarjev petletnih obveznic in za 2,5 milijarde dolarjev 10-letnih dolarskih obveznic. Padec BDP-ja dvignil obresti Obresti na vrednostne papirje so se ponovno dvignile po novici, da se je slovenski bruto domači proizvod BDP v letošnjem prvem četrtletju na letni ravni skrčil za 4,8 odstotka, in so v petek znova presegle šest odstotkov. Sicer pa se je dvignil donos do dospelosti desetletnih obveznic tudi v nekaterih drugih članicah evrskega območja. Obrestna mera na italijanske papirje se je zvišala na 4,20 odstotka, na portugalske na 5,82 odstotka, na španske pa na 4,51 odstotka.",0
"Dan kontracepcije. Slovenija: prvi seks pri 16 letih. Le vsak četrti zaščiten. Nedolžnost večina mladih pri nas izgubi pri 16 letih. Kontracepcijo jih pri prvem spolnem odnosu uporabi le 25 odstotkov. To so statistike, ki so jih sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, in prav zaradi tega so jutrišnji svetovni dan kontracepcije namenili predvsem spodbujanju varne in odgovorne kontracepcije med mladimi. Premalo uporabe kondoma Vsadki le v tujini Splavi. Iz leta v leto jih je manj, rodnost se zvišuje. Maternični vložek. Število uporabnic narašča, zlasti zato, ker je postal brezplačen. Podkožni vsadek. Predstavlja dolgoročno metodo zaščite, za zdaj dostopen le v tujini. Skoraj tretjina mladih Slovencev meni, da je umik spolnega uda iz nožnice pred ejakulacijo učinkovita metoda kontracepcije, čeprav gre dejansko za zelo nezanesljivo metodo, pravi Nataša Pečnik iz Bayerja. Pri nas se še vedno premalo uporabljata kondom oziroma dvojna zaščita, torej hormonska kontracepcija in kondom hkrati, pa dodajata Zalka Drglin in Barbara Mihevc Ponikvar z inštituta za varovanje zdravja. Takšna oblika zaščite varuje tudi pred številnimi spolnoprenosljivimi okužbami, ne le pred nezaželeno nosečnostjo, opozarjata in rešitev vidita v večjem številu vsebin za zdravo spolnost v osnovnih in srednjih šolah. ""Glede na mednarodno raziskavo je v Sloveniji spolno vzgojo v šolah imelo samo 34 odstotkov mladostnikov,” še pravi Pečnikova. Za primerjavo: manj spolne vzgoje imajo v šoli samo še mladi Egipčani, Turki in Italijani.",0
"Ljubljana - Predloženi nacionalni reformni program je le nadaljevanje desetletnega ""zablodelega"" vodenja gospodarstva, kar nas je pripeljalo v ekonomsko brezno in ga bo še poglobilo, v publikaciji EIPF Gospodarska gibanja meni ekonomist Franjo Štiblar. Po njegovem mnenju Slovenija potrebuje šok terapijo izhoda iz krize. Sistemske reforme so sprejemljive, predvideni ukrepi ekonomske politike pa ne, v oceni nacionalnega reformnega programa 2013-2014, ki ga je vlada konec prejšnjega tedna poslala v Bruselj, meni Štiblar. Z napačno usmeritvijo že četrta vlada Že četrta vlada nadaljuje napačno usmeritev, ki se je začela z letom 2004, dodaja. V času 1991-2003 je Slovenija dosegala povprečno gospodarsko rast v višini 3,63 odstotka na leto, v času 2004-2013 pa le 1,15 odstotka. Prioriteta nad vsem je gospodarska rast, z njo bodo vsi drugi cilji uresničljivi, brez se bomo pogrezali še globlje. A s predvidenimi ukrepi reformnega programa rasti sploh ne bo. Vlada v programu načrtuje padec BDP v letih 2013 in 2014, povečanje stopnje brezposelnosti na doslej najvišje ravni ter rast relativne zadolženosti do tujine. Ali mora slovenska družba to sprejeti? Sledimo Grčiji, Španiji, Cipru, in to z novo vlado z vodilno stranko, opozarja avtor prispevka. Zasuk od politike stiskanja v rast Zgolj nadaljevanje dosedanje ekonomske politike in reform, kolikor jih ponuja nacionalni reformni program, po njegovem mnenju ne zadostuje. Potreben bo zasuk od politike stiskanja v rast, od naslanjanja zgolj na tuje vire tudi v uporabo domačih finančnih virov. Potrebno je povrniti zaupanje najprej doma in zatem v tujini, za to pa je potreben drugačen program kot doslej, ki naj ga nosijo drugi ljudje kot doslej. Potreben je politični konsenz, sklene. Plače se še znižujejo V analizi trenutnih gospodarskih gibanj pa Gospodarska gibanja ugotavljajo, da se je trend trošenja prebivalstva z najnižje ravni po aprilu lani obrnil navzgor Investicije so se povečale, okrepilo se je tudi izvozno povpraševanje. Uvoz se je zmanjšal, kar kaže na močno recesijo pri nas. Plače se še naprej znižujejo, pri čemer plače v javnem sektorju še naprej pešajo hitreje kot drugod, najhitreje pa v šolstvu.",0
"Ljubljana - Bivši generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Matic Tasič se je odzval na očitke, ki se pojavljajo v zadnjih dneh, da se je v času njegovega vsega stodnevnega vodenja družbe razbohotilo število svetovalcev. ""S prevzemom vodenja SŽ sem nasledil 12 svetovalcev in bivša člana uprave,"" pravi Tasič. Dodaja, da njegova vizija vodenja SŽ ni predvidevala svetovalcev, je pa predvidevala dva izvršna direktorja za trženje in ekonomiko s financami. Zamenjave vodstvenih delavcev je, kot zatrjuje, izvajal z vednostjo nadzornega sveta. Tako je v družbo na primer pripeljal svetovalce Nino Mauhler (za komercialo), Roberta Bužana (za finance), Dragišo Lazarevića (za obvezne gospodarske javne službe), Matjaža Nabernika (za trženje v tovornem prometu) in Gojka Cesarja, ki je prevzel vodenje tovornega prometa. Da so prvi štirje omenjeni, poleg njiju pa še bivša člana poslovodstva Branko Omerzu in Igor Hauptman, dobili status svetovalcev, je po Tasičevih besedah krivo dejstvo, da še niso vzpostavili nove organizacije SŽ. Znano je, da je na SŽ trenutno več kot 20 svetovalcev, nadnje pa so se ""spravili"" sindikati, ki od vodstva zahtevajo, da problem velikega števila svetovalcev in bonitet, ki jih imajo (avtomobili, stanovanja...), razreši.",0
"Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je prizadetim občinam za odpravo škode na komunalni infrastrukturi namenila 2,3 milijona evrov pomoči. Največ sredstev, in sicer 376.000 evrov, je pripadlo občini Železniki, ki je bila v poplavah najhuje prizadeta, je pojasnil minister Ivan Žagar, ki je danes obiskal prizadeto občino. S to pomočjo je zagotovila kritje 20,3 odstotka stroškov za nujna sanacijska dela, kakor so jih ocenile občine. Čeprav je občina Železniki dobila največ sredstev, pa njen župan Mihael Prevc ni zadovoljen, saj predstavlja vsota le 16 odstotkov vse pomoči, ki je na voljo. Razlog je verjetno v dejstvu, da je občina zaradi nižjih prvotnih ocen prijavila manj škode, kot je v ujmi dejansko nastala. Po mnenju Prevca bi za nujna sanacijska dela, torej oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih voda ter vzpostavitev prevoznosti cest, potrebovali 1,8 milijona evrov. Prevc močno računa na evropska sredstva, ki so po besedah ministra že obljubljena. "" Upamo, da bomo iz evropskega solidarnostnega sklada dobili sredstva vsaj za vzpostavitev vodovodnega omrežja,"" je dejal Prevc. Železnike je ujma najbolj prizadela. © BOBO Žagar pa je spomnil tudi na pomoč, ki jo občinam zagotavlja ministrstvo za okolje in prostor, Železniki so precej sredstev dobili tudi prek humanitarnih akcij. Na transakcijski račun občine se je nabralo že 1,2 milijona evrov, veliko denarja pa sta zbrala tudi Rdeči Križ in Karitas. Karitas zbral že 1,35 milijona evrov Na računu slednje so za pomoč prizadetim v poplavah po besedah generalnega tajnika organizacije Alojzija Štefana skupno zbrali že 1,35 milijona evrov. Preko župnijskih in škofijskih Karitas že razdelili 500.000 evrov pomoči, namenjene 1010 gospodinjstvom. Od omenjenih 500.000 evrov pomoči je približno 50 odstotkov razdeljenih na območju Škofijske Karitas Ljubljana, 35 odstotkov na celjskem območju, preostali delež pa na območjih Maribora in Kopra, je pojasnil Štefan. Začeli z obnovo bohinjske šole Minister za šolstvo in šport Milan Zver je medtem z bohinjskim županom Francem Kramarjem podpisal dogovor o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje interventne investicije v bohinjsko osnovno šolo, ki jo je prizadel nedavna vodna ujma. Dela v vrednosti 600.000 evrov, ki jih izvaja Gradbeno podjetje Bohinj, so se že začela. Približno v mesecu in pol pa bodo otroci prve triade, ki so ostali brez učilnic v pritličju in se sedaj učijo v učilnicah osmega razreda, znova sedli za svoje šolske klopi.",1
"Terjatve. Zvezda iz likvidacije v stečaj. Delavci z grožnjami izsilili 300 evrov. Likvidacijska upraviteljica Nevena Tea Gorjup je včeraj na zboru delavcev razkrila, da bo vložila predlog za prekinitev postopka likvidacije in začetek postopka stečaja družbe Zvezda, ki smo ga tudi napovedali. Sredi marca je bil na predlog večinskega lastnika (Make up Workshop) na skupščini sprejet sklep o začetku prostovoljne likvidacije Zvezde, vendar sredstev za terjatve delavcev na podlagi programa presežnih delavcev do 26. aprila ni bilo. “Počutimo se grozno, 43 ljudi so vrgli na cesto kot smeti,” je za Žurnal24 povedal Janez Podgorelec, predsednik sindikata. “Dobili smo občutek, da je vse le velika igra. Z grožnjo, da bomo v ponedeljek zasedli tovarno, smo sicer izsilili 300 evrov, da bomo lažje preživeli praznike,” je dejal Podgorelec in dodal, da so delavci že najeli odvetnika in se obrnili tudi na Svet gorenjskih sindikatov za pravno podporo. Razmišljajo tudi o vložitvi tožb proti nekaterim vodilnim. “Lani, ko smo imeli naročila, smo se bojevali, medtem ko so vodilni družbo le izčrpavali, vanjo pa nihče ni vložil niti centa,” je sklenil Podgorelec.",0
"Nasin satelit bo na Zemljo padel danes zvečer ali jutri dopoldne, je v zadnjem sporočilu zapisala ameriška vesoljska agencija. V Severni Italiji ljudi pozivajo, naj zvečer ne hodijo na prosto. Italijanska civilna zaščita je danes opozorila prebivalce severne Italije, naj zaradi možnosti padca delov odsluženega ameriškega satelita nocoj in ponoči ostanejo doma. Po navedbah civilne zaščite namreč obstaja 1,5-odstotna možnost, da bodo ostanki satelita padli na območje severne Italije. Prebivalci naj se tako ne bi zadrževali na prostem, tisti, ki živijo v večnadstropnih stavbah, pa naj, če je mogoče, izberejo nižja nadstropja, po možnosti ob nosilnih stenah, svetuje civilna zaščita. Posvarila je tudi, da kosov satelita verjetno ne bo moč videti pred padcem na Zemljo in da bi se lahko ob padcu sprostili nevarni plini. Ljudem zato svetujejo, naj se morebitnim kosom satelita približajo na največ 20 metrov, poroča STA. Satelit v velikosti avtobusa so v orbito izstrelili leta 1991 z nalogo meritev količin ozona in drugih snovi v zgornjih plasteh Zemljinega ozračja. Od 2005 je brez goriva, zdaj pa ga bo Zemljina sila težnosti dokončno potegnila k sebi. V noči od petka na soboto bo na Zemljo padel odslužen 20 let star ameriški satelit za proučevanje zgornjih plasti atmosfere (UARS). Kam točno bo padel, strokovnjaki še ne vedo. Iz Nase so sporočili le, da se takrat ""ne bo nahajal nad ZDA"". ""Obstaja majhna verjetnost, da bo satelit padel na poseljena območja. Gre bolj za zanimivost,"" pa nam je povedal slovenski astronom Herman Mikuž. Točne koordinate padca bodo znane šele nekaj ur pred padcem. ""Nekaj ur pred padcem bo jasno, kam bo satelit padel. Obstaja zelo majhna verjetnost, da bo kakšen del padel na kopno,"" dodaja. Hrvaško javnost je pomiril astronom Ante Radonić, ki je za HRT povedal, da noben del satelita ne bo padel na njihovo ozemlje. Ruski vesoljski strokovnjaki pa pričakujejo, da bodo ostanki nedelujočega ameriškega satelita danes padli v Indijski ocean, severno od nenaseljenega otočja Crozet, piše STA. Astronom Tomaž Cvik je za Val 202 povedal, da bo satelit v Sloveniji mogoče videti ob 21.35, če bomo pogledali nizko proti SZ v smeri Rateč. Poškodovali niso še nikogar Ob vračanju satelita v velikosti avtobusa, katerega največji preostali kosi bi lahko tehtali do 150 kilogramov, Nasa opozarja, da se doslej še ni zgodilo, da bi ostanki ob vračanju kogarkoli poškodovali. Pri vesoljski agenciji so tudi izračunali, da je verjetnost, da kateri od ostankov prileti na človeka, 1 : 3.200. Zaradi napovedi, da satelit lahko pade na severni del Alp, so Italijani zagnali paniko in sklicali sestanek civilne zaščite. Smeti na zemljo padajo ves čas",0
"frankfurt - Države članice EU naj bi pripravljale zakonodajni predlog, v skladu s katerim bi Evropska centralna banka (ECB) sama ocenjevala kakovost državnega dolga držav članic evrskega območja in se tako osvobodila odvisnosti od ocen največjih svetovnih bonitetnih agencij, ki z nižanjem bonitete grških državnih obveznic poglabljajo težave evrskega območja. Po poročanju nemškega poslovnega časnika Handelsblatt, ki se sklicuje na neimenovane vire blizu Sveta ministrov, naj bi se ECB v prihodnje naslanjala na lastne ocene, ko gre za bonitete državnega dolga članic evrskega območja. Eden od argumentov je, da so se najpomembnejše svetovne bonitetne agencije, kot so Moody's, Standard&Poor's in Fitch, v času pred izbruhom svetovne finančne krize močno zmotile pri ocenjevanju kakovosti izvedenih finančnih instrumentov na podlagi drugorazrednih hipotekarnih posojil. Prav obilica strukturiranih finančnih instrumentov v finančnem sistemu je po poku nepremičninskega balona v ZDA namreč predstavljala enega ključnih povodov za krizo. Drugi argument pa je, da je ECB trenutno glede odločanja o nadaljevanju refinanciranja grških bank odvisna od ocen omenjenih agencij. ECB namreč trenutno za zavarovanje likvidnosti, ki jo namenja bančnemu sistemu v okviru različnih operacij refinanciranja, sprejema zavarovanje z najnižjo bonitetno oceno BBB-, ob koncu prihodnjega leta pa naj bi to pravilo spremenila na raven pred izbruhom finančne in gospodarske krize, to je na najnižjo boniteto A-. Grške banke tako zaenkrat še lahko uporabljajo državne obveznice za zavarovanje v okviru refinanciranja ECB, a že v začetku 2011 bi lahko grške banke ostale brez dostopa do tega ključnega vira likvidnosti in bi se morale zadolževati pod veliko manj ugodnimi pogoji. Z izjemo Moody's sta namreč ostali dve agenciji boniteto Grčije že znižali na raven BBB. To bi bil prvi tak primer v zgodovini evrskega območja in bi utegnil pripeljati do resnih težav na grškem bančnem trgu. V ECB pisanja Handelsblatta uradno še niso želeli komentirati, po pisanju časnika pa naj bi bili v Frankfurtu nad takšno zamislijo navdušeni. V osrednji denarni ustanovi evrskega območja naj bi za ustanovitev lastnega oddelka za ocenjevanje kakovosti državnega dolga potrebovali med 10 in 20 novih zaposlenih, že sedanje kadrovske zmogljivosti na področju analitike pa so med močnejšimi v Evropi. Takšnemu ukrepu naj bi bili naklonjeni tudi v strokovnih krogih, previdnost pa vzbuja le možnost, da bi trgi tak korak tolmačili kot odvisnost ECB od držav članic. V vsakem primeru pa zamisli prihajajo v zelo neugodnem trenutku za bonitetne agencije, ki so zaradi njihove soodgovornosti za finančno krizo na udaru regulatorjev v EU in drugod po svetu. Do premikov pa je po pisanju ameriške tiskovne agencije Bloomberg prišlo tudi pri domnevnih špekulacijah nekaterih največji hedge skladov glede vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Skladi naj bi se namreč ob slabih novicah iz Grčije in nekaterih drugih držav evrskega območja želeli okoristiti na padanju vrednosti skupne evropske valute, s čimer naj bi negativni trend še pospeševali. Ameriške oblasti naj bi tako na naslove nekaj upravljalcev hedge skladov, ki naj bi bili del tega početja, poslala zahteve po zapisnikih domnevnih skrivnostnih srečanj, na katerih naj bi snovali špekulativni napad na evro. Preiskavo so že napovedali tudi v Bruslju.",0
"Manjši dobički v zdraviliščih V zadnjih 15 letih je turizem skokovito rastel. Rekordno je bilo leto 2008, lani je nastopila kriza, letos pa se kažejo znaki okrevanja. Pri nas so uspešno sezono imela mesta. Letošnja turistična sezona v Sloveniji je bila druga najboljša po rekordnem letu 2008. Najuspešnejšo turistično sezono končujejo mestna središča, nekoliko slabše so jo odnesla zdravilišča in Slovensko primorje, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec. Če pogledamo napovedi do konca leta bi po podatkih svetovne turistične organizacije turizem na svetovni ravni dosegel 4-odstotno rast, številke iz leta 2008 pa bi dosegli prihodnje leto, pojasnjuje vršilka dolžnosti direktorice Slovenske turistične organizacije Maja Pak. Tujci k nam, Slovenci predvsem na Hrvaško Pri nas je letos počitnikovalo več tujih turistov, kot je značilno za evropski turizem. Domači gostje pa so poletje po večini preživeli v tujini, predvsem hrvaško obalo so zaradi ugodnih ponudb Slovenci letos obiskali v večjem številu kot lani. To se pozna v slovenskih zdraviliščih in ob slovenskem morju, kjer so imeli nižji dobiček kot leta 2009, ko so hotele polnili domačini. Trend v svetu je, da je pritisk na cene velik, zato bomo morali izboljševati naš servis in si s kakovostnejšo storitvijo izboriti boljše cene in poslovni rezultat, na to odgovarja predstavnik Turističnih agencij Tone Matjašič. Rešitev za slovenski turizem pa vidi tudi v boljši povezanosti med posameznimi odgovornimi za turistično politiko in turistično gospodarstvo pri nas.",1
"Jutranji list poroča, da naj bi Slovenija v pogajanjih Hrvaške z EU blokirala zaprtje najmanj dveh poglavij. ""Verjetno gre za poglavji ribištvo ter skupna zunanja in varnostna politika,"" ugiba časnik. V EU sicer uradno zatrjujejo, da pogajanja s Hrvaško potekajo v skladu z načrti ter da so v sklepni fazi, so pa mnogi diplomati vse bolj zaskrbljeni zaradi nekaterih, kot pravijo, ""težav pod površjem"", ki bi lahko ogrozile uresničitev načrtovane sklenitve pogajanj do sredine prihodnjega leta, piše Zagrebški časnik. Vir Jutarnjega lista trdi, da obstaja možnost, da bo Hrvaška na medvladni konferenci 22. decembra lahko zaprla zgolj eno poglavje, kar bi bil velik neuspeh. Dodaja, da bo za to odgovorna tudi Evropska komisija, ki ni pripravila vse potrebne dokumentacije za zapiranje poglavij. EU je zaskrbljena tudi zaradi procesa privatizacije hrvaških ladjedelnic. ""Ni jim všeč, ker so določene zadeve nepregledne. Še slabše je, da nihče na Hrvaškem ne želi jasno povedati, da denar davkoplačevalcev uporabljajo za tiste, ki ustvarjajo izgube,"" je časnik povzel izjavo neimenovanega bruseljskega vira. Novinar še pojasnjuje, da se ustvarja vtis, kot da EU zahteva od Hrvaške, da reši omenjeni problem, čeprav ga je sama zastavila. ""To ni pošteno do EU,"" so še ocenili v Bruslju, sklene Jutarnji list.",0
"Vlada razmišlja o holdingu Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. Sindikalisti Obljubam ne verjamemo. Ne verjamemo v čarovniške poteze, ne verjamemo, da je iz treh minusov možno narediti plus. Gre za monopolno združevanje. Glede na to, da se strateškega partnerja skriva, vse kaže, da je to Deutsche Bahn, ki je lastnik logističnega podjetja, ki velja za resnega konkurenta Intereuropi. Oni bi se radi polastili logističnih centrov na območju Balkana, kjer jih nimajo. Ta, ki bi nadzoroval logistično pot, bi nadzoroval celotno gospodarstvo. Generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS-90 Peter Majcen Sindikat Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Sindikat pristaniških delavcev Slovenije KS 90, Sindikat žerjavistov pomorske dejavnosti Luka Koper, Sindikat špedicijske, pomorsko-agencijske in kontrolne delavnosti Slovenije, Sindikat podjetja Intereuropa ŠAK-KS 90, Obalna sindikalna organizacija KS 90 ter Sindikat delavcev prometa in zvez Intereurope so predstavili stališča v zvezi z najnovejšimi nameni vlade o reorganizaciji slovenske prometne infrastrukture ter z ustanovitvijo logističnega holdinga, ki naj bi vključeval Slovenske železnice, Luko Koper in Intereuropo. Sindikalisti z nezaupanjem spremljamo poskuse vlade, da sanira Slovenske železnice na način, kot ga predlaga Hartmud Mehdorn. Argument, ki ga vlada rada uporablja, je, da je vse tri družbe Slovenske železnice, Luko Koper in Intereuropo potrebno sanirati zaradi pridelane izgube, a ne pove, da država ni opravila svoje vloge. Opozorili so, da smo se sedaj zopet znašli v položaju, ko vlada kot edini možni izhod iz krize ponuja ustanovitev holdinga. Obljubam ne verjamemo. Ne verjamemo v čarovniške poteze , ne verjamemo, da je iz treh minusov možno narediti plus. Država mora, preden se spusti v kakršno koli dejanje, pripraviti zakonodajo, ki bo onemogočala novo plenjenje podjetij. Dokler ne bodo vzpostavljeni ti mehanizmi, ne moremo dati zelene luči za morebitna nova plenjenja in novo garnituro politično nastavljenih menedžerjev. Tujec, ki ni noben dobrotnik Hartmut Mehdorn je tujec, ki ima lasten interes in ni noben dobrotnik. Tako nas opozarjajo tudi naši nemški kolegi. To ni poskus sanacije, pač pa dokončnega sovražnega prevzema. Rešitev za bolnega človeka ni milostni strel, pač pa ga je potrebno zdraviti, je prepričan generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS-90 Peter Majcen. Sindikati so predstavili majice, s katerimi sporočajo, da delavci, ki so skozi desetletja zgradili Luko Koper, te ne bodo prepustili vladi. Ne vem, koga predstavlja Mehdorn. Narisal je tri kvadratke in povezal tri podjetja. Rdeča kapica je bolj strokovno delo kot ta njihova študija na devetih straneh. Mi smo tukaj, da povemo, da se takšnih igric ne gremo. Peter Majcen Nasprotujejo tudi spremembi statuta Luke Koper, s katero bi dobila petčlansko upravo. Prozorna je namera politike, da postavi dodatnega šefa za investicije, ki so najbolj občutljivo področje družbe. Poudarjamo, da vse te zamisli prihajajo s strani ministrstva, v katerem sedi državni sekretar, ki je v Luki svetoval vse propadle investicije. Sporočamo, da ne bomo sprejeli političnega manipulatorja, postavljenega s strani tistih, ki so sodelovali pri uničevanju Luke. V primeru nadaljevanja s poskusi političnih prevzemov bomo delavci storili vse. Uporabili bomo tudi skrajne ukrepe za njihovo preprečitev in zahtevali odstope vseh odgovornih, je napovedal Majcen. Pahor Pri modernizaciji železnic bo zavarovan nacionalni interes Oblikovanju logističnega holdinga oziroma združevanju Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic odločno nasprotujejo sindikati v obeh koprskih podjetjih in sindikat državnih organov. Kot poudarjajo, je poskus ustanavljanja logističnega holdinga eksperiment, ki ne bo prinesel nič pozitivnega. Če bo vlada pri oblikovanju logističnega holdinga vztrajala, bodo uporabili skrajne ukrepe. Predsednik vlade Borut Pahor je zatem znova poudaril, da vlada še ni sprejela odločitve glede morebitnega oblikovanja logističnega holdinga. Bo pa v primeru odločitve za oblikovanje holdinga ali kakšnega drugega načina modernizacije Slovenskih železnic poskrbela, da bo zavarovan nacionalni interes. Modernizacija Slovenskih železnic bi sicer po dosedanjih izračunih državo ali investitorje stala med osem in 10 milijard evrov. Tega Slovenija sama ni sposobna financirati, pa tudi ne bi bilo modro, da to storimo samo s svojim denarjem, temveč povabimo strateške partnerje, ki bodo v modernizaciji videli dolgoročno naložbo z donosi čez 10 let. Taki partnerji so in imajo željo, da se priključijo projektu, toda najprej pričakujejo sanacijo železnic. Zamisel o oblikovanju logističnega holdinga je v Slovenijo pripeljal nekdanji prvi mož Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn, ki neformalno sodeluje pri sanaciji Slovenskih železnic. Mehdorn je, kot je spomnil Pahor, pred časom tudi navedel temeljni razlog za oblikovanje takšnega holdinga Luka Koper, Intereuropa in Slovenske železnice lahko samo združene konkurirajo na mednarodnem trgu. Toda, naj ne bo strahov Slovenija bo v primeru odločitve za logistični holding ali kak drug način modernizacije železnic poskrbela, da bo zavarovan naš nacionalni interes, je zatrdil. Dodal je, da se ne želi zaleteti v nobeno odločitev, ker je preprosto predraga.",0
"Soproga predsednika Türka Barbara Miklič Türk je podpisala peticijo za boj proti okužbam s HPV in raku materničnega vratu. Soproga predsednika republike Barbara Miklič Türk in hči Helena Türk sta na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo podpisali peticijo za boj proti okužbam s HPV in raku materničnega vratu. Ob tem je Miklič Türkova povedala, da se je treba cepiti, če želimo preprečiti okužbo. Dodala je še, da se cepljenja ne smemo bati. Predsednikova žena je poudarila pomen preventive. © BOBO Miklič Türkova je povedala, da je ob ustanovitvi društva za boj proti raku materničnega vratu že poskušala postati članica tega društva, saj se kot hči mikrobiologinje zaveda, kako pomembna je za zdravje preventiva. Dodala je, da ""smo lahko srečni, da je ta bolezen obvladljiva"". Ob tem pa dodala, da moramo narediti vse, da do okužbe ne pride. Kot je poudarila žena predsednika države, je treba zaupati stroki in ginekologom. Izrazila je veselje nad prizadevanji, da bi bil čim prej dosežen cilj zdravje žensk in tako tudi zdravje družine. Pozvala je k cepljenju, saj je to nujno potrebno za preprečitev okužbe in razvijanja bolezni. Miklič Türkova je še povedala, da se bo tudi v prihodnje udeleževala takih akcij, saj je zdravje najpomembnejše. ""Ker je to prioriteta, se bom tukaj še posebej angažirala,"" je dodala. Peticijo za boj proti okužbam s HPV in raku materničnega vratu sta podpisala tudi dekan Medicinske fakultete Dušan Šuput in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo Srečko Koren. Smrt Avstrijke ni povezana s cepivom Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo je poudaril, da je znanost tako napredovala, da so odkritja novih cepiv in zdravil bolj varna kot nekdaj. Več let nazaj se namreč ni toliko preverjalo učinkovitosti in neškodljivosti zdravil kot danes, zato je prepričan o ustreznosti cepiva proti HPV. Peticijo je mogoče podpisati tudi na internetu. V Sloveniji je to peticijo doslej podpisalo 1648 ljudi. Poljak je zavrnil tudi domneve, da naj bi smrt 19-letne Avstrijke povzročilo cepljenje proti humanemu virusu papiloma (HPV). ""Ta dogodek je bil izrabljen za negativno kampanjo v tednu boja proti raku materničnega vratu"", je poudaril Poljak. Po njegovem mnenju so jo sprožile nevladne organizacije. Poljak je poudaril, da tako avstrijski znanstveniki kot avstrijska strokovna javnost ne dvomijo o cepljenju in da na spletni strani avstrijskega ministrstva za zdravje in inštituta za javno zdravstvo že od petnajstega januarja piše, da smrt dekleta ni povezana s cepljenjem proti virusu HPV. Dodal je, da nobena strokovna javnost ali odgovorne institucije ne nasprotujejo cepljenju proti HPV. To cepljenje se namreč normalno nadaljuje. Kot je še poudaril, so pred šestimi leti cepili okoli 1500 do 2000 otrok, pri katerih se okužba ni razvila. V primeru smrti 19-letnega dekleta, ki je umrla tri tedne po cepljenju proti HPV, pa povezava med smrtjo in cepivom za zdaj ni bila dokazana. Po njegovem mnenju ni mogoče, da bi prišlo do odpovedi dihalnih poti v tako kratkem času po cepljenju.",1
"Vlada je spremenila predlog razvojnega zakona za Pomurje. Med drugim so spremenjene investicijske olajšave, ni pa več predvidena oprostitev plačila davka na dobiček. Vlada je oblikovala končno besedilo predloga zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010 2015. V novem besedilu, ki je predvideno za obravnavo v državnem zboru po nujnem postopku, so med drugim spremenjene investicijske olajšave, ni pa več predvidena oprostitev plačila davka na dobiček. Protest Murinih delavcev Program spodbujanja konkurenčnosti Pomurja je usmerjen v blažitev posledic finančne in gospodarske krize na tamkajšnjem trgu dela, v šestih letih pa naj bi ustvarili tisoč novih delovnih mest. Obenem naj bi ustvarili pogoje za razvojno dohitevanje drugih slovenskih regij. Predlog zakona določa štiri sklope ukrepov, v šestih letih pa bodo predvideni ukrepi državni proračun stali 162 milijonov evrov. Vlada je predlog zakona že poslala v državni zbor, možno pa je, da bo na klopi poslancev prišel že na oktobrski seji, če bo vladni predlog v petek na sejo uvrstil kolegij predsednika državnega zbora. Za izvajanje programa spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije v obdobju od 2010 2015 je namenjenih 30 milijonov evrov, za spodbude za zaposlovanje v obdobju veljave zakona po 11,5 milijona evrov letno. Med sklopi so tudi davčne olajšave za investiranje ter prednostna obravnava programov in projektov iz Pomurja pri kandidiranju za državna in evropska sredstva. Zakonski predlog ustanovitev vladne projektne pisarne v pomurski regiji ne opredeljuje več kot ukrep, temveč kot način izvajanja zakona. Okvirna vrednost ukrepov v okviru prednostne obravnave projektov in programov je 162 milijonov evrov, od tega je največ 90 milijonov evrov namenjenih vlaganjem v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo. Vlaganja v prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter živilsko-predelovalne industrijo so ocenjena na 40 milijonov evrov, za vzpostavitev regijskega gospodarskega središča v Pomurju pa je predvidenih 30 milijonov evrov. Nekatere manjše spremembe Spremembe v primerjavi s prvotnim predlogom, ki ga je vlada sprejela minuli četrtek, se po pojasnilih Urada vlade za komuniciranje nanašajo na spodbude za zaposlovanje, kjer se zmanjšanje davčne osnove s prvotno določenih 50 odstotkov povečuje na 70 odstotkov, uvaja pa se tudi dodaten ukrep povračila plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost za obdobje dveh let. Davčna olajšava za investiranje se s prvotno predvidenih 50 odstotkov povečuje na 70 odstotkov. V besedilu zakona ni več prvotno predlagane oprostitve plačila davka na dobiček za pomurska podjetja za obdobje šestih let. Pri zaposlovanju tako imenovanih prikrajšanih delavcev v Pomurju najmanj za dobo 12 mesecev lahko delodajalci uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove za 70 odstotkov stroškov tega delavca, vendar največ v višini davčne osnove oziroma do maksimalno dovoljene višine po pravilih državnih pomoči. Če pa delavca zaposlijo najmanj za dve leti, se mu za obdobje dveh let povrnejo plačani prispevki delodajalca za socialno varnost. Podjetja in samostojni podjetniki, ki imajo sedež in opravljajo dejavnost v Pomurju, lahko za investiranje v letih od 2010 do 2015 uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska za nove investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva. Omenjeno določilo velja le za investicije v pomurski regiji in največ v višini davčne osnove oziroma do najvišje dovoljene višine po pravilih državnih pomoči.",1
"Nizkocenovni letalski prevoznik Wizz Air se po šestih letih vrača na brniško letališče. Ob ponedeljkih in petkih boste lahko leteli v Bruselj, ob torkih, četrtkih in sobotah pa na Luton. Če se bodo destinacije izkazale za uspešne, obljubljajo širitev mreže povezav. Nizkocenovni letalski prevoznik Wizz Air bo od danes znova začel leteti na Letališče Jožeta Pučnika. Ljubljano bo trikrat na teden povezoval z Londonom in dvakrat na teden z Brusljem. Na ljubljansko letališče je prvič po šestih letih prispel ob 19. uri iz Bruslja, so sporočili iz Aerodroma Ljubljana. Trikrat na teden v London in dvakrat v Bruselj Zasedenost novih linij, na katerih so enosmerni leti na voljo od 22,99 evra, je po podatkih Wizz Aira zelo dobra. Nizkostroškovnik Wizz Air bo Brnik z bruseljskim letališčem Charleroi povezoval ob ponedeljskih in petkih, z londonskim letališčem Luton pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Wizz Air, ki se opredeljuje kot največji nizkostroškovni letalski prevoznik srednje in vzhodne Evrope ter ima eno najmlajših flot v Evropi, leti s 180-sedežnimi letali tipa airbus 320-200. Zasedenost novih linij, na katerih so enosmerni leti na voljo od 22,99 evra, je po zadnjih podatkih zelo dobra. Na današnjem prvem letu iz Bruslja bo na krovu več kot 150 potnikov. Wizz Air pa si v enem letu na obeh linijah obeta več kot 70.000 potnikov. To je velika pridobitev tudi za Aerodrom Ljubljana, ki v novih linijah vidi priložnost za ustavitev padanja in vnovično rast števila potnikov. Če se bodo destinacije izkazale za uspešne, je Wizz Air že napovedal tudi širitev mreže povezav z ljubljanskega letališča, kjer si želijo, da bi vzpostavili tudi nizkocenovne povezave s severom Nemčije, Pirenejskim polotokom, Italijo ali Skandinavijo. Pri tem velja, da si Aerodrom Ljubljana stalno prizadeva, da bi v Slovenijo privabil več nizkostroškovnih prevoznikov. V preteklosti je bilo vzpostavljenih že več linij, vendar so se letala polnila slabše od pričakovanj, zato je tudi Wizz Air pred šestimi leti že nehal leteti iz Ljubljane v Bruselj, Easyjet pa je opustil polete v Berlin, Pariz in Rim. Aerodrom Ljubljana si prizadeva povečati delež nizkocenovnih prevoznikov. Foto Miro Majcen Delež nizkocenovnih prevoznikov v Sloveniji je tako le sedemodstoten. V Aerodromu Ljubljana pa upajo, da se bo sodelovanje z Wizz Airom razvilo in da bo tudi Easyjet v poletni sezoni postregel s kakšno novostjo. Poleg tega potekajo pogovori tudi z drugimi letalskimi prevozniki. Vendar so ti pri vzpostavljanju novih povezav s Slovenijo zaradi visokega tveganja za slabo polnjenje letal izjemno previdni. Pri odločitvi za letenje niso pomembne le cene in kakovost naših storitev, temveč so potrebna vlaganja v promocijo na tujih trgih z namenom, da se zagotovi prepoznavnost in s tem interes za potovanja v Slovenijo, pri čemer se tako slovensko turistično gospodarstvo kot Aerodrom srečujemo z velikimi omejitvami, poudarja predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. Začetek letenja nizkostroškovnega letalskega prevoznika Wizz Air je glavna novost zimskega voznega reda, ki je na ljubljanskem letališču začel veljati minuli konec teden. Z Brnika bo mogoče v zimski sezoni vsak teden s 185 rednimi leti šestih letalskih prevoznikov potovati na 17 evropskih destinacij. Gre za večino pomembnejših evropskih prestolnic in glavna vozlišča, prek katerih so mogoča letalska potovanja po vsem svetu.",1
"Banja Luka - Največji alternativni ponudnik storitev fiksne telefonije v Republiki srbski Aneks, ki je v lasti Telekoma Slovenije, je vložil tožbo proti Telekomu Srbije, največjemu operaterju v tej bosanski entiteti. Aneks zaradi zlorabe monopolnega položaja zahteva 21,2 milijona evrov, so potrdili na Telekomu Slovenije. Tožbo je Aneks pred okrožnim gospodarskim sodiščem v Banja Luki vložil že 19. maja. Tožbo je vložil zaradi zlorabe monopolnega položaja, zlasti zaradi kršitev sektorske regulacije in zakona o konkurenci. Od tožbe si v Aneksu obetajo predvsem, da bo prispevala k ureditvi razmer na trgu in prekinitvi očitanih zlorab, so zapisali na Telekomu Slovenije. Kot je poročal bosanski poslovni portal Capital, ki ga povzemajo tudi spletne Finance, naj bi Aneks tožbo vložil potem, ko sta oba bosanska regulatorja - konkurence in trga telekomunikacij - zahteve podjetja zavrnila kot neutemeljene. Aneks naj bi sicer Telekomu Srbije očital zlorabo prevladujočega tržnega položaja in izkrivljanje konkurence na bosanskem trgu telekomunikacij. Aneks v odškodninskem zahtevku terja 41,5 milijona bosanskih mark odškodnine, kar v evrih trenutno znaša 21,2 milijona. Aneksova odškodninska tožba po pisanju portala Capital ni edina, s katero se sooča Telekom Srbije, prav tako pa ni edina v milijonskem znesku. Vse skupaj naj bi potencialne obveznosti največjega operaterja v Republiki srbski v sodnih sporih znašale skoraj 56 milijonov konvertibilnih mark, medtem ko vodstvo družbe ocenjuje, da jih je kvečjemu za 3,9 milijona.",0
"Začelo se je decembra 2006 - s popisom Geodetska uprava mora do 1. maja 2010 zagotoviti prvi pripis vrednosti nepremičnin v registru nepremičnin, je odločila vlada. V projekt je bilo vloženih že 14 milijonov evrov. V državnem proračunu sicer sredstev za sklepno fazo množičnega vrednotenja nepremičnin, to je obveščanje lastnikov o ocenjenih vrednostih njihovih nepremičnin, še ni. Brez te faze pa projekta ni mogoče dokončati, saj se brez vrednotenja ne da določiti posplošenih tržnih vrednosti nepremičninam v registru nepremičnin, kar je pogoj za uporabo podatkov v javne namene. Vlada naj bi zagotovila sredstva za dokončanje projekta Vlada podpira dokončanje sistema množičnega vrednotenja nepremičnin in bo sodelovala pri iskanju najustreznejše rešitve za financiranje nalog, vendar želi, da se pri tem poiščejo najracionalnejše rešitve, ki bodo še zagotavljale ustrezno kakovost rezultatov, so zapisali v sklepu. Podatkov o tem, koliko denarja je še potrebnega in kje ga bo valda zagotovila, na finančnem ministrstvu še niso posredovali, prav tako ne v uradu vlade za komuniciranje. Začelo se je decembra 2006 - s popisom Kot je znano, je geodetska uprava na prehodu v leto 2007 za namen vrednotenja izvedla popis nepremičnin v Sloveniji, popisali so nekaj več kot 1,78 milijona oz. dobrih 95 odstotkov stavb in delov stavb v državi. Junija lani so nato vzpostavili register nepremičnin, v katerem so zbrali podatke iz popisa ter iz javnih evidenc in drugih zbirk. Pripis vrednosti nepremičninam bo rezultat množičnega vrednotenja nepremičnin. Vrednosti bodo izračunavali po posameznih vrstah nepremičnin stanovanja, hiše, garaže, lokali, pisarne, industrijske nepremičnine in posebne nepremičnine, za vsako pa bodo oblikovali poseben model. Vrednostne cone bodo v modelu predstavljale vpliv lokacije na vrednost, končni izdelek pa bodo vrednostne tabele, po katerih se bo določilo vrednost nepremičnine glede na njene lastnosti. Pripis vrednosti bo tudi podlaga ob morebitni uvedbi obdavčitve nepremičnin.",1
"Ljubljana - Koprski Cimos je v lanskem letu ustvaril 320 milijonov evrov nerevidiranih prihodkov iz poslovanja, kar je bilo za 20 odstotkov manj kot v letu 2008. Dobiček iz poslovanja je znašal 13,4 milijona evrov oziroma 17 odstotkov manj kot v letu 2008. Za dobrih 40 odstotkov, in sicer na približno dva milijona evrov, pa se je znižal čisti dobiček. Izvršni direktor za področje financ in računovodstva Cimosa Vladimir Bukvič večji padec čistega dobička v primerjavi z drugimi kazalniki utemeljuje, ker se spremembam na trgu težko prilagodijo s hitrimi spremembami fiksnih stroškov. Zaradi gospodarske krize pa so v Cimosu s poslovanjem v lanskem letu zadovoljni, dodaja Bukvič. Po zdaj znanih podatkih namerava Cimos v letošnjem letu prihodke iz poslovanja in dobiček povečati za deset odstotkov. ""Odvisno od tržnih razmer pa je možno, da se bodo načrti spremenili,"" pravi Bukvič.",0
"Skoraj polovica potrošnikov na globalni ravni je mnenja, da so gospodarstva še vedno v recesiji Globalno potrošniško zaupanje je septembra upadlo glede na junij, predvsem v ZDA in Evropi, ko je skoraj polovica potrošnikov menila, da so gospodarstva še vedno v recesiji, je po poročanju BBC potrdila anketa Nielsen Company. Za mnoge potrošnike je razpoložljiv dohodek padel na najnižjo raven od začetka raziskave štiri leta nazaj, ko 27 odstotkov Američanov, 19 odstotkov Evropejcev in 16 odstotkov Latinoameričanov ni imelo dodatnega denarja po plačilu temeljnih življenjskih stroškov. Problema predvsem brezposelnost in proračunski primanjkljaji vlad »Kljub temu, da je nova globalna kriza malo verjetna, so v zadnjih nekaj mesecih potrošniki sprejeli, da hitre rešitve za problema brezposelnosti in proračunskih primanjkljajev vlad, ki ovirajo hitrejšo oživitev gospodarstev, ne obstajajo,« pravi predstavnik Nielson Company Venkatesh Bala. Potrošniško zaupanje ostaja visoko v Aziji, z izjemo Japonske, vendar naraščajoče cene hrane zmanjšujejo njegovo stabilnost.",0
"Grilova se bo odločila, po kateri poti naj bi se ta sredstva vračala Vlada je izrekla načelno mnenje o načinu, na katerega so banke onemogočile izplačila nekdanjim delavcem velenjskega Vegrada iz jamstvenega in preživninskega sklada. Po besedah pravosodnega ministra Aleša Zalarja je za stično točko za te delavce vlada določila stečajno upraviteljico Vegrada in sprejela načelno mnenje, kako postopati v tem primeru. Vlada je sprejela načelno mnenje, da če so banke sredstva zarubile na osnovi administrativnih prepovedi, za kaj takega ni zakonske osnove. Če pa na osnovi sklepov o izvršbi, potem bi morale upoštevati omejitve po zakonu o izvršbi, ki določa, da ni mogoče zasesti sredstev, ki zagotavljajo minimalno preživetje, torej do višine minimalne plače, je po današnji seji vlade v Ljubljani dejal Zalar. Kaj lahko stori država? Po njegovih besedah sta ministrstvi za delo, družino in socialne zadeve ter za pravosodje že v sredo skušali ugotoviti, kaj se je v tej zgodbi dogajalo. Predvsem za to, da pridemo do ugotovitev, kaj lahko storimo za to, da do takšnih primerov ne bo prihajalo več oz. da se odpravi škodljive posledice, je pojasnil. Nimamo še zanesljive informacije, ali je šlo za rubež sredstev bank za osnovi upravno administrativne prepovedi ali za rubež na osnovi sklepov o izvršbi. Ti dve situaciji sta različni in imata lahko tudi različne posledice. Zato smo se odločili, da državno pravobranilstvo pripravi ustrezne zahtevke za vračilo neupravičenih odtegnjenih zneskov na osnovi obeh teh primerov, je še dejal. Zahtevki bodo posredovani stečajni upraviteljici Pravobranilstvo naj bi te zahtevke pripravilo, dokumentacijo pa bodo posredovali stečajni upraviteljici Vegrada Alenki Gril. Ona bo pregledala vsak primer in se odločila, po kateri poti naj bi se ta sredstva vračala in kdo naj bi jih vračal, je zatrdil in dodal, da če bo šlo za prvi primer, bo potreben le poziv banki, naj denar vrne na delavčev račun, v drugem primeru pa bodo potrebni preračuni. Javni jamstveni in preživninski sklad RS je v ponedeljek izplačal 581 delavcev v skupni višini dobrih 1,8 milijona evrov. Od tega je 498 nekdanjih delavcev Vegrada iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljen dopust in odpravnin prejelo skupno 1,6 milijona evrov. Vendar pa so banke onemogočile izplačila in jim odtrgale obroke za posojila, ki jih je Vegrad odtegnil od plač delavcev, a nato ne nakazal bankam.",0
"IMF ugotavlja posledice hipotekarnega zloma Izguba zaradi hipotekarnega zloma bi lahko na svetovni ravni dosegla tudi 945 milijard dolarjev, ugotavlja mednarodni denarni sklad IMF. Same izgube zaradi nižanja cen nepremičnin v ZDA in zaplemb premoženja tistim, ki niso več mogli odplačevati posojil, naj bi znašale do 565 milijard dolarjev. Razliko pa bi lahko po ugotovitvah IMF-a povzročile še druge kategorije posojil in izdanih obveznic v ZDA, povezanih s komercialnimi nepremičninami in trgom potrošniških posojil. Banke in finančne družbe so morale do zdaj odpisati za 232 milijard dolarjev pri premoženju in izgubah iz kreditov. IMF trdi, da se kriza širi tudi zunaj ameriškega trga drugorazrednih hipotekarnih posojil, in sicer na stanovanjski in komercialni nepremičninski trg, na trg potrošniških posojil in na trge podjetniških posojil. Kljub posredovanju centralnih bank pod pritiskom ostajajo tudi finančni trgi zaradi upočasnitve gospodarske rasti, nizke ravni kapitala v finančnih družbah in prizadevanj za rešitev dolgov. IMF predlaga učinkovitejšo uravnavanje finančnega sektorja, s čimer bi preprečili, da bi bile banke in druge finančne družbe podvržene več nadzornikom. Oblikovalci politik, zaskrbljeni, da bodo slabše bilance omejile gospodarsko rast, pozivajo podjetja k povečanju kapitala. Sklad namreč opozarja, da se bodo tveganja zaradi zaostrenih razmer financiranja in krize zaupanja nadaljevala še nekaj časa.",0
"Luxembourg - V državah območja z evrom se je bruto domači proizvod (BDP) v lanskem tretjem četrtletju na letni ravni po najnovejših podatkih zmanjšal za štiri odstotke in ne za 4,1 odstotka, kot je nakazovala prejšnja ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Slovenija je na letni ravni zabeležila 8,5-odstotno zmanjšanje, na četrtletni pa enoodstotno rast. Pač pa Eurostat tudi v danes objavljeni drugi oceni BDP za tretje četrtletje 2009 ohranja nespremenjen podatek za območje evra na četrtletni ravni. To pomeni, da je evrsko območje v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim zabeležilo 0,4-odstotno rast. V drugem četrtletju je evrsko območje v primerjavi s predhodnim zabeležilo 0,1-odstotno zmanjšanje BDP, v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem pa 4,8-odstotno zmanjšanje. Celotna EU je sicer v tretjem četrtletju lani glede na predhodno četrtletje zabeležila dvig BDP za 0,3 odstotka. Na letni ravni ostaja podatek prav tako nespremenjen pri -4,3 odstotka. V drugem četrtletju 2009 je celotna EU sicer na četrtletni ravni zabeležila 0,3-odstotno zmanjšanje, na letni ravni pa petodstotno zmanjšanje BDP. Med državami članicami, za katere je Eurostat imel desezonirane podatke o BDP, je v tretjem četrtletju lani na četrtletni ravni najvišjo, 6,1-odstotno rast zabeležila Litva. Največji - štiriodstoten - padec pa je zabeležila Latvija. Na letni ravni je dvig BDP, in sicer za en odstotek, zabeležila le Poljska, največji padec pa Latvija (za 19,3 odstotka). Slovenija je po podatkih Eurostata v tretjem trimesečju 2009, kot omenjeno, glede na četrtletje pred tem zabeležila enoodstoten dvig BDP, na letni ravni pa 8,5-odstotno zmanjšanje. Oba podatka sta ostala nespremenjena.",0
"Letošnjo zlato gazelo za hitro rastoče slovensko podjetje je novomeško podjetje Krka prejelo tudi zato, ker je ustvarilo največji dobiček v državi. Srebrno in bronasto gazelo sta prejeli podjetji KLS in SEC. Najboljše med hitro rastočimi podjetji v Sloveniji je farmacevtska družba Krka iz Novega mesta, ki je zato dobila zlato gazelo 2010, ki jo podeljuje časopisna družba Dnevnik. Gazelo 2010 je podjetju Krka na prireditvi v Cankarjevem domu podelila ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Kot je pojasnila komisija, ki je izbrala zmagovalca, se je odločila za Krko, ker se je leta 2009 s skoraj 800 milijoni prihodkov in preko 90-odstotnim izvoznim deležem uvrstila na tretje mesto med izvozniki in dosegla 61-odstotni tržni delež v dejavnosti proizvodnje farmacevtskih preparatov. S 171 milijoni evrov je ustvarila največji dobiček preteklega leta v državi in na ta račun tudi v državni proračun prispevala največ plačanega davka. Dodana vrednost na zaposlenega v Krki presega 92.000 evrov, kar skoraj trikratno presega slovensko povprečje, med odlike družbe pa šteje tudi najvišja bonitetna ocena po podatkih tako bank kot tudi družb, ki se ukvarjajo s pripravo bonitetnih ocen, so še zapisali v obrazložitvi. Krka je imela v svoji 56-letni zgodovini samo tri generalne direktorje. Zadnjih šest let jo vodi Jože Colarič. Krka, ki jo poleg obvladujoče družbe s sedežem v Novem mestu sestavlja tudi 18 odvisnih podjetij in 18 predstavništev, spada med vodilna svetovna generična farmacevtska podjetja, svoje izdelke pa prodaja v več kot 70 državah. Krka je bila leta 2007 že prepoznana za najboljšega zaposlovalca v Dnevnikovem izboru Zlata nit. Istega leta so dobili tudi priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, letos pa je Krkina odvisna družba Krka-Polska prejela Forbesov diamant, ki ga finančna revija Forbes podeljuje podjetjem, ki najhitreje povečujejo svojo vrednost. Kipec srebrne gazele so podelili podjetju KLS, ki je specializirano za razvoj in proizvodnjo komponent za avtomobilsko industrijo, bronasta gazela 2010 pa je postalo podjetje SEC, ki je specializirano za proizvodnjo in razvoj dvigal.",1
"Od polnoči se je liter najbolje prodajanega 95-oktanskega bencina pocenil za 3,1 centa 95 oktanski bencin se bo pocenil za 3,1 centa in bo stal 1,0004 evra za liter 98 in 100 oktanski bencin se bosta pocenila za 4,1 centa in bosta po novem stala 1,024 evra za liter Dizelsko gorivo se bo pocenilo za en cent in bo stalo 0,972 evra za liter Kurilno olje se bo podražilo za 1,5 centa in bo stalo 0,635 evra za liter Vlada znižuje trošarine za energente na minimalno raven EU Vlada je na današnji dopisni seji sprejela spremembe in dopolnitve uredbe o določitvi zneska trošarine za energente. S spremembami uredbe se trošarina za neosvinčeni bencin zniža s 400,03 na 359 evrov za tisoč litrov in za plinsko olje za pogon s 323,30 na 302 evra, kar je minimalna raven, določena s strani EU. Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, se bo s spremembo trošarin inflacija za mesec september znižala za 0,17 odstotne točke. Z znižanjem trošarin bo vlada zmanjšala nihanja drobno prodajnih cen, do katerih bi sicer prišlo zaradi gibanj oziroma povišanja cene nafte na svetovnem trgu. Zakon o trošarinah daje vladi pooblastilo za zmanjšanje ali povečanje trošarine v skladu s slovensko ekonomsko politiko.",1
"NLB je od 11 tujih bank dobila skupno 440 milijonov evrov dolgoročnega posojila. Tokrat brez poroštva države ali drugih potrebnih jamstev. Sicer je NLB v prvem četrtletju zabeležila 2,7 miljona evrov izgube. NLB je imela v prvem četrtletju 2,7 milijona evrov izgube. Nova ljubljanska banka je danes s skupino enajstih tujih bank podpisala pogodbo o najemu novega dolgoročnega posojila. Vsaka izmed enajstih bank je v posojilu sodelovala z enakim zneskom 40 milijoni evrov, so sporočili iz NLB. Uspeh transakcije je znova dokazal ugled in zaupanje v NLB Skupino, so še dodali v NLB. NLB bo denar namenila refinanciranju in financiranju poslovne dejavnosti. Posojilo je NLB pridobila za dobo treh let. NLB je imela v prvem četrletju 2,7 milijona evrov izgube Skupina NLB je sicer v prvem četrletju 2010 zabeležila 2,7 milijona evrov izgube po obdavčitvi. V banki kot glavni razlog navajajo visoko oblikovane oslabitve in rezervacije, ki so v prvem četrtletju znašale 70,3 milijona evrov.",0
"Stranka. Valdet Kabaš še vedno predsednik koprskega SDS. Očitki dela članstva o neaktivnosti stranke. “Nič ne vem o tem. Sem še vedno predsednik koprskega odbora SDS. Nihče me ni odstavil ali mi odvzel pooblastila,” je presenečeno dejal Valdet Kabaš, predsednik koprskega odbora SDS. Od nekaterih koprskih članov SDS je namreč pritekla informacija, da so mu že pred pol leta odvzeli pooblastila za vodenje koprskega odbora. A kot nam je potrdila Katarina Culiberg iz službe za odnose z javnostmi v centrali SDS, je Kabaš še vedno predsednik koprskega mestnega odbora in ga skladno s statutom SDS tudi zastopa v javnosti. Neuradno je slišati, da naj bi bili nekateri člani SDS s Kabašem nezadovoljni, saj naj bi bila stranka od izvolitve februarja lani neaktivna. Zato naj bi že julija zahtevali sklic kandidacijske konference, na kateri bi ga odstavili oziroma imenovali novo vodstvo. “Ne drži. Nihče mi ni rekel, da bi bil nezadovoljen z mojim delom. Določeni člani se očitno ne morejo sprijazniti z razrešitvijo prejšnjega izvršilnega odbora,” je dodal Kabaš. Kandidacijska konferenca naj bi potekala v roku enega meseca.",0
"V svetu najhitreje narašča turistična ponudba križarjenj, vsako leto se za takšno počitnikovanje odloči okrog 14 milijonov ljudi Luksuzna križarjenja so vse bolj moderna, privoščijo pa si jih lahko tudi tisti s tanjšo denarnico. Večina Slovencev, pravijo pri ponudniku križarjenj Cruise & Ferry Center iz Portoroža, se odloči za križarjenje po Sredozemlju med poletnimi, prvomajskimi ali krompirjevimi počitnicami, manj pozimi ali za novoletne praznike. Vsako leto na morje pošljejo okoli 13 tisoč slovenskih počitnikarjev. Poleti je ponudba tudi najugodnejša, cene pa se gibljejo med 400 in 600 evri na osebo. V ceno križarjenja po Karibskem otočju je treba všteti še letalski prevoz, tako da osemdnevni aranžma za eno osebo stane že od 1.200 evrov. Veliki in razkošnejši apartmaji na ladjah za dve ali tri osebe lahko dosežejo tudi ceno deset tisoč evrov na teden. V potovalni agenciji Adriatica.net kot eno bolj razkošnih križarjenj ponujajo enotedensko križarjenje od Savone do Neaplja s skokom v Palermo in Tunis, z obiskom Palme de Mallorce ter ogledom Barcelone in Marseilla. Cena dvoposteljne sobe z dodatnima ležiščema v kabini je 764 evrov na osebo, otroci do 18. leta plačajo le pristaniške pristojbine, če so v kabini z dvema odraslima osebama. Priljubljena različica - najem ladje Vse bolj se uveljavlja tudi najem luksuznih ladij. V agenciji Gulet, kjer so se specializirali za organizacijo križarjenj s klasično motorno jadrnico gulet, pravijo, da cene oblikujejo individualno. V celoti organizirajo najem po željah in potrebah strank, ponujajo pa tudi že vnaprej pripravljene programe. Sodelujejo z enakimi agencijami iz Hrvaške, Grčije, Turčije in z Maldivov. Najem jadrnice za teden dni stane od tisoč evrov na osebo, odvisno od dodatnih ugodnosti. Pirati s Karibov narekujejo smernice Karibi obsegajo okoli sedem tisoč otokov med Venezuelo in Florido, raztezajo pa se na skoraj štiri tisoč kvadratnih kilometrih. Prav zato je križarjenje po Karibskem otočju za tiste, ki si želijo avanturističnih počitnic, dobra izbira. Tu so še vulkanski vrhovi in morje, ki je še posebej privlačno za vse ljubitelje potapljanja. Organizatorji svetujejo, da se za takšne počitnice prej dobro pripravimo. Pozanimajmo se, kaj je treba vzeti na križarjenje in kakšne nevšečnosti se nam lahko zgodijo, pred odhodom pa se dodatno zavarujmo, saj smo na križarjenju bolj izpostavljeni nezgodam, kot so opekline, dehidracija in slabost. Večna klasika - križarjenje po Sredozemlju Križarjenje po Sredozemlju si je mogoče zamisliti z različnimi ladjami oziroma križarkami. Poznavalci visoko ocenjujejo ladjo MSC Crociere, ki ima najdaljšo italijansko tradicijo. Dobro je ocenjena tudi ponudba italijanske križarke Costa Serene, s katero pogosto potujejo Slovenci. Tam se najde prostor za sprostitev in rekreacijo, 13 barov in pet restavracij. V agenciji Kompas se strinjajo, da je povpraševanje po križarjenju po Sredozemlju najpogostejše. Zelo priljubljena so poletna križarjenja z motorno jadrnico ob Šibeniku, Lošinju in Braču ter grških otokih Zakintos, Mikonos in Lefkas. Privlačijo tudi Maldivi in Ibiza. Bolj petični se lahko z ladjo odpravijo tudi okoli sveta. V boju za čim večji križarski kolač so pri nekaterih ladijskih prevoznikih poleg vročih eksotičnih krajev mogoči še postanki ob obalah Aljaske. Avtorica: Nataša Bolarič Članek je bil objavljen v aprilski prilogi Finance Trendi.",1
"Neplačil prek študentskega servisa je vse več. Recesija je tako prizadela tudi študente. Če delodajalec ne vrne napotnice se začne mediatorstvo. Na nas se je pred kratkim obrnil oče dveh fantov, ki po končanem delu nista dobila plačila prek študentskega servisa. Lastnico podjetja so morali večkrat poklicati in jo prositi za denar. Dejala jim je, da je trenutno v manjših finančnih težavah, ter da bo denar nakazala, takoj ko bo to mogoče. Neplačil vse več Neplačil je v času krize vse več. Zato na študentskem servisu na posebni strani neplačniki.com, že nekaj časa objavljajo in posodabljajo seznam neplačnikov. Na omenjeni strani lahko najdete tiste delodajalce, ki napotnico vrnejo, vendar s plačilom zamujajo več kot 60 dni. ""Prvi dan naj podpišejo napotnice"" Na seznamu ni podjetij, ki ne vračajo napotnic. Nad njimi tudi nimajo nadzora. „Da ne ostanejo brez napotnice in posledično brez nakazila, je dobro, da že takoj prvi dan dela delodajalca prosijo, da jim podpišejo in ožigosajo en izvod napotnice. Tako imajo v primeru komplikacij vsaj en izvod napotnice, ki služi kot dokazilo, da so tam dejansko delali,“ nam je dejala Veronika Gerbič iz e-študentskega servisa. Če pa se vseeno zgodi, da delodajalec ne vrne napotnice študentskemu servisu, pa Gerbičeva svetuje, da se študenti najprej sami poskušajo dogovoriti o vračilu napotnice. ""Če ne gre, poskušamo še mi. In sicer se poskušamo dogovoriti o vračilu napotnice, smo kot nekakšen mediator. Nato sledi izterjava. Zgodi se, da so v ozadju še kakšne druge stvari, bolj kompleksne zadeve."" Nekatera podjetja zalagajo Seveda pa obstajajo tudi takšni delodajalci, ki svoje obveznosti poravnajo v roku. Takšnim na servisu zneske tudi zalagajo.""S tistimi, s katerimi imamo dobre odnose, ki vsak mesec plačajo izdane napotnice zalagajo zneske. vendar tudi ne vsem. Odločimo se na podlagi posameznega primera.",0
"Ljubljana - Višje sodišče je zavrnilo pritožbo družbe Sinfonika v stečaju ter s tem potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je v celoti zavrnilo odškodninski zahtevek Sinfonike proti Telekomu Slovenije. Višje sodišče je namreč potrdilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati nastanka škode. Sodba je pravnomočna, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze še sporočili iz Telekoma Slovenije in dodali, da je Sinfonika v stečaju zahtevala plačilo odškodnine zaradi zlorabe prevladujočega položaja z uvedbo storitve Centrex in zaračunavanja številskega prostora (DDI) v višini 354.440 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sinfonika je sicer proti Telekomu vložila tudi tožbo z zahtevkom za plačilo odškodnine v višini 36 milijonov evrov, in sicer prav tako v zvezi s storitvijo Centreks. Sodni postopki v zvezi z njo še potekajo, v Telekomu pa so že ob prejemu tožbe dejali, da je v celoti neutemeljena.",0
"Propad ameriškega avtovelikana Vodja ameriškega avtopodjetja General Motors je dejal, da je stečajna zaščita oz. prisilna poravnava vse verjetnejša rešitev za nekdanji ponos ameriške avtomobilske industrije. Ameriška vlada je GM-u do zdaj dala 15,4 milijarde dolarjev posojil in nov rok, da do 1. junija konča pogajanja s sindikati in upniki, sicer bo sledila prisilna poravnava kot v primeru Chryslerja.Vodja Fritz Henderson je dejal, da še vedno upajo, da se bodo lahko prestrukturirali brez stečajne zaščite, vendar pa so naloge, ki jih morajo narediti, velike. O črtanju dolga GM se mora s sindikatom avtomobilske industrije UAW dogovoriti o predaji odgovornosti za sklad za zdravstveno zavarovanje upokojencev, pogajajo se o zapiranju šestih tovarn v ZDA in drugih koncesijah. Prav tako se pogajajo s kanadskim sindikatom. GM se mora z upniki dogovoriti o črtanju dolga v zameno za 10 odstotkov delnic podjetja po prestrukturiranju. Odbor upnikov želi 27 milijard dolarjev dolga zamenjati za 58 odstotkov deleža podjetja. Henderson je dejal, da nimajo prostora za pogajanja, ker jim je ameriško ministrstvo za finance naročilo, da ne smejo ponuditi več kot 10 odstotkov. GM želi od vlade še 2,6 milijarde posojila do konca maja in pozneje še devet milijard dolarjev do konca leta. 50 odstotkov državi Načrt prestrukturiranja predvideva, da bo 50-odstotni lastnik podjetja država, upniki bi dobili 10 odstotkov, sklad za zdravstveno zavarovanje upokojencev, ki ga bo naslednje leto začel voditi sindikat UAW, pa 39 odstotkov. Sindikat oziroma sklad bi dobil deleže namesto 10 milijard dolarjev, kolikor jih podjetje dolguje skladu. Zaradi tega namerava podjetje izdati 62 milijard novih delnic. Načrt predvideva, da bodo imetniki zdajšnjih delnic za 100 delnic dobili le eno. Zato ne preseneča novica, da je šest podpredsednikov podjetja v petek in ponedeljek prodalo 200.000 delnic, ki so se v ponedeljek pocenile za 11,6 odstotka, na 1,44 dolarja. Fiat pred odkupom Opla? Henderson je dejal, da bodo kmalu začeli obveščati okrog 2600 prodajnih predstavništev, da jih nameravajo zapreti do konca leta 2010. Podjetje ima zdaj več kot 6240 takšnih predstavništev. Med ukrepi za varčevanje je dopustil tudi možnost za selitev sedeža podjetja iz Detroita, vendar pa dodal, da to ni prednostna naloga. Po Hendersonovih besedah nimajo namena prodajati operacij v Latinski Ameriki, ker je trg dober. Za nekoč zelo dobičkonosno znamko hummer se zanimata le še dva kupca, za švedski Saab pa naj bi bilo kupcev več in odločitev o prodaji naj bi bila sprejeta v mesecu ali dveh. Henderson pa ni komentiral poročil, da se Fiat zanima za odkup 80-odstotnega deleža v Oplu. Henderson je povedal, da si želi GM podporo nemške vlade za Opel in bo vsak partner, ki si ga bodo izbrali, tudi po volji nemške vlade.",0
"Beloruski predsednik trdi, da so voditelji Libije, Venezuele in Kube dobri politiki Aleksander Lukašenko je danes izjavil, da voditelji Libije Moamer Gadafi, Venezuele Hugo Chavez in Kube Fidel Castro niso slabi ljudje in so dobri politiki, poroča srbski Blic. Prebivalci mu zaupajo Na tiskovni agenciji v Minsku, beloruski prestolnici, ni varčeval s pohvalami omenjenim možem ter poudaril, da kot politiki dobro delajo in da imajo radi svoje države. Za libijskega samodržca je dejal, da je pravi patriot, da ni pobegnil iz države, ampak je obljubil, da se bo boril zanjo, kar tudi počne. Lukašenko je nadaljeval, da kot pri omenjenih vodilnih možeh tudi njemu zaupajo prebivalci Belorusije, in dokler bodo verjeli vanj, bo ostal na tem položaju. »Če bi izvedel, da me 80 odstotkov ljudi ne mara, bi takoj pospravil stvari in odšel,« je bil suveren beloruski predsednik, ki je bil decembra lani izvoljen z 79,65 odstotka glasovi. »Zadnji diktator v Evropi« Nekateri evropski politiki ga kljub temu imenujejo »zadnji diktator v Evropi«. V zaporu so namreč še vedno nekateri njegovi politični nasprotniki in protikandidati z lanskih volitev, kot sta Nikolaj Statkjevič ter Andrej Sanjikov, toda Lukašenko trdi, da ne gre za politične zapornike, ampak so ti ljudje za zapahi zaradi konkretnih kaznivih dejanj.»Za Lukašenka ne bo nihče rekel, da je lopov,« je bil jasen beloruski predsednik.",1
"Novo mesto - Novomeški Revoz in Krka sta napovedala, da bosta v prihodnjih mesecih ponovno zaposlovala. Medtem ko bodo v Revozu približno 300 ljudi zaposlili za določen čas, pa v Krki načrtujejo 85 novih stalnih zaposlitev. Kljub napovedanemu zaposlovanju pa na novomeški območni enoti zavoda za zaposlovanje menijo, da se brezposelnost v regiji ne bo znižala. V Revozu, kjer je konec maja brez dela ostalo približno 390 agencijskih delavcev in približno 130 zaposlenih za določen čas, bo predvidoma konec meseca ponovno začela obratovati nočna izmena, zato bodo zaposlili 300 novih delavcev, so v družbi potrdili za STA. Pri zaposlovanju bo šlo večinoma za zaposlitve za določen čas, predvidoma pa bodo zaposleni predvsem delavci v proizvodnji, ki jim je bila pogodba prekinjena konec maja, ko so v Revozu zaradi težav z oskrbo morali odpraviti nočno izmeno. ""Zaposlitev je začasne narave, predvidoma do konca leta, ob ugodnih razmerah na trgu morda tudi dlje,"" so še zapisali. V Krki pa do konca leta nameravajo zaposliti 85 ljudi, so za STA potrdili v družbi. Zaposlovali bodo predvsem visokošolske in univerzitetne kadre farmacevtske in kemijske usmeritve ter tudi drugih naravoslovnih smeri. Med srednješolskimi kadri bodo zaposlovali predvsem kemijske in farmacevtske tehnike. ""V večini primerov bodo to stalne oblike zaposlitve"", so zapisali. Kljub napovedanemu zaposlovanju pa na novomeški območni enoti zavoda za zaposlovanje v prihodnjih mesecih ne pričakujejo znižanja stopnje brezposelnosti v regiji. Koordinator analitike novomeške območne službe Jože Giodani je za STA dejal, da je po zadnjih objavljenih podatkih stopnja brezposelnosti na Dolenjskem 11,1-odstotna, medtem ko je v 11,4-odstotna. ""Na območju Črnomlja in Metlike je stopnja brezposelnosti 15,2-odstotna, v Novem mestu pa 9,9-odstotna"", je dejal Giodani. Konec junija je bilo v novomeški regiji skupaj registriranih 5857 brezposelnih oseb, kar je 11,3 odstotka več kot decembra lani, medtem ko se je na ravni države stopnja brezposelnosti znižala za 2,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bilo sicer v novomeški regiji razpisanih 5345 prostih delovnih mest, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je dejal Giodani. Giodani ocenjuje, da se bo povpraševanje po delavcih v jesenskih mesecih še povečalo, kljub temu pa ne pričakuje znižanja stopnje brezposelnosti predvsem zaradi ""priliva presežnih delavcev in rednega generacijskega priliva"". Goidani je ob tem še poudaril, da bo Revoz zaposlil predvsem delavce, ki delajo preko posredniških agencij, zato se brezposelnost ne bo znižala. Po pisanju današnjih Financ, ki tudi poročajo o napovedanem zaposlovanju v Revozu in Krki, dolenjska podjetja sicer največ povprašujejo po kemijskih procesničarjih, mizarjih, ključavničarjih, avtomehanikih, voznikih avtomehanikih, doktorjih medicine, diplomiranih medicinskih sestrah in profesorjih razrednega pouka. Med registriranimi brezposelnimi prevladujejo prodajalci, ključavničarji, konfekcionarji tekstilij, avtomehaniki, mizarji, frizerji, šivilje, kuharji in natakarji, ekonomisti, pravniki, inženirji strojništva, poslovni sekretarji in komercialisti, še navaja časnik.",1
"London/Frankfurt - Tečaji delnic na vodilnih azijskih in evropskih borzah so se danes povzpeli na račun zaveze skupine najbolj razvitih in hitro rastočih držav G20, podane konec tedna, češ da bodo okrevanje svetovnega gospodarstva podkrepili z nadaljevanjem spodbud oziroma pomoči, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. V Frankfurtu se je indeks DAX v prvem delu trgovanja povzpel za 0,61 odstotka, pariški CAC 40 je pridobil 0,60 odstotka, londonski FTSE 100 pa 0,73 odstotka. Na Dunaju so se tečaji delnic zvišali v povprečju za 0,54 odstotka, v Milanu pa za 0,30 odstotka. Tudi trgovanje na azijskih borzah je danes potekalo v pozitivnem vzdušju. V Tokiu se je indeks Nikkei zvišal za 0,70 odstotka, v Šanghaju so se delnice podražile za 1,71 odstotka, v Hongkongu za 2,14 odstotka, v Seulu za 1,24 odstotka, na Tajvanu pa za 1,24 odstotka.",1
"Zaradi znižanja plač zdravnikov za 15 odstotkov bi lahko Slovenija izgubila veliko najboljših domačih strokovnjakov, ki bi zaradi boljših pogojev odšli v tujino, je danes opozorila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Živčec Kalan. Gordana Živčec Kalan se je danes odzvala na izjavo direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Sama Fakina, ki je na zadnji skupščini zavoda povedal, da bi zmanjšanje plač za 15 odstotkov pocenilo stroške zdravstvenih storitev za sedem odstotkov. Zdravniški poklic je zadnjih 15 let deficitaren. Za sistemsko rešitev tega stanja bo, ob pravilnem delu s študenti in njihovem spremljanju skozi specializacije, potrebnih dodatnih 15 do 20 let, da bo Slovenija imela izšolanih dovolj lastnih zdravnikov. Gordana Živčec Kalan Predsednica zdravniške zbornice namreč pravi, da so se ""matematični"" ukrepi v zdravstvu že v preteklosti pokazali za zgrešene. Po njenem mnenju je bolj racionalno vlaganje v razvoj in varčevanje pri stroških nabave. Živčec Kalanova še pravi, da zbornica upa, da bo minister za zdravje predstavil ministru za finance ter ZZZS, kaj pomenijo predlagani ukrepi za prebivalce in zdravstveni sistem. ""Zelo verjetno bi se ob izvedenih predlaganih ukrepih našel denar za neko operacijo, a ne bo več nikogar, ki bi jo znal izvesti,"" dodaja.",0
"Na gradbišču HE Blanca so direktorji HSE, Dravskih elektrarn, Soških elektrarn, Termoelektrarne Brestanica in GEN energije podpisali družbeno pogodbo o ustanovitvi podjetja Hidroelektrarne na Spodnji Savi. Ustanovitev nove družbe, ki bo skrbela za nadaljevanje in zaključek projekta gradnje HE na Savi, je lani zahteval posavski odbor za spremljanje gradnje spodnjesavske verige, ki ji predseduje Niko Galeša, vlada pa je k temu dala soglasje. Novo podjetje je nastalo iz dosedanjega projektnega koordinatorja, Skupnega podviga. Za gradnjo spodnjesavske verige hidroelektrarn od Boštanja do Mokric je bil namreč znotraj HSE ustanovljen Skupni podvig kot pogodbena relacija sodelujočih investitorjev. Takšna oblika ni primerna pravna podlaga, saj ne omogoča transparentnih knjigovodskih in računovodskih izkazov, še posebno, odkar hidroelektrarna Boštanj obratuje. Zadovoljen tudi minister ""Z vstopom GEN energije je tudi finančni steber trdnejši in močnejši in daje garancijo, da bo projekt trajno financiran,"" je ob podpisu pogodbe dejal vidno zadovoljen gospodarski minister Andrej Vizjak. Poudaril je, da si pri gradnji HE na Savi želijo tesnega sodelovanja z lokalno skupnostjo. ""Prehajamo pa v tisti del projekta, ki bo odvisen tudi od sosednje države,"" je dodal Vizjak.",1
"Cerani novici ne more verjeti Podjetja iz skupine Pivovarna Laško so na okrožno sodišče v Mariboru vložila predlog za začetek stečajnega postopka družb Infond Holding in Center naložbe. Cerani je osupel. Podjetja Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo, ki sestavljajo skupino, imajo namreč do Infonda Holdinga in Centra naložbe terjatve, ki so jih tako želele zaščititi ter zagotoviti enakopravno poplačilo upnikov. Ocenjujejo namreč, da je podana zakonska domneva o trajni nelikvidnosti teh družb in posledično insolventnosti. In to je podlaga za začetek stečajnega postopka, ki pa bi ga po njihovih besedah sicer morali družbi podati sami. Cerani Ta poteza je neverjetna Pred dnevi so delničarji Infonda Holdinga sklenili družbo dokapitalizirati in osnovni kapital povečati za 206 milijonov evrov. Prav zato direktor Infonda Holdinga Pierpaolo Cerani ne more verjeti, da je Pivovarna Laško vložila predlog za stečaj, še posebej zdaj, ko bo družba z vstopom ameriškega strateškega partnerja dobila 200 milijonov evrov svežega kapitala. Ta poteza vodstva Pivovarne Laško je neverjetna, je dejal. Še bolj neverjetno pa se mu zdi, da je predlog za stečaj dal prvi mož Laškega Dušan Zorko, ki je pred nekaj meseci podpisal pogodbo o posojilu Infond Holdingu in Centru Naložbe s strani podjetij iz skupine Laško. Takrat je bil Zorko predsednik uprave Pivovarne Union, Laško pa je vodil še vedno največji lastnik Infond Holdinga Boško Šrot. Če gresta Infond Holding in Center Naložbe v stečaj, bo Pivovarna Laško izgubila približno 130 milijonov evrov, to pa pomeni tudi izgubo za vse delničarje Laškega, je poudaril Cerani. Kakšen bo dogovor z bankami? Ponovil je, da bi njegova družba s svežim kapitalom poplačala nekatere obveznosti, pri uresničitvi pogodbe pa je edini pogoj, da se sklene dogovor s slovenskimi bankami. Prav banke pa so pred meseci zaradi neplačanih milijonskih posojil Infond Holding razlastile in zaplenile njegovo premoženje v Mercatorju in Pivovarni Laško. Nekdanji posredni lastnik Infonda Šrot naj bi proti bankam zato že vložil tožbe. Nova skupščina že v petek Cerani je sicer še napovedal, da bo Infond Holding najverjetneje v petek sklical novo skupščino družbe, na kateri bodo odločali o vstopu zasebnega sklada Global Emerging Markets, s katerim so podpisali pogodbo, v lastniško strukturo Infond Holdinga.",0
"Delodajalci in sindikati so obravnavali nov plačni predlog, vendar so še vedno brez dogovora. Delodajalci in sindikati tudi na zadnjih letošnjih pogajanjih o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač z inflacijo niso dosegli dogovora. Sindikalna stran je predstavila nov predlog, po katerem bi se izhodiščne in najnižje osnovne plače povišale za razliko med letošnjo inflacijo in 2,5-odstotnim avgustovskim dvigom ter da bi se za to razliko zvišali osnova za izračun mesečnih plač ter koeficienti, je povedal predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj. Delodajalci bodo predlog proučili do naslednjih pogajanj, ki bodo 7. januarja 2007. Rebolj je dejal, da so delodajalci ponovno poudarjali, da imajo mandat samo za pogajanja o dvigu izhodiščnih plač in ne osnovnih plač, kar pomeni, da ne bi šla plača gor niti desetini delavcev . Foto Damjan Žibert Če bodo delodajalci vztrajali pri svojem mandatu in ne bodo ponudili nič drugega, mislim, da do dogovora ne bo prišlo, je povedal Rebolj. Sam sicer ne izključuje možnosti, da bi se lahko pojavil predlog o dodatku k izplačani plači v fiksnem znesku, česar pa da v Pergamu ne bi podprli. Rebolj meni, da so možnosti na pogajalski ravni izčrpane in da bi se morali sestati vodje vseh delodajalskih in sindikalnih organizacij. Dvig osnovnih plač za delodajalce nesprejemljiv Jože Smole iz Gospodarske zbornice Slovenije pravi, da bodo proučili, kako bi nov predlog sindikatov vplival na plačno politiko. To bo osnova za naslednja pogajanja, na katerih bodo sindikatom predlagali, da bi povečali dinamiko pogajanj . Dvig osnovnih plač je za delodajalce popolnoma nesprejemljiv. Strinjajo pa se, je povedal Smole, da je treba poiskati način, da se bodo povečale plače tistim z najnižjimi plačami in jih rast življenjskih stroškov najbolj prizadene. To je problem, ki ga je treba rešiti. Na delodajalski strani se zavedamo, da je rast življenjskih stroškov visoka, je dejal Smole. Dodal pa je, da v večini podjetij to rešujejo ne glede na naša pogajanja, kar kaže realna rast plač .",0
"Ministrstvo za finance je prepričano, da bodo reforme uspešne. V ameriški centralni banki Federal reserve FED so prepričani, da Slovenija ni več zmožna sama rešiti svoje finančne težave, ministrstvo za finance pa stavi na uspeh reform. Slovenski finančnik v Federal reserve Egon Zakrajšek je v intervjuju za avstrijsko tiskovno agencijo izpostavil, da je le še vprašanje mesecev , ko bo Slovenija prišla na točko, da ne bo več sposobna poplačati svojih dolgov. Možnosti za rešitev brez mednarodne pomoči po mnenju Zakrajška praktično ni več. Vprašanje, ki ostaja odprto, pa je, ali bo Slovenija začela izvajati potrebne reforme pred prošnjo za pomoč. S tem bi si po mnenju Zakrajška zagotovila kredibilnost pred Evropsko unijo in mednarodnim denarnim skladom. To pa bi pomenilo, da bi lahko sama nadzorovala vsaj potek reformnega procesa. V nasprotnem primeru se bo morala Slovenija, podobno kot Grčija, ukloniti diktatu insolventnega upravitelja , meni Zakrajšek. Na vse glasnejša ugibanja v tujini o tem, ali bo Slovenija zaprosila za mednarodno finančno pomoč, pa so se odzvali tudi na ministrstvu za finance. Dejali so, da bodo storili vse, da dosežejo konsolidacijo javnih financ in drugih ukrepov, ki bodo pripomogli k razvoju Slovenije. Ministrstvo je prepričano, da je Slovenija sama sposobna rešiti finančne težave. Zakrajšek pa je kritičen tudi do vladnega vztrajanja pri zapisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ki se mu zdi nerazumljivo. Tudi če bi namesto zlatega imeli diamantno pravilo, to ne bi spremenilo gospodarskega razvoja zadnjih 20 let, ki je državo pripeljal v brezno. Prioriteta slovenske vlade bi po mnenju Zakrajška morala biti sanacija bančnega sektorja, pri čemer bi se država morala popolnoma umakniti iz bank, vendar Zakrajšek meni, da zaradi političnih apetitov tega ne bo. Druga nujna reforma pa bi po mnenju Zakrajška morala poseči v trg dela, ki je Ahilova peta slovenskega gospodarstva. Na drugi strani ministrstvo poudarja, da je pripravljen sveženj zakonodaje s področja trga dela, pokojninskega sistema in upravljanja državnega premoženja. Hkrati pa je pripravljen tudi sveženj za spodbujanje gospodarstva in višanje konkurenčnosti. Ministrstvo je ob tem izpostavilo, da so pravilnost ukrepov potrdili tudi sogovorniki iz tujine, med drugim tudi generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria. Zakrajšek sicer ni komentiral ugibanj, ali bi lahko on vodil morebitno tehnično vlado. Dejal je le, da bi bila tehnična vlada za tako mlado državo, kot je Slovenija, precej tragična, saj bi predstavljala udarec za demokratični proces. Zakrajšek si zato želi, da bi probleme reševali izvoljeni politiki. Jože P. Damjan Slovenija v enem letu še ne bo plačilno nesposobna Sicer pa se je avstrijska tiskovna agencija za komentar o situaciji v Sloveniji obrnila tudi na ekonomista Jožeta P. Damjana. Slednji je sicer že na svojem blogu izrazil zaskrbljenost nad izjavami predsednika vlade Janeza Janše, ki je v intervjuju za Planet Siol dejal, da Sloveniji grozi nelikvidnost, če jim oktobra ne bo uspelo prodati svojih obveznic. Damjan meni, da so tovrstne izjave zelo nespametne , saj se s tem po nepotrebnem sprožajo odzivi finančnih trgov. Damjan opozarja, da se na tovrstne izjave odzivajo mednarodni finančni trgi, to pa lahko povzroči zvišanje obrestnih mer in padec bonitetne ocene. Damjan ob tem opozarja, da so najvišji politiki držav, ki so že zaprosile za pomoč, prav zaradi tega vselej do zadnjega zatrjevali, da pomoči ne potrebujejo. Sicer pa je Damjan prepričan, da situacija v Sloveniji še ni tako dramatična, saj je Slovenija po njegovem prepričanju sposobna odplačevati vse svoje obveznosti še najmanj do konca prihodnjega leta. Ob tem pa ima država v bankah še na voljo okoli dve milijardi evrov denarnih vlog, s katerimi bi si lahko pomagala, če se ne bi mogla več zadolževati s kratkoročnimi instrumenti.",0
"Tako meni direktor EBRD za srednjo in vzhodno Evropo. Glede NLB pa pravi, da se morajo lastniki odločiti, kaj želijo z banko. Eden glavnih ekonomistov pri EBRD pa opozarja, da je Slovenija ena izmed držav, ki se jim letos obeta recesija. Skrbni pregled NLB naj bi bil končan najkasneje do prve polovice junija, dokapitalizacija pa naj bi stekla do jeseni. Če pa dogovora okrog dokapitalizacije banke ne bi bilo do konca leta, bo potrebno iskati druge možnosti, saj interes za banko je, pravi finančni minister Janez Šušteršič. Premoženje slovenskih bank in podjetij je precenjeno, zato ima slovensko gospodarstvo težave pri konkurenčnosti, finančni sektor pa pri pridobivanju svežega denarja, meni direktor EBRD za srednjo in jugovzhodno Evropo Jean Marc Peterschmitt. Glede kapitalskega vstopa EBRD v NLB pa meni, da se morajo najprej lastniki odločiti, kaj želijo z banko. Kot je dejal Peterschmitt, se morata največja lastnika Nove Ljubljanske banke NLB, država in belgijska KBC, odločiti, kako bosta rešila nastale težave s problematičnimi naložbami, precenjenostjo naložb itd. Zato v Evropski banki za obnovo in razvoj EBRD pozdravljajo skrbni pregled banke, ki je v teku. Glede kapitalskega vstopa v to banko pa je, kot je dejal Peterschmitt, še prezgodaj govoriti. Lastniki pa bodo banko zagotovo morali dokapitalizirati, prestrukturiranje, s katerim bi lahko banko dobro prodali, pa zna trajati še nekaj let. Časi za prodajo premoženja niso dobri, še posebej to velja za banke, sploh pa za banke, ki imajo veliko problematičnih naložb, je dejal. Vlagateljev v Slovenijo ni Vodja operacij za Slovenijo pri EBRD Jolanta Gabriel je ocenila, da vlagateljev v Slovenijo ni, ker so pričakovane cene lastnikov slovenskih podjetij in bank previsoke. V večini držav je v realnem in finančnem sektorju prišlo do občutnih popravkov cen premoženja navzdol, v Sloveniji pa to ni primer, je dejala. Na vprašanje, če se ji ne zdi, da so se cene slovenskih podjetij močno znižale, na kar kažejo rekordno nizki tečaji podjetij na Ljubljanski borzi, je dejala, da je slovenski kapitalski trg preplitek oz. preveč nelikviden, da bi izkazoval realne cene podjetij. Letos se vam obeta recesija Eden glavnih ekonomistov pri EBRD Alex Lehmann je ocenil, da mora Slovenija kmalu premagati trenutne težave, saj se te kopičijo, zato ni rasti gospodarstva. Če se to ne bo uredilo, se bodo razmere v Sloveniji še poslabšale, je dejal. Ob tem je pokazal tudi na projekcijo EBRD, ki Sloveniji za letos napoveduje znižanje bruto domačega proizvoda za dva odstotka, v prihodnjem letu pa še za 1,1 odstotka. Slovenija je ena izmed treh držav poleg Madžarske in Hrvaške, ki se ji letos obeta recesija, je dejal. Šušteršič Prilagodili se bomo Slovenija je od EBRD dobila najnižjo oceno gospodarske rasti doslej, ta pa je posledica razmer v slovenskem finančnem sektorju in negotovih mednarodnih razmer. Pri tem prednjači Grčija s svojo dolžniško krizo, pa je v odzivu na oceno EBRD povedal finančni minister Janez Šušteršič. Kot je dejal, se finančno ministrstvo pri svojem delu sicer naslanja na ocene, ki jih pripravi Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar, ki je napovedal nekoliko bolj ugodne razmere. Če bo potrebno, se bo ministrstvo novim napovedim prilagodilo, je napovedal.",0
"Si želite družino popeljati v Avstralijo? Bi radi dobili bon za 10.000 evrov? Potem zavijte v eno od trgovin Harvey Norman. Prvo so v Sloveniji odprli pred natanko desetimi leti, to pa je tudi razlog za veliko praznovanje in še večje nagrade. Pred desetimi leti so v Ljubljani odprli prvo trgovino Harvey Norman z veliko izbiro pohištva, spalnic, kuhinj, elektronike in računalništva z vsega sveta. Kupci so jo vzeli za svojo in njen uspeh je spodbudil odprtje prodajaln v Kopru, Celju, Novem mestu in Mariboru. Začetki pred 30 leti v Avstraliji Jo Wieden, generalna direktorica podjetja Harvey Norman Europe Zelo smo navdušeni in ponosni, da v Sloveniji praznujemo deseto obletnico. Naše zveste stranke, zaposleni in trdni odnosi z dobavitelji so omogočili, da je podjetje danes uspešno. Veselimo se nadaljnjih deset let, da bomo rasli in razvijali naše podjetje ter se še naprej trudili, da bomo nudili najboljše izdelke in storitve na slovenskem trgu. Jo Wieden, generalna direktorica podjetja Harvey Norman Europe Trgovska veriga Harvey Norman je svojo prvo trgovino odprla oktobra 1982 v Sydneyju. Od takrat dalje se je hitro širila s trgovinami v Avstraliji, Singapurju, Maleziji, na Novi Zelandiji in Irskem ter zdaj s kar petimi trgovinami v Sloveniji. Uspeh na našem trgu pripisujejo skrbi za zadovoljstvo strank in profesionalnim prodajalcem, od katerih večina v podjetju dela že deset let. Stranke imajo rade velik izbor različnega blaga, ki je, kadar je to možno, tudi na zalogi, še dodajajo. Sicer pa Harvey Norman na vsakem trgu prispeva najboljše možne proizvode po najboljših cenah. Bi šli v Avstralijo? Ob deseti obletnici Harvey Norman pripravlja veliko promocijo, posebne rojstnodnevne ponudbe in veliko nagradno igro, ki bo potekala od 3. do 30. 9. 2012. Nagrad je za kar 125.000 evrov, zanje pa se lahko potegujete vsi, saj nakup ni pogoj za sodelovanje. Nagrade rojstnodnevne nagradne igre so 16-dnevno potovanje v Avstralijo za 4 osebe, 10-krat vrednostni bon Harvey Norman v višini 10.000 evrov, 10-krat vrednostni bon Harvey Norman v višini 1.000 evrov. Zaključek praznovanja z nagradnim žrebanjem bo 30. 9. 2012 v vseh trgovinah Harvey Norman v Sloveniji.",1
"Ministrstvo za pravosodje je predstavilo osnutek novega kazenskega zakonika, ki med drugim predvideva uvedbo dosmrtne kazni. Dosmrtna kazen je predvidena za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva ter za tiste, ki bi zagrešili dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katera je zagrožena najvišja kazen 30 let zapora. Ministrstvo se je za uvedbo dosmrtne kazni po ministrovih besedah odločilo predvsem zaradi uskladitve slovenske kazenske zakonodaje z določbami rimskega statuta mednarodnega kazenskega sodišča, katerega podpisnica je tudi Slovenija. Zagrožena dosmrtna kazen pride v poštev le v primeru izjemne teže kaznivega dejanja in osebnih okoliščin storilca, je pojasnil pravosodni minister Lovro Šturm. Če Slovenija tega ne bo naredila, to pomeni, da država ne bi mogla izpeljati sojenja za že prej omenjena kazniva dejanja oziroma izvršiti kazni dosmrtnega zapora, ki bi jo izreklo mednarodno sodišče. Posebna evidenca za pedofile Osnutek kazenskega zakonika predvideva tudi možnost vzpostavitve posebne evidence storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb. ""Predvidena je možnost dajanja podatkov o izbrisanih sodbah za tako imenovana pedofilska kazniva dejanja tistim ustanovam, društvom in združenjem ljudi, ki se ukvarjajo z učenjem, vzgojo ali varstvom otrok in mladoletnikov,"" je povedal minister. Te obsodbe bodo izbrisane le v omejenem obsegu glede na upravičence, ki lahko dobijo podatke o sodbah, podrobnosti bo uredil zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je v pripravi, je še dodal minister.",1
"Grep ima že več kot leto dni blokirane račune Podjetje Grep, ki je gradilo več kot stomilijonski objekt v ljubljanskih Stožicah in ki ima že več kot leto dni blokirane račune, ima novega solastnika. Kot poroča Pop TV, je 25-odstotni delež odkupilo avstrijsko podjetje Profan Plus, ki naj bi razmišljalo o stečaju ljubljanskega gradbinca. Marca letos je novoustanovljeno podjetje Profan Plus Projektenwicklung GmbH odkupilo podjetje SN-MTK Projektenwicklung, ki je 25-odstotni lastnik Grepa. Na vprašanje, kakšen je njihov interes, za Pop TV niso želeli odgovoriti. Po informacijah televizije za podjetjem stoji slovenski kapital oziroma slovensko podjetje Profan, katerega direktor je Jožef Tišlar. Grep je od decembra lani brez zastopnika, kar potrjujejo tudi javne evidence. Družbena pogodba pa določa, da se morajo z novim direktorjem strinjati vsi družbeniki. Avstrijski Profan ima torej škarje in platno v svojih rokah in se menda predstavnikom Gradisa in Energoplana ne pusti izsiljevati z nastavljanjem direktorjev , navaja televizija. Čez 15 dni bo potekel 60-dnevni rok neprekinjenih blokad, zato lahko Profan pošlje Grep tudi v stečaj.",0
"Nekdanji zaposleni v Muri, ki so že nekaj mesecev brez službe, zahtevajo odpravnine, a teh najverjetneje ne bodo dobili. Sedaj napovedujejo, da bodo pravico iskali na sodišču. Nekdanji zaposleni v Muri, ki so že nekaj mesecev brez službe, zahtevajo odpravnine, a teh najverjetneje ne bodo dobili. Sedaj napovedujejo, da bodo pravico iskali na sodišču.",0
"Kopica cenovnih sprememb V slovenskih denarnicah verjetno vlada nekaj zmede, saj nedelja prinaša kopico sprememb cen. Zavarovalnice z današnjim dnem zvišujejo premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Premije zavarovanj brez popusta tako po novem znašajo med 28,62 in 29,42 evra. Komercialne zdravstvene zavarovalnice so se za dvig premij odločile zaradi varčevalnih ukrepov na področju zdravstva, ki so bili sprejeti v okviru zakona za uravnoteženje javnih financ. Vzajemna premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zvišuje za štiri evre in bo po novem znašala 28,62 evra na mesec. Zdravstvena zavarovalnica Triglav je povišala premijo za 3,43 evra in bo znašala 29,42 evra mesečno, premija s triodstotnim popustom pa 28,54 evra mesečno. Zavarovalnica Adriatic Slovenica pa je povišala mesečno premijo za 2,89 evra in znaša 29,38 evra, premija s triodstotnim popustom pa 28,50 evra oz. 2,80 evra več mesečno. Del varčevalnih ukrepov prenaša breme financiranja določenih zdravstvenih storitev z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZZZS na komercialne zavarovalnice oz. na dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Sodeč po podatkih v finančnem načrtu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZZZS se bodo tako stroški prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj predvidoma zvišali za 35,66 milijona evrov. Komercialne zavarovalnice zato zviševanje premije ocenjujejo kot neizbežno. Dražje cigarete ... Zaradi zvišanja trošarin so cigarete z današnjim dnem dražje. Tako je treba po novem za zavojček cigaret znamke Boss Classic odšteti 2,90 evra, za cigarete znamke West Red pa tri evre. Za povprečno 10 centov so dražje tudi druge cigarete, ki jih proizvaja Tobačna Ljubljana, so navedli v družbi. Drobnoprodajna cena cigaret se je v povprečju zvišala za 10 centov. Trošarine za cigarete se z današnjim dnem povečujejo z najmanj 86 evrov za tisoč kosov cigaret na najmanj 90 evrov za tisoč kosov, kar predstavlja 4,6-odstotno povečanje. Trošarine se bodo v prihodnjih šestih mesecih sicer zvišale še dvakrat - na 94 evrov za tisoč cigaret s 1. oktobrom in na 97 evrov s 1. januarjem 2013. Z zvišanjem trošarin želi vlada zagotoviti dodatna sredstva za uravnoteženje javnih financ. ... cenejše gostovanje v mobilnih omrežjih. Z današnjim dnem začne veljati nova uredba EU-ja o gostovanju v mobilnih omrežjih, s katero se bo znatno pocenila uporaba interneta prek mobilnega telefona za dostopanje do zemljevidov, videoposnetkov, fotografij, družabnih omrežij in elektronske pošte med potovanjem po drugih državah članicah EU-ju. Veljati začnejo tudi nižje cene klicev. Cene odhodnih klicev so se znižale na največ 29 centov, za prejete klice na največ osem centov na minuto, za SMS-e na največ devet centov, za prenos podatkov pa na največ 70 centov na megabajt brez upoštevanja DDV-ja. Pravila EU-ja o gostovanju z današnjim dnem določajo tudi omejitev podatkovnega gostovanja pri 50 evrih brez DDV-ja, če se uporabnik ne bo sam odločil za višji ali nižji znesek omejitve. To pa ni zadnje nižanje cen mobilnega gostovanja. Julija 2013 se bodo cene odhodnih klicev znižale na največ 24 centov na minuto, julija 2014 pa na največ 19 centov na minuto, medtem ko so bile do danes omejene na največ 35 centov na minuto. Cene SMS-sporočil se bodo julija 2013 znižale na največ osem centov, julija 2014 pa na največ šest centov, medtem ko so bile do zdaj omejene na 11 centov. Cene prenosa podatkov pa se bodo julija 2013 znižale na največ 45 centov na megabajt, julija 2014 pa na največ 20 centov na megabajt, medtem ko do zdaj teh omejitev ni bilo. Razkošje na štirih kolesih Z današnjim dnem se uvaja dodaten davek za osebna motorna vozila s prostornino motorja nad 2500 kubičnih centimetrov. Po novem so dodatno obdavčena tudi motorna kolesa z motorji nad 1.000 kubičnimi centimetri. Davek se bo obračunaval za vozila, ki bodo prvič registrirana v Sloveniji. Dodatni davek se bo obračunal od prodajne cene posameznega motornega vozila brez davka na dodano vrednost hkrati z običajnim davkom na motorna vozila. Višina dodatne davčne obveznosti je odvisna od prostornine motorja motornega vozila in je določena progresivno. Začne se z osmimi odstotki za avtomobile in bivalne avtomobile s prostornino motorja 2.500 kubičnih centimetrov in se nato v več korakih zvišuje do 16 odstotkov za vozila, katerih motor ima prostornino 4.000 kubičnih centimetrov in več. Za motorna kolesa in kolesa z motorjem bo dodatni davek, ki bo znašal pet odstotkov, veljal, če znaša prostornina motorja najmanj 1.000 kubičnih centimetrov. Dodatni davek na t. i. luksuzna motorna vozila predvidevajo spremembe zakona o davku na motorna vozila, ki jih je vlada vključila v zakon za uravnoteženje javnih financ. Po ocenah vlade se bo s tem v proračun steklo dodatnih sedem milijonov evrov, kar je slaba petina zneska, ki se je od davka na motorna vozila zbrala v proračunu do zdaj.",0
"Posojila po največ 8- oz. 9-odstotni obrestni meri V dražbah za pridobitev jamstvenih kvot v okviru jamstvene sheme za fizične osebe je kvote pridobilo osem bank. Prva dražba je bila 60-odstotno uspešna, druga pa 76-odstotno uspešna. Na prvi dražbi je razpisana kvota znašala 50 milijonov evrov, namenjena pa je bila za obveznosti posojil za fizične osebe, ki so zaposlene za določen čas, za tiste, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, in za mlade družine. Za to vsoto je vlada ponudila 50-odstotno tveganje. Na povabilo se je odzvalo sedem bank Abanka Vipa, Banka Koper, BKS Bank AG, Delavska hranilnica, NKBM, NLB, SKB banka v skupni vrednosti 30,8 milijona evrov. Banke so posojila pripravljene odobriti po efektivni obrestni meri, ki znaša 8 odstotkov ali manj. Na drugi dražbi pa je razpisana kvota znašala 10 milijonov evrov in je bila namenjena tistim, ki so po 1. oktobru 2008 postali brezposelni zaradi poslovnih razlogov, zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. V tem primeru je vlada prevzela 100-odstotno tveganje, odzvalo se je sedem bank Abanka Vipa, Banka Koper, Delavska hranilnica, NKBM, NLB, Raiffeisen banka, SKB banka v skupnem znesku 7,6 milijona evrov. Banke so pripravljene posojila odobriti po efektivni obrestni meri, ki znaša devet odstotkov ali manj. Več informacij o jamstveni shemi za fizične osebe na spletnih straneh SID Banke Z ministrstva za finance so še sporočili, da naj se osebe, ki se zanimajo za pridobitev posojila v okviru jamstvene sheme za fizične osebe, obrnejo neposredno na eno izmed navedenih bank. Posameznik lahko posojilo z jamstvom najame le pri eni banki.",1
"Ljubljana - Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota bo v naslednjem poslovnem letu, ki se bo začelo aprila, skoraj prepolovil število novih zaposlitev za polni delovni čas. Na novo bo zaposlil okoli 1400 ljudi, medtem ko jih je v tekočem poslovnem letu rekordnih 2733, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Pričakovano število novih zaposlitev je najnižje od leta 1995, ko so na novo zaposlili 947 delavcev. Na Japonskem velika podjetja, kot je Toyota, večino novih zaposlitev opravijo v začetku poslovnega leta, poroča AP. Toyota je za tekoče poslovno leto od 2733 ljudi na novo zaposlila 916 inženirjev, letos pa naj bi bilo med 1400 novinci 380 inženirjev. Družba za tekoče poslovno leto ob močnem padcu povpraševanja in visokem tečaju jena pričakuje 350 milijard jenov (2,7 milijarde evrov) izgube. To bi bila prva izguba na letni ravni od leta 1950. V preteklem poslovnem letu je družba ustvarila rekordnih 1720 milijard jenov (13,3 milijarde evrov) čistega dobička. Padec prodaje je bil velik predvsem v ZDA, ki so eden glavnih Toyotinih trgov, februarja se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prodaja znižala za 39,8 odstotka.",0
"Nataša Pirc Musar je postala članica posebne skupine, ki bo preverjala aktivnosti ameriške agencije NSA, katere sporno zbiranje podatkov je razkril Edward Snowden. Informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar je Evropska komisija v petek imenovala v posebno ad hoc skupino EU - ZDA, ki bo ugotavljala dejansko stanje aktivnosti ameriške NSA (National Security Agency) glede množičnega zbiranja informacij in osebnih podatkov o državljanih Evropske unije. Ustanovitev te skupine je sprožilo razkritje Edwarda Snowdna o popolnem nadzoru nad podatki s spleta, telekomunikacijskih operaterjev v ZDA in podatkov, ki jih v tako imenovani oblak Googla, Facebooka, Microsofta, Amazona ... množično dajejo tudi Evropejci. ""Nataša Pirc Musar je ena od petih vrhunskih evropskih strokovnjakov s področja varstva osebnih podatkov, ki sodeluje v tej skupini,"" so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke. Po petkovem imenovanju in današnjem odhodu v Bruselj na prvi sestanek s predstavniki ZDA je Pirc Musarjeva povedala: ""To je zame velika čast in hkrati velika odgovornost. Pri delu v skupini me bosta vodila pravo in varovanje temeljnih človekovih pravic!""",1
"V bogati Avstriji so pred nekaj leti začeli odpirati socialne trgovine za finančno najšibkejše državljane. V njih lahko kupujejo vsi, ki imajo na mesec manj kot 800 evrov dohodkov.",1
"Upor. Župana Hudoklin in Škufca pravita, da pogodbe o sofinanciranju knjižnice Mirana Jarca ne bosta podpisala. Ob podpisu pogodbe o občinskem sofinanciraju Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto je direktorica Claudia Jerina Mestnik napovedala, da naj bi jo v naslednjih dneh podpisala tudi župana Šentjerneja in Žužemberka, a Franc Hudoklin in Franc Škufca pravita, da se to ne bo zgodilo. “Na tak znesek, kot so nam ga ponudili v podpis, ne bomo nikoli pristali. Zavedamo se, da usluge Knjižnice Mirana Jarca potrebujemo in da jih je treba plačati, a ne za kakršnokoli ceno,” je jasen Hudoklin. Šentjernej, ki je do zdaj za matično knjižnico v Novem mestu prispeval po 90 tisoč evrov na leto, naj bi po novem 118 tisoč evrov, Žužemberk pa namesto dozdajšnjih 43 tisoč nekaj čez 90 tisoč evrov. Knjižnica je prerazkošna Sestanek z ministrico Glede zakonodaje. Ob podpisu pogodb je Claudia Jerina Mestnik, direktorica Knjižnice Mirana Jarca, dejala, da ima zagotovilo Stojana Pelka, državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo, da bosta pogodbo podpisala tudi župana občin Šentjernej in Žužemberk. “Državnemu sekretarju Pelku, ki me je v petek poklical, sem povedal, da sicer ne bežimo od obveznosti, da pa se želimo sestati z vodstvom ministrstva in jim dokazati, da je zakonodaja na tem področju popolnoma neživljenjska,” je povedal Franc Hudoklin, župan Občine Šentjernej. Očitke, da je v knjižnici Mirana Jarca preveč zaposlenih in da imajo previsoke plače, je Jerina Mestnikova slišala že na občinskih sejah, ko je po osmih dolenjskih občinah predstavljala sofinanciranje v prihodnje. “Dodatnega zaposlovanja pri nas že nekaj let ni, glede na normative pa bi lahko celo rekli, da imamo zaposlenih premalo,” odgovarja. “To, da imajo preveč zaposlenih, in to v visokih plačilnih razredih, sicer ni krivda direktorice, ampak ministrstva za kulturo, ki je to omogočilo,” meni Hudoklin. “Za plače zaposlenih namenjajo preveč denarja, samo letos se je ta delež stroškov povečal za sto odstotkov,” pristavlja Škufca. Tudi krajevni knjižnici Tako v Šentjerneju kot na Dvoru (v Občini Žužemberk) imajo krajevni knjižnici, ki še dodatno bremenita občinski proračun. “Letos smo v novo krajevno knjižnico v Kulturnem centru Primoža Trubarja veliko vložili, tako v gradnjo kot opremo in nakup knjižničnega gradiva. Plačujemo tudi redno zaposlenega in materialne stroške, kar nas stane od 25 do 30 tisoč evrov na leto, zato želimo, da je ta znesek vštet v ceno, ki naj bi jo plačevali matični knjižnici,” pravi Hudoklin. V Žužemberku bi sicer pogodbo podpisali, če bi bila pripravljena tako, da bi se znesek povečeval iz leta v leto, v Šentjerneju pa želijo matično knjižnico plačevati po dejanskih stroških, ki nastajajo z obiskom šentjernejskih občanov in ne po številu prebivalcev.",0
"Avstrija želi z opozorili na cigaretnih škatlicah v nemškem jeziku zaščititi lastnike trafik ob meji s Slovenijo in Češko. Avstrija želi omejiti uvoz cigaret z opozorili v slovenščini. Finančni odbor avstrijskega parlamenta je v četrtek potrdil zakon, s katerim želi država zaščiti lastnike trafik v obmejnem pasu s Slovenijo in Češko. Med drugim naj bi od 1. januarja 2008 veljal predpis, da morajo biti opozorila na cigaretnih škatlicah v nemškem jeziku. V nasprotnem primeru bo iz obeh držav v Avstrijo dovoljeno uvoziti le 200 cigaret na osebo. Ukinitev obstoječe omejitve uvoza na 25 cigaret na osebo iz Slovenije letos poleti je namreč ogrozila mnoge prodajalce cigaret ob meji. Avstrija je zaradi močno razširjenega cigaretnega turizma predvsem v Slovenijo že leta 1997 uvedla posebno omejitev uvoza cigaret na 25 kosov, da bi tako zaščitila trafike blizu meje. To prepoved, ki je veljala le za Slovenijo, Madžarsko, Slovaško in Češko, je Avstriji uspelo ohraniti tudi po vstopu omenjenih držav v EU leta 2004. Vendar se je Avstrija tedaj obvezala, da bo omejitev na 25 cigaret na osebo ukinila, ko bo v omenjenih državah davčna stopnja na primerljivi evropski ravni. Cigaretni turizem, ki se je takoj spet razmahnil zaradi precejšnje razlike v ceni - posamezna škatlica je v Sloveniji cenejša za okoli 1,50 evra -, je močno začel izpodjedati eksistenčno osnovo prodajaln tobačnih izdelkov v obmejnem pasu. Po nekaterih trditvah naj bi jim promet od julija letos upadel za dve tretjini. Letos julija je bila ukinjena omejitev uvoza na 25 cigaret iz Slovenije, odtlej lahko avstrijski državljani uvozijo 800 kosov. Prodajalci cigaret napovedali proteste Potem ko so proteste že napovedali prodajalci cigaret na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, so se jim pridružili tudi kolegi s severa Avstrije. S 1. januarjem 2008 bo namreč ukinjena tudi omejitev uvoza na 25 cigaret na osebo iz Češke. Za 26. november so napovedali celo vseavstrijske proteste, vendar jim je uspelo 21. novembra na posebnem sestanku z avstrijskim finančnim ministrstvom doseči kompromisno rešitev. Od 1. januarja 2008 bo dovoljeno iz Slovenije in Češke uvoziti več kot 200 cigaret na osebo samo, če bodo opozorila zapisana v nemščini, ker jih sicer kadilci ne bodo mogli razumeti . Od leta 2009 naj bi posebna ureditev veljala tudi za Slovaško in Madžarsko. Poleg pravice do zaračunavanja oglaševanja tobačnih izdelkov v trafikah in solidarnostnega sklada, v katerega naj bi veletrgovci s cigaretami vplačevali deset odstotkov marže in iz katerega naj bi pritekala sredstva za pomoč ogroženim lastnikom trafik, so se tedaj dogovorili tudi za omejitve pri uvozu. Omejevanje v nasprotju z določili EU? Pravniki opozarjajo, da je načrtovano omejevanje, ki ga mora potrditi še avstrijski parlament, v nasprotju z določili EU, ki znotraj držav članic dovoljujejo prenos 800 cigaret na osebo. Odvetnik Rudi Vouk iz vrst slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem poleg tega opozarja, da je sporna tudi vezanost omejitve na opozorilne napise v nemščini. Po eni strani ima Avstrija kadilce s tem za norce, ki ne vedo sami, da je kajenje škodljivo. Še posebej vprašljiva pa je zahteva po napisih v nemščini tudi v luči dejstva, da kar nekaj tisoč avstrijskih državljanov brezhibno obvlada na primer slovenščino in da je ta na jugu avstrijske Koroške celo v uporabi kot uradni jezik. Sploh pa bi bila omejitev tudi jasna diskriminacija slovenščine in češčine, poudarja Vouk, saj zahteva po opozorilih v nemščini ne velja za uvoz cigaret iz Portugalske, Španije ali tudi Grčije, kjer poleg tega uporabljajo še drugačno pisavo kot v Avstriji. Odvetnik je zato prepričan, da bi avstrijske omejitve padle ob prvi pritožbi na evropskih ustanovah, saj so v očitnem nasprotju s predpisi EU. Za vsak primer pa Vouk organizacijam slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem svetuje, da že začnejo pripravljati tečaje slovenščine za kadilce.",0
"Direktor BP-ja Tony Hayward 1. oktobra odhaja, zamenjal ga bo Dudley Naftno podjetje BP je od aprila do junija poslovalo s 13 milijardami evrov izgube, stroški v Mehiškem zalivu so bili 25 milijard evrov. Podjetje zapušča Tony Hayward. Od eksplozije na naftni ploščadi 20. aprila letos, pri čemer je umrlo 11 delavcev, v Mehiški zaliv pa se je razlila rekordna količina nafte, se je vrednost BP-ja na trgu znižala za 40 odstotkov. V polletnem poročilu je v 25 milijard evrov, ki jih je BP namenil stroškom čiščenja nafte, vštetih tudi 15 milijard evrov, ki jih je podjetje namenilo različnim tožbam in izplačilu odškodnine ribičem. BBC piše, da bi imel BP, če seveda ne bi upoštevali stroškov, ki jih je imel z Mehiškim zalivom, v drugem četretletju šestih milijard evrov dobička v primerjavi z drugim četrtletjem v letu 2009, ko ga je pridelal 2,2 milijarde evrov. Podjetje za drugo četretletje ne bo izplačevalo dividend, prav tako pa je napovedalo, da bo prodalo nekaj svojega premoženja za 23 milijard dolarjev. BP z novim vodstvom Čeprav so se britanski mediji razpisali, da naj bi generalni direktor podjetja British Petroleum Tony Hayward v soboto podal svoj odstop v 24 urah, se to ni zgodilo. BP je namreč objavil, da bo Hayward po 28 letih v podjetju s položaja generalnega direktorja odšel 1. oktobra letos, zamenjal pa ga bo ameriški kolega Robert Dudley, ki je sicer odgovoren za čiščenje razlite nafte v Mehiškem zalivu, piše britanski medij BBC. Greenpeace zahteva bolj zeleno politiko Bencinske črpalke BP-ja v Londonu so zaprli okoljevarstveni protestniki. Skupina Greenpeace trdi, da je prekinila dobavo goriva na vse črpalke v središču britanske prestolnice, BP pa je sporočil, da so zaprli okoli 20 njihovih črpalk. Aktivisti so dobavo goriva ustavili tako, da so zaprli varnostne ventile na črpalkah, nato pa jih odstranili, da jih ne bi mogli znova odpreti. Ventile bodo vrnili, je zatrdil Greenpeace. Greenpeace želi s svojo akcijo podjetje prisiliti k bolj zeleni energetski politiki oziroma da bi prisilili prihodnje vodstvo podjetja, da se oddalji od obsedenosti z zelo nevarnimi, do okolja neodgovornimi viri nafte zdajšnjega vodje Tonyja Haywarda. BP je akcijo označil za neodgovorno in otroško dejanje, ki se vmešava v varnostne sisteme . Hayward je dejal, da je trenutek njegovega odhoda primeren, saj je BP-ju uspelo ustaviti iztekanje nafte. To je dobra osnova za spremembo vodstva v podjetju, je še pojasnil Hayward. Hayward upravičen do 700 tisoč evrov pokojnine letno Že v ponedeljek je BBC objavil podatek, da bo Hayward upravičen do 700 tisoč evrov pokojnine letno. Sicer pa je vrednost Haywardova upokojitvene vreče ocenjena na 13 milijonov evrov, pri čemer bo lahko obdržal vrednost delnic. Nad Haywardom kot senca zla ne ležijo le rdeče številke, temveč tudi obtožbe ameriških kongresnikov, da ni prevzel nikakršne odgovornosti. Neprimerne so bile tudi njegove izjave, češ da je nastala nesreča res grozna, a da si tudi on želi nazaj svoje staro življenje . Prav tako se je sredi junija odpravil na jadranje, medtem ko je nafta iz globini 1.500 metrov vrela na plan z vso svojo silo. Hayward bo kljub odhodu, zamenjal naj bi ga ameriški kolega Bob Dudley, prejel celoletni izkupiček letošnje plače in še nekatere bonitete za nekaj več kot milijon evrov.",0
"Ljubljana - Slovensko turistično gospodarstvo v prvih devetih mesecih letošnjega leta beleži za dva odstotka več prenočitev kot v enakem obdobju lani, pozitiven trend prenočitev je predvsem zasluga domačih gostov, ki so opravili za pet odstotkov več nočitev. Kot so sporočili s Slovenske turistične organizacije (STO), je število prenočitev tujih turistov ostalo na enakem nivoju kot v enakem obdobju lani, ko so beležili rekordno turistično leto. Po začasnih podatkih Statističnega urada RS je bilo do konca septembra v turističnih nastanitvenih objektih v Sloveniji evidentiranih 2.229.570 prihodov turistov in 6.914.892 prenočitev. Skupno število prihodov je v devetih mesecih glede na lani poraslo za tri odstotke. Na prvem mestu se med tujimi gosti v prvih treh mesecih ponovno nahajajo italijanski gosti s 17 odstotki, sledijo jim turisti iz Nemčije s 13 odstotki, na tretjem mesto so turisti iz Avstrije z 12 odstotki, sledijo pa gosti s Hrvaške s šestimi odstotki. S tradicionalnih trgov Nemčije, Italije in Avstrije ob koncu sezone beležijo manjši upad obiska glede na enako obdobje lani, za kar so najverjetnejši vzrok povečane cene hrane in naftnih derivatov na trgu Evropske unije kot tudi na svetovnih trgih. Zaznati pa je tudi previdnost pri trošenju denarja, na kar zagotovo vpliva gospodarsko dogajanje v ZDA, ki se postopoma širi v Evropo. Pozitivno rast števila gostov v višini dvomestnih števil pa še vedno beležijo s trgov, kjer je STO v letošnjem letu izvedla več trženjsko-komunikacijskih akcij slovenske turistične ponudbe. Tako je na primer v devetih mesecih Slovenijo obiskalo za 61 odstotkov več japonskih gostov, število turistov iz Ruske federacije je poraslo za 36 odstotkov. Pozitivni trend števila prihodov pa beležijo tudi iz Skandinavskih držav, in sicer z Norveške (30 odstotkov), Danske (20 odstotkov), Finske (12 odstotkov) in držav Beneluksa, ki tako ostajajo med najpomembnejšimi perspektivnimi trgi slovenskega turizma tudi v prihodnje. Kljub temu da turistični sektor že čuti upad povpraševanja, pa so na Slovenski turistični organizaciji prepričani, da bodo ob zaključku letošnje turistične sezone beležili pozitivno bilanco.",1
"Toda brezposelnih je precej več kot pred 12 meseci Februarja je bilo v Sloveniji registriranih 124.066 brezposelnih, kar je 0,2 odstotka manj kot januarja, toda 7,8 odstotka več kot februarja lani. Februarja se je obdobje rasti brezposelnosti prekinilo, ugotavlja Zavod RS za zaposlovanje. Število registriranih brezposelnih se je povečevalo od oktobra, ko je bilo brezposelnih nekaj manj kot 111.000 oseb. Februarja so se na novo prijavile 7.404 brezposelne osebe, med novoprijavljenimi je bilo največ brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Zaposlilo oziroma samozaposlilo se je 4.807 oseb, kar je 22,4 odstotka manj kot januarja in 8,3 manj manj kot februarja lani. Prav tako je bilo nekoliko manjše povpraševanje po delavcih - prijavljenih je bilo 11.105 prostih delovnih mest, kar je 17,5 odstotka manj kot januarja in 14,9 odstotka manj kot februarja 2012. Glede na februar lani je večji delež brezposelnih moških, brezposelnih v starostnih razredih od 15 do 29 let, od 30 do 39 let in od 40 do 49 let ter iskalcev prve zaposlitve. Manjši je delež brezposelnih z najnižjo izobrazbo in delež brezposelnih s poklicno izobrazbo, delež brezposelnih s srednjo splošno oz. strokovno izobrazbo in delež brezposelnih s terciarno izobrazbo pa sta bila večja.",0
"Zagreb - Hrvaški premier Zoran Milanović se je v sredo v pogovoru z novinarji v Orašju v BiH dotaknil tudi gospodarskega in finančnega stanja na Hrvaškem. Pri tem je med drugim izjavil, da Slovenija ni več zgled za Hrvaško. Povedal je tudi, da vlada ne bo obupala nad velikimi investicijami. Pravi napredek sicer pričakuje po zagonu zasebnega sektorja. ""Še enkrat, že desetič, pozivam državljane k zdravemu razumu, naj ljudje dojamejo, v kakšnem stanju so državne finance, in naj vidijo, kaj se dogaja v Sloveniji, ki nam je bila pogosto za zgled, sicer pa se bojim, da to ni več,"" je izjavo Milanovića povzela hrvaška tiskovna agencija Hina. Hrvaški premier je po sredinem obisku spominske slovesnosti v Srebrenici obiskal tudi hrvaško skupnost v Orašju v BiH. Pri tem je odgovarjal na novinarska vprašanja, predvsem o hrvaškem gospodarstvu. Izpostavil je, da napredek na Hrvaškem pričakuje po tem, ko bo ""oživel zasebni sektor"", ko bodo ljudje začutili olajšanje, ko se bo znižal njihov osebni dolg, ""ko bo izginilo vzdušje straha, ki je prisotno v celotni Evropi"".Ne bodo se zlahka predali Milanović je ob tem ocenil, da niti sindikati niso več tako borbeni pri svojih zahtevah, kot so bili v preteklih letih, ker so ""verjetno ugotovili, kako potekajo zadeve"". ""Od velikih ambicioznih načrtov na Hrvaškem nismo obupali, kar bo, pa bo, sicer pa se ne bomo zlahka predali,"" je na vprašanje o perspektivah krepitve gospodarstva na Hrvaškem odgovoril Milanović. Levosredinska hrvaška vlada je pred prihodom na oblast napovedovala velike energetske in infrastrukturne projekte, vendar še nobeden od projektov ni zaživel na terenu. Opozicija na čelu s HDZ najbolj kritizira odločitev vlade, da zaradi pomanjkanja denarja ne bo gradila mostu od kopnega proti polotoku Pelješac.",0
"Izprazniti je želel blagajno in avtomate Družba Terme Maribor je konec tedna s sodnim izvršiteljem želela priti do denarja, ki jim ga po odločitvi sodišča dolguje Casino Maribor. Ta Termam Maribor denar dolguje iz obdobja razdruževanja nekdanjega skupnega podjetja TGP Pohorje. V Termah Maribor so pojasnili, da so se glede na splošno znane javno objavljene informacije o nezavidljivem poslovnem in finančnem stanju Casinoja Maribor odločili za ukrepanje v smislu pravne zaščite svojih interesov. Kot so dodali, imajo pravnomočno sodbo, na podlagi katere so vložili zahtevek o izvršbi, sodni izvršitelj pa je v petek zvečer opravil rubež v Casinoju Maribor. Izprazniti so želeli blagajno in avtomate Sodišče je namreč dovolilo izvršbo s sredstvi in na predmete izvršbe, med katerimi je bil predviden tudi rubež premičnih stvari dolžnika in njegovih denarnih sredstev. Sodni izvršitelj in predstavniki Term Maribor so igralnico obiskali v noči na soboto in želeli izprazniti igralniško blagajno in avtomate, od delavcev kazinoja pa so zahtevali, da gostom ne izplačajo dobitkov, pač pa jim izpišejo zadolžnice. Vse skupaj naj bi se umirilo šele, ko je delavcem uspelo priklicati članico uprave Saško Ajdnik. Zgodba sega v leto 1997 Terme Maribor in Casino Maribor sta se leta 1997 razdružila zaradi zahtev zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo. Ob razdružitvi dejavnosti sta obe na novo nastali družbi sklenili dogovor o prevzemu medsebojnih obveznosti, edini pravni naslednik nekdanjega TGP Pohorje pa je postal Casino Maribor. Slednjemu je zato davčni urad po uspešnem skupnem nastopu obeh družb v upravnem sporu vrnil ves preplačani davek, Terme Maribor pa so bile prepričane, da denar pripada njim, kar je potrdilo tudi mariborsko sodišče.",0
"Vodstvo General Motorsa je s predstavniki sindikatov doseglo dogovor in tako končalo dvodnevno stavko. Vzroki za stavko so bili klasične narave - višje plače in zagotovljena dostojna pokojnina. Predstavniki vodstva ameriškega avtomobilskega proizvajalca General Motors GM in sindikata United Auto Workers so danes dosegli dogovor in tako končali dvodnevno stavko zaposlenih v tovarnah GM v ZDA. Nova pogodbo o plačah, ki jo mora ratificirati še sindikat in odobriti sodišče, vsebuje dogovor o ustanovitvi posebnega pokojninskega sklada. Pogovori do zgodnjih jutranjih ur Pokojninski sklad bi se napajal s sredstvi družbe, upravljal pa bi ga sindikat. Po dogovoru, ki so ga sklenili okoli 3. ure zjutraj po tamkajšnjem času, je sindikat preklical stavko, ki se je začela v ponedeljek, potem ko so propadla pogajanja o novi pogodbi o plačah in je okoli 73.000 članov sindikata v 80 tovarnah po ZDA prenehalo delati. V jutranjih urah so predstavniki podjetja in delavci le dosegli dogovor. V GM upajo, da bodo lahko proizvodnjo znova vzpostavili do popoldanske izmene, je povedal predstavnik podjetja Tom Wickham. Zelo smo zadovoljni z dogovorom, je dejal predsednik United Auto Workers Ron Gettelfinger in dodal, da je po njegovem stavka pomagala njihovi strani. Gettelfinger predvideva, da bo raven zaposlenosti ostala na enaki ravni v vseh štirih letih veljavnosti pogodbe. Pogodbo morajo pregledati še predsedniki lokalnih odborov sindikata, o njej pa bodo glasovali tudi člani sindikata, zaposleni v GM. Dogovor naj bi bila nekakšna podlaga za pogodbe v družbah Ford Motor in Chrysler.",1
"Na skupščini Term Čatež so zavrnili sklep, po katerem bi lahko bili delavci Term Čatež udeleženi v bilančnem dobičku družbe. Izglasovali pa so dividende v višini 4,35 evra. Skupščina Term Čatež ni potrdila sklepa, po katerem bi lahko bili delavci Term Čatež udeleženi v bilančnem dobičku družbe. Delničarji družbe Terme Čatež so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 90,9 odstotka kapitala, med drugim potrdili predlagani sklep o izplačilu dividend v višini 4,35 evra na delnico. Zavrnili pa so predlagani sklep, po katerem bi lahko bili delavci Term Čatež udeleženi v bilančnem dobičku družbe. Kot je družba danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, je za sklep o spremembi statuta, po kateri bi bili delavci Term Čatež lahko udeleženi v bilančnem dobičku družbe, glasovalo 58,36 odstotka, proti pa 41,64 prisotnega kapitala. Sklep, potrebna bi bila tričetrtinska podpora, tako ni bil sprejet. Petan je bil nad rezultati skupščine zelo zadovoljen. Na skupščini je sodeloval tudi največji lastnik Term Čatež, družba DZS ki ima v lasti 24,07 odstotka delnic in kateri je urad za varstvo konkurence v začetku julija ob uvedbi postopka zaradi opustitve priglasitve koncentracije v primeru Term Čatež proti skupno petim lastnikom poleg DZS še proti družbam Towra, EQT Group, M.B. Satler Investicije in Petpet do nadaljnjega odvzel glasovalne pravice. Urad je namreč v petek dal soglasje za glasovanje na današnji skupščini s predlaganim dnevnim redom, in sicer z obrazložitvijo, da se od pomembnih sklepov glasuje le o delitvi dobička. Dividende 4,35 evra na delnico Delničarji so soglasno potrdili sklep, da se od 7,69 milijona evrov bilančnega dobička za leto 2007 2,16 milijona evrov uporabi za izplačilo dividend kar pomeni 4,35 evra na delnico, 5,53 milijona evrov pa se bo razporedilo v preneseni dobiček družbe. Soglasno so tudi potrdili spremembe statuta glede uskladitve z novo klasifikacijo dejavnosti. Skupščina je tudi podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za delo v lanskem letu, in sicer je sklep podprlo 84,5 odstotka prisotnega kapitala. Poleg DZS 24,07 odstotka in Kada 23,79 odstotka so med večjimi lastniki Term Čatež še luksemburška Towra 14,35 odstotka, Hypo Alpe Adria 4,74 odstotka in M.B. Satler Investicije 4,06 odstotka. Kad je upravi Term Čatež 16. julija sklic je bil objavljen 11. julija poslal predlog za razširitev dnevnega reda te skupščine s točko glede sestave nadzornega sveta. Rok za objavo razširjenega dnevnega reda je bil 21. julij. Na Kadu pravijo, da odgovora DZS, zakaj razširitve ni objavil, niso dobili. V DZS pa pravijo, da niso mogli zagotoviti objave v razglasnem delu uradnega lista, saj da uredba o objavljanju določa, da mora biti besedilo poslano najmanj pet dni pred izidom. Kad bo tako za zaščito interesov, enakopravnega obravnavanja vseh delničarjev ter izvajanje nadzora poslovanja v družbi izkoristil vse zakonske možnosti . Po navedbah Kada je uprava dolžna sklicati izredno skupščino najpozneje v dveh mesecih, če pa tega ne bo storila, bo Kad skladno z določili zakona o gospodarskih družbah zahteval sklic skupščine po pooblastilu sodišča, so še danes sporočili s Kada.",0
"Skupščina o dokapitalizaciji še ni odločala Kad in Sod prodajata 53,17-odstotni delež v Casinoju Portorož, ki je že dalj časa v finančnih težavah. Ogrožena so delovna mesta 280 zaposlenih. Sklada prodajata 1.830.767 navadnih imenskih delnic in 46.837 imenskih participativnih prednostnih delnic, kar skupaj predstavlja več kot 50 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Ponudbe za odkup se lahko nanašajo na celoten sveženj delnic, ponujena cena na delnico pa mora biti izražena z natančnim evrskim zneskom. Kapitalska družba Kad in Slovenska odškodninska družba Sod se lahko po odpiranju ponudb tudi odločita za nadaljnja pogajanja in/ali dražbo. Pogodba z morebitnim kupcem bo sklenjena, ko bosta kupec in prodajalec v skladu z zakonom o igrah na srečo pridobila vsa potrebna soglasja ministrstva za finance. Finančna agonija družbe ogroža 280 delovnih mest Uprava Casinoja Portorož je sredi junija letos razglasila plačilno nesposobnost družbe in nato konec istega meseca nadzornemu svetu predstavila načrt finančnega prestrukturiranja družbe, ki predvideva tudi odpuščanje okoli 50 zaposlenih, kot pogoj za uspešno prestrukturiranje pa postavlja dokapitalizacijo družbe v višini 10 milijonov evrov. Sklada sta k sodelovanju pri dokapitalizaciji povabila tudi primorske občine in takrat sporočila, da svojega deleža v igralnici ne nameravata povečevati, strinjala pa bi se z vstopom vlagatelja, ki bi prevzel večinski delež v družbi. Skupščina družbe o dokapitalizaciji še ni odločala, če pa jo bodo potrdili, bodo morali ponudniki soglašati, da sklada njihove podatke razkrijeta upravi družbe. Podatki se smejo uporabiti izključno z namenom povabila k drugemu krogu dokapitalizacije, ki predvideva vabila za pet morebitnih vlagateljev, ki jih izbere uprava in potrdi nadzorni svet. Delavci pozivali na pomoč Konec avgusta so se zaradi stanja v družbi oglasili tudi igralniški delavci, ki so Sod in Kad pozvali k vplačilu nujno potrebnih dokapitalizacijskih sredstev, sicer bodo, kot so dejali, ogrožena delovna mesta 280 zaposlenih. Opozorili so tudi, da ob morebitnem stečaju stečajna masa ne bo dovolj velika za poplačilo odpravnin.",0
"Sindikat novogoriške enote SIDS je preklical napovedano 24-uro stavko, saj naj bi pogajanja potekala v pravi smeri. Če uprava Hita ne bo spoštovala zavez, ki jih je dala v preteklih dneh, bodo spet posegli po stavki, napovedujejo. Za danes napovedana stavka igralniških delavcev v štirih Hitovih igralnicah, ki naj bi se začela ob 15. uri, je preklicana. Tako se je vodstvo novogoriške enote Sindikata igralniških delavcev Slovenije odločilo na dopoldanski izredni seji izvršnega odbora, ker je uprava Hita pokazala resno pripravljenost za pogajanja . Se obeta nova stavka? O prvi stavkovni zahtevi glede delitve napitnine sta pogajalski skupini sindikata in uprave Hita dosegli dogovor že prejšnjo soboto. Med ostalimi zahtevami zaposlenih pa so še poračun razlike do polnega prispevka za dodatno pokojninsko zavarovanje, obnovitev nezgodnega zavarovanja zaposlenim, zaustavitev premeščanja delavcev iz uprave na že zasedena delovna mesta v igralniških centrih, letni razpored delovnega časa za vsakega zaposlenega posebej ter plačilo zaposlenim za čas stavke. Seveda so tudi ostale stavkovne zahteve zelo pomembne, vendar je uprava pokazala resno pripravljenost za njihovo reševanje ter se zavezala, da bo v prihodnjih dneh pristopila k spoštovanju že sklenjenih dogovorov in podjetniške kolektivne pogodbe, so sporočili iz Sindikata igralniških delavcev Slovenije. Ker razumejo, da vseh ostalih stavkovnih zahtev objektivno ni moč izpolniti do začetka za danes napovedane stavke, so v sindikatu presodili, da bi bilo nadaljevanje stavke v tem trenutku slabo za goste. Pričakujemo in verjamemo, da bo uprava spoštovala zaveze, ki jih je dala na pogajanjih v preteklih dneh, so zapisali v sporočilu za javnost ter dodali, da bodo v nasprotnem primeru z namenom zavarovanja delavskih pravic prisiljeni ponovno poseči po tako skrajnem ukrepu, kot je stavka. Hit Škoda je že nastala! Pogajalska skupina družbe Hit je s preklicom stavke sicer zadovoljna, vendar znova poudarja, da je škoda po prvi napovedani stavki že nastala, še nastaja in jo bo težko popraviti, je v odzivu na preklic stavke povedala Katja Kogej iz kabineta predsednika uprave Hita. Uprava družbe zato toliko bolj računa na odgovorno obnašanje sindikalnih pogajalcev vse do uskladitve in podpisa dokončnega dogovora.",1
"Eno izmed večjih poslovnih tveganj za družbo predstavlja začetek delovanja nove veledrogerije LL Grosist s strani največjega Salusovega kupca - Lekarne Ljubljana Ljubljanski veletrgovec z zdravili in medicinskimi pripomočki Salus je v prvem četrtletju po nerevidiranih podatkih ustvaril 50,4 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je 8,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja se je medtem znižal za 7,5 odstotka na 1,5 milijona evrov. Prvo trimesečje je Salus sklenil z 1,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 16 odstotkov manj kot v prvem četrtletju lani. Nižji dobiček je posledica nižjih prihodkov iz financiranja in nižjih prihodkov od prodaje, je razvidno iz poročila o poslovanju družbe. Foto: Barbara Reya Slabši rezultati ker največji kupci kupujejo manj Nižji prihodki od prodaje so po pojasnilih direktorja družbe Mihe Lavriča posledica manjše prodaje največjim kupcem, predvsem Lekarni Ljubljana . Družba je po drastičnem znižanju naročil sredi februarja z Lekarno Ljubljana v sredini marca uspela razrešiti nastale razmere okoli neskladja glede poslovnih pogojev in se dogovoriti, da bo uspešno dolgoletno poslovno sodelovanje nadaljevala tudi v letošnjem letu. ""Znižanje čistih prihodkov od prodaje je bilo začasno in v družbi ocenjujemo, da bo družba v prihodnjih devetih mesecih beležila prodajo primerljivo z lanskim letom,"" je poudaril Lavrič in dodal, da so nižji promet beležili tudi pri obeh največjih bolnišničnih kupcih, ki sta v največji meri posledica direktne dobave s strani proizvajalcev in velikih popustov proizvajalcev. V Salusu ocenjujejo, da bo trg prodaje zdravil na debelo stagniral Zaostrene gospodarske razmere tako v svetu kot tudi v Sloveniji in posledično vedno nižji prilivi iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje silijo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v nadaljnje zaostrovanje glede porabe in cen zdravil. V Salusu ocenjujejo, da bo trg prodaje zdravil na debelo stagniral in ne bo beležil bistvenih stopenj rasti v nadaljevanju poslovnega leta. Eno izmed večjih poslovnih tveganj za družbo predstavlja začetek delovanja nove veledrogerije LL Grosist s strani največjega Salusovega kupca - Lekarne Ljubljana. S poslovanjem Salusa v prvem četrtletju so se danes seznanili tudi nadzorniki družbe.",0
"Predsednik Danilo Türk verjame v poslovno sodelovanje. Prepričan je, da bo pospešilo konec recesije, saj nekatere države že beležijo lepo stopnjo rasti. Predsednik Danilo Türk Predsednik Danilo Türk je v nagovoru udeležencev poslovne konference Global Russia Business Meeting na Brdu pri Kranju izpostavil pomen poslovnega sodelovanja in ugodnega političnega okolja, ki se hitro spreminja. Poslovno sodelovanje bo pospešilo konec recesije, saj nekateri konci sveta, med njimi tudi Rusija, že beležijo visoko stopnjo gospodarske rasti, je poudaril. To po njegovem mnenju kliče po novih prednostnih nalogah in vizijah, pri čemer pa ne smemo pozabiti na politične komponente, saj se mednarodno politično okolje danes hitro spreminja. Čutil je duh sodelovanja Kot je orisal Türk, je bilo duh sodelovanja dobro čutiti na nedavni paradi ob dnevu zmage v Moskvi, ki se je je udeležil. Duh sodelovanja je bilo po njegovih besedah čutiti tako med predstavniki držav kot na srečanjih z ljudmi, pa tudi na ulicah ruske prestolnice. Vzdušje je pomembno tudi pri poslih, je dejal in opisal, da je za dinamično poslovanje treba zagotoviti varnost, spodbudno poslovno okolje ter vladanje zakonov in dobrih medčloveških odnosov. Kaj pa varnost? Türk in in ruski predsednik Medvedjev Foto Miro Majcen Varnost je, tako Türk, širok pojem, ki se ga je treba lotiti celovito. Pri tem je kot primer navedel nedavno podpisani sporazum SALT o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja med Rusijo in ZDA. Za občutek varnosti bi po njegovem mnenju morali izkoristiti ta optimistični trenutek in mu slediti z ukrepi na področju taktičnega jedrskega in konvencionalnega orožja. Pri poslovnem okolju je kot dober primer navedel Partnerstvo za napredek EU. V njem so namreč omenjeni članstvo Rusije v Svetovni trgovinski organizaciji, pa tudi nove, zelene tehnologije in sodelovanje v korist malih in srednje velikih podjetij. Srečanje v Sloveniji, ki ga organizirata ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z mednarodnim združenjem Horasis, je tako po Türku priložnost, da se določi prioritete napredka. Liberalizacija vizumskega sistema je pomembna Za poslovanje sta, kot je še izpostavil, ključna tudi stabilnost in predvidljivost zakonskega okvirja, pa tudi človeški stiki in liberalizacija vizumskega sistema. Slednja za EU sicer ni lahka tema, vendar izkušnje na Balkanu kažejo, da lahko liberalizacija tega vprašanja povsem spremeni politično vzdušje. Od nje imajo največ poslovneži, študenti in novinarji, saj se lažje vzpostavljajo stiki, poleg tega pa je svoboda gibanja ena temeljnih človekovih pravic, je sklenil Türk.",1
"Na Ljubljanski borzi vse delnice navzdol Zaradi japonske jedrske krize je na delniških trgih zavladala panika. Tokijski indeks Nikkei je bil v torek že za 16 odstotkov v minusu, Evropa pa je dan začela z več kot dvoodstotnim padcem. Na osrednji japonski borzi investicijski skladi ta teden poznajo le eno besedo prodaj! Šestodstotni ponedeljkov padec je bil le uvertura v torkov zlom Nikkei 8.606 točk je strmoglavil za 10,6 odstotka, v najhujšem trenutku pa je bila njegova izguba celo 16-odstotna. V dveh dneh je Nikkei padel že za 17 odstotkov, kar je najslabše dvodnevno obdobje po črnem oktobru 1987. Če so včeraj naraščale vsaj delnice gradbenih podjetij, danes v sestavi indeksa Nikkei med 225 podjetji zaman iščemo vsaj eno z višjo ceno delnice. Zlato izgubilo sijaj, blestijo obveznice Ker je po novi eksploziji v jedrski elektrarni Fukušima stopnja radioaktivnega sevanja postala nevarna za ljudi in ker utegne radioaktivni oblak prinesti nad Tokio, so skrajno zaskrbljeni tudi borzniki na evropskih parketih. Začetek torkovega trgovanja je postregel z okrog dvoodstotnim minusom, ob 10.30 pa so bile izgube že mnogo večje. Frankfurtski DAX30 je padel za skoraj pet odstotkov, na dobrih 6.500 točk. Ob razprodaji premoženja skladov tveganega kapitala hedge skladi niti zlato nima statusa varnega pribežališča - cena je zdrsnila pod 1.400 dolarjev, občutno pa pridobivajo obveznice. Donos ameriške 10-letne državne obveznice je tik nad tremi odstotki. Finančne krivulje Japonska centralna banka poslovnim bankam namenila več denarja kot po propadu banke Lehman Brothers New York včeraj še dokaj miren Na Wall Streetu se tudi pripravljajo na zajeten minus, potem ko je v ponedeljek še prevladalo mnenje, da je popravek na delniških trgih kratkotrajen in se bo optimizem hitro vrnil. Newyorški Dow Jones 11.993 točk je tako izgubil precej skromnih 0,43 odstotka, čeprav bodo tudi ameriška podjetja občutila, da se je življenje v nekaterih delih Japonske ustavilo. Texas Instruments, na primer, že pričakuje nižje prihodke zaradi izpada proizvodnje. Izgubljale so tudi delnice podjetij, ki proizvajajo luksuzne dobrine, saj je Japonska z 11-odstotnim svetovnim deležem hvaležen kupec takšnih proizvodov. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA+0,00 %3,10 EUR MERCATOR-0,56 %161,10 GORENJE -0,84 % 11,85 NOVA KBM-1,39 %9,96 KRKA -1,65 %59,50 PETROL -1,67 %236,00 LUKA-2,78 %14,00 TELEKOM -3,61 %80,00 Telekom padel na 80 evrov Ljubljanska borza, ki tradicionalno ni preveč vpeta v mednarodno dogajanje, jo je relativno dobro odnesla. Indeks SBI TOP 798 točk je padel za poldrugi odstotek in prvič v svoji petletni zgodovini dan končal pod 800 točkami. Promet se je zvišal in je s Krko presegel mejo milijon evrov. Njen tečaj je zdrsnil za 1,65 odstotka, na 59,50 evra. Z 250 tisoč evri sledijo Telekomove delnice, ki so cenejše za 3,6 odstotka in so pri 80 evrih dosegle zgodovinsko dno.",0
"Le Savine delnice nadaljevale rast Tokijski Nikkei je pogledal pod 9.000 točk, Dow Jonesu grozi padec pod psihološko mejo 10.000. Tuji trgi so na preizkušnji, na Ljubljanski borzi pa tako in tako že dolgo ni življenja. Indeks SBI TOP 819 točk se je znižal za 0,41 odstotka, večji padec pa je preprečila skoraj dvoodstotna rast delnic Zavarovalnice Triglav. V prvi kotaciji se je podražil le Mercator. Najprometnejše delnice Krke, Petrola in Gorenja so se pocenile od pol do enega odstotka. Krka je ob 763 tisoč evrih prometa nihala med 66,15 in 66,90 evra. S Petrolom so se najnižji posli sklepali pri 239 evrih. Gorenjeve delnice so se po petih dneh neprestane rasti tečaj je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih dveh mesecih pocenile na 12,60 evra. Le Sava je nadaljevala rast, se podražila za več kot dva odstotka in bila največ vredna 160 evrov. Delnice prve kotacije KRKA-0,64 % 66,44 EUR PETROL-1,08 %241,03 GORENJE-0,55 % 12,60 NOVA KBM-0,09 %10,55 TELEKOM-1,33 % 91,68 MERCATOR+0,07 %137,97 LUKA-0,06 %16,00 INTEREUROPA+0,70 %3,77 Wall Street z minusom v nov teden Pesimizem na svetovnih trgih se krepi, skupni imenovalec pa je le eden vlagatelji se bojijo, da se ameriško gospodarstvo prehitro ohlaja in da mu celo grozi nova recesija. Potem ko se je morala newyorška borza vrednostnih papirjev v petek sprijazniti z drugim zaporednim negativnim tednom, tudi v ponedeljek še ni posijalo sonce. Dow Jones 10.174 točk se je ob zelo nizkem prometu znižal za tretjino odstotka, indeks tehnoloških delnic Nasdaq 2.159 točk pa za skoraj odstotek. Niti napovedi nekaterih prevzemov niso bistveno popravile razpoloženja. Dejstvo je, da se makroekonomsko okolje poslabšuje, podjetja pa bodo dobičke lahko večala le zaradi krčenja stroškov in ne zaradi višje prodaje. Tokio na 15-mesečnem dnu Evropskim borzam je zaradi prevzemnih novic, ki so kar presenetljive ob vseh skrbeh glede prihodnosti svetovnega gospodarstva, v ponedeljek uspelo zbrisati del izgub iz prejšnjega tedna. Indeks FTSEurofirst 300 1.036 točk se je zvišal za 0,7 odstotka, a že danes dopoldne spet zdrsnil na enomesečno dno. Frankfurtski DAX 30 je pogledal pod 5.900 točk -2 %. Tudi Azija je torkovo trgovanje končala v rdečih številkah. Indeks Nikkei je dosegel 15-mesečno dno in se spustil pod 9.000 točk. Na Wall Streetu se je dan začel negativno, saj je bil Dow Jones hitro za odstotek in pol pod gladino . Ob takem razpoloženju je le vprašanje časa, kdaj bo padel pod psihološko mejo 10 tisoč točk.",0
"Po petkovih preiskavah v NLB opozorili na netočnosti očitkov iz odredbe za preiskavo. ""Nima in nikdar ni imel delnic Mercatorja niti neposredno niti posredno. Prav tako ni nikogar spodbujal k nakupu teh,"" so včeraj zvečer v Novi Ljubljanski banki (NLB) pojasnjevali, zakaj je sum, da je Janko Medja, predsednik uprave NLB, storil kaznivo dejanje zlorabe notranjih informacij, ko je še bil član uprave UniCredit Banke Slovenija, neosnovan. “Javno znano dejstvo je, da so se specifične interesne skupine v preteklosti že večkrat lotile najrazličnejših dejavnosti, da bi preprečile prodajo družbe Mercator strateškemu kupcu. NLB V NLB trdijo, da na neutemeljenost očitkov o tem, da je Medja pomagal tretjim osebam pri zlorabi notranjih informacij, kažejo že nedoslednosti in nelogičnosti na podlagi suma storjenega kaznivega dejanja. Izpostavili so, da predlanska namera Agrokorja za nakup Mercatorja ni bila občutljiva informacija, saj je bilo to javno znano že dve leti prej. Občutljiva informacija ni bila niti cena delnice – 221 evrov –, ki je bila omenjena v elektronskem sporočilu 12. oktobra 2011, saj so mediji tudi o njej pisali že pred tem. Protislovnost teh očitkov se po njihovih navedbah kaže tudi v tem, da transakcije z delnicami Mercatorja predlanskim ni bilo. Neutemeljena in potencialno zavajajoča naj bi bila tudi navedba, da je bila predvidena vsota 50 milijonov evrov za različne stroške in provizije že zaradi višine verjetno namenjena protipravnim plačilom. Kot četrti razlog za neutemeljenost sumov so navedli, da je banka UniCredit osem odstotkov delnic Mercatorja prejela iz neuspelega posla z Istrabenzom, del dogovora z bankami o prestrukturiranju dolga pa je bil tudi dogovor, kaj bi se zgodilo z morebitnim dobičkom ob njihovi prodaji. Slovencev ni bilo zraven Ne nazadnje so dodali: ""Popolnoma nelogično je, da bi bila UniCredit Banka Slovenija tista, ki bi prva posredovala občutljive informacije na Hrvaško nosilcem tako imenovanih skritih nakupov. Vse informacije bi morebitni kupci veliko logičneje pridobili na Hrvaškem, na primer od Agrokorja ali Zagrebške banke."" V slovenski banki UniCredit naj bi bili o financiranju Agrokorja ""praktično neobveščeni"", saj naj bi vse potekalo na ravni skupine UniCredit. Slovenska podružnica tako menda v pogajanjih z Agrokorjem in dogovorih o poslu ni sodelovala.",0
"Rising Sun, jahta multimilijarderja Larryja Ellisona, soustanovitelja in direktorja ameriškega informacijskega giganta Oracle, je včeraj obiskala Piran. Sprehajalci so si z obale z zanimanjem ogledovali 138-metrsko velikanko. Rising Sun je v Piran priplula iz Trsta, pred tem pa je obiskala Dubrovnik. Ellisonova lepotica je vredna kar 200milijonov dolarjev, pohvali pa se lahko tudi s stekleno palubo. Ellison je tudi lastnik jadrnice RC44, ki se bo danes pomerila na regati v Trstu. Ellisonovo premoženje je ocenjeno na dvajset milijard ameriških dolarjev, zato si lahko privošči jahto, za katero samo v enem letu porabi 13 milijonov dolarjev. Jahta velikanka je sicer druga največja jahta na svetu. V njeni notranjosti je ogromen bazen, kinodvorana, prostor za zasebno podmornico ter košarkaško igrišče, ki služi tudi za pristajanje helikopterja. Dodal 18 metrov Jahta bi morala biti po prvih načrtih dolga »samo« 120 metrov, a si je njen lastnik tekom gradnje v nemškem Bremnu premislil. Odločil je, da mora biti njegova ladja dolga 138 metrov, za toda bi bila večja od jahte Octopus Paula Allena, soustanovitelja Microsofta, ki je bila dolga 128 metrov.",1
"Nov ponudnik na trgu električne energije pozitivno vpliva na trg, saj so drugi distributerji že napovedali pocenitev elektrike, nekateri tudi ""nepravično"" obračunavanje Vstop novega ponudnika na trgu električne energije Gen-I , ki je ponudil električno energijo gospodinjstvom po nižji ceni, pregleden način zaračunavanja in zajamčeno ceno do konca leta 2010, je hkrati vplival tudi na to, da je Elektro Gorenjske na svoji spletni strani že objavil novo ponudbo, podobno pa napovedujeta tudi Elektro Primorska in Elektro Ljubljana , ugotavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Foto: Aleš Beno Poseg regulatorjev morda ne bo potreben Namreč zaračunavanja izstavitve računa, ki je po mnenju ZPS nezakonit način višanja cen, zaradi konkurenčnega boja najverjetneje kmalu ne bo več in poseg regulatorjev, na katerega smo čakali, morda ne bo niti potreben. Iz tarifnih sistemov izginja tudi tako imenovano varčevanje, kot izgovor za različne oblike podražitve in posledično diskriminacijo odjemalcev. Zamenjava ponudnika se splača večjim odjemalcem Analiza ZPS je pokazala, da je glede na trenutno ponudbo na trgu Gen-I najugodnejši ponudnik. Predsednica ZPS Breda Kutin je pojasnila, da se zamenjava ponudnika splača predvsem večjim odjemalcem, razlike na letni ravni, upoštevajoč promocijski popust, pa znašajo od dobrih 20 za zelo varčne potrošnike do okrog 150 evrov za velike. Sporne nekatere določbe v splošnih pogojih distributerjev ZPS pa opozarja tudi na splošne pogoje distributerjev električne energije. Ugotovili so namreč, da Elektro Maribor zaračunava tako imenovano škodo, ki jo mora potrošnik plačati dobavitelju zaradi menjave dobavitelja. Glede tega je ZPS že podala prijavo na tržni inšpektorat. Enako namero so imeli tudi pri Elektro Primorski, ki pa je zaradi pritiska javnosti še pred uveljavitvijo novih splošnih pogojev, te umaknila. Sporni pa so po mnenju ZPS tudi splošni pogoji pri Gen-I v določbi, ki daje prodajalcu pravico nemudoma odstopiti od pogodbe brez odpovednega roka, če kupec ne izpolni vseh obveznosti ali če je dal neresnične, nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke.",1
"Nadzorni svet Pivovarne Laško je upravo pod vodstvom Dušana Zorka zadolžil, da se pisno opredeli do vseh pripomb v posebni reviziji in odpravi vse slabosti, ki jih je odkrila revizija Pricewaterhouse Coopers. Nadzorniki so se na torkovi seji seznanili tudi o aktivnostih pri oblikovanju konzorcija za prodajo Mercatorja ter poslovanju v prvih petih mesecih letošnjega leta. Število zamudnikov narašča V Sloveniji je bilo junija 6228 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, kar je največ od začetka letošnjega leta. Najvišjo raven je znova dosegel tudi povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb, ki je junija dosegel 692,7 milijona evrov. ILO svari pred rastjo brezposelnosti Število brezposelnih v območju evra bi lahko v prihodnjih štirih letih doseglo 22 milijonov. Če države ne bodo oblikovale politik, ki bodo šle v smer oblikovanja novih delovnih mest, se bo število brezposelnih s sedanjih 17,4 milijona povečalo za 4,5 milijona, svari Mednarodna organizacija dela (ILO). Preprodaja Primskovega je bila navidezni posel Preprodajo trgovskega centra Primskovo, zaradi katere nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu grozi do osem let zapora, je davčni inšpektor Alojz Vrbnjak na včerajšnji obravnavi označil kot navidezni posel. Merkur je imel namreč pravico do nakupa trgovskega centra za deset milijonov evrov, vendar je nato prek verižnih poslov zanj odštel še enkrat višji znesek, razlika pa je ostala na Merfinu. Nadaljevanje razprave o poroštvu za TEŠ Predsednik parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko Andrej Šircelj je za jutri sklical sejo odbora, na kateri bodo znova obravnavali predlog zakona o državnem poroštvu za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Odbor je razpravo konec junija že drugič prekinil. Factor banka končala prevzem KD Banke Factor banka je včeraj tudi uradno končala prevzem KD Banke. Po pridobitvi dovoljenja Banke Slovenije je tako Factor banka tudi uradno postala lastnica butične banke, ki bo za zdaj poslovala še kot samostojna pravna oseba. Dover nov nadzornik Uniorja Delničarji Uniorja so na včerajšnji skupščini za novega člana nadzornega sveta imenovali direktorja Komunalnega podjetja Ptuj Franca Doverja, ki je v nadzornem svetu zamenjal Karla Kuzmana. Že dan pred skupščino pa je uprava Uniorja nadzornike seznanila tudi s postopkom izbora svetovalca za prestrukturiranje in reorganizacijo družbe, ki je v prvem letošnjem polletju ustvarila za 72 milijonov evrov prihodkov. Marmor ima novega direktorja Sežansko podjetje Marmor, ki pridobiva in oblikuje kamen, ima novega prvega moža. To je postal Igor Čehovin, ki je nasledil Cirila Sigulina. Medica novi direktor Johnson & Johnson Boris Medica, nekdanji prokurist v slovenski družbi Johnson & Johnson, se je v upravi družbe pridružil Martinu Minaroviču. Na mestu vodilnega je zamenjal Tina Ivankovića, ki ostaja direktor ljubljanske podružnice Johnson & Johnson. Pripravila Matjaž Polanič in STA",0
"Največje elektrarne, zlasti tiste na Dravi, podirajo vse proizvodne rekorde. Poglavitni razlog za pozitivne rezultate so ugodne hidrološke razmere. Sicer pa se poraba električne energije v Sloveniji še naprej zmanjšuje. Dravske elektrarne Iz Elektra Slovenija so sporočili, da naše največje elektrarne, zlasti tiste na Dravi, podirajo vse proizvodne rekorde. Poglavitni razlog za pozitivne rezultate so ugodne hidrološke razmere, ki spremljajo proizvodnjo hidroelektrarn že od začetka tega leta. Tako nam je aprila iz slovenskih hidroelektrarn uspelo zagotoviti kar 510,9 milijona kilovatnih ur od tega so Dravske elektrarne Maribor prispevale kar 384,5 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 237,7 milijona kilovatnih ur oziroma kar za 87 odstotkov več kot v istem času lani, so zapisali v sporočilu za javnost. Skupni proizvodni rezultati so bili zaradi ustavitve Nuklearne elektrarne Krško NEK, kjer je potekal enomesečni remont, tokrat nekoliko slabši, saj je termoelektrarnam aprila uspelo zagotoviti le 342,7 milijona kilovatnih ur. Tako je aprilski izkupiček iz vseh domačih elektrarn znašal 853,5 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za tretjino manj kot aprila lani, čeprav še vedno za 13,5 odstotka več od sprva načrtovanega z letošnjo elektroenergetsko bilanco, so poudarili. Poraba električne energije se še naprej zmanjšuje Skupni proizvodni rezultati so bili zaradi ustavitve NEK, kjer je potekal enomesečni remont, tokrat nekoliko slabši. Foto Reuters Trend manjšanja porabe električne energije so zaznali tudi v svetu. Gre za posledico gospodarske krize. V Evropski uniji se je poraba zmanjšala za šest odstotkov. Sicer pa se poraba električne energije v Sloveniji še naprej zmanjšuje. Aprila so odjemalci iz prenosnega omrežja prevzeli le 811,6 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 213,7 milijona kilovatnih ur oziroma kar za 20,8 odstotka manj kot v istem času lani. Poglavitne vzroke za zmanjševanje povpraševanja po električni energiji gre iskati predvsem v zmanjševanju proizvodnje in zapiranju tudi nekaterih manjših podjetij, pri čemer je bilo v prvih štirih letošnjih mesecih iz prenosnega omrežja prevzetih kar za 13 odstotkov manj električne energije v primerjavi z istim lanskim obdobjem, so še sporočili iz Elektra Slovenije.",1
"V Vegradu ni miru. Sindikat za torek napoveduje opozorilno stavko in zahteva izplačilo plač režijskim delavcem. Če bodo predhodna pogajanja uspešna, bo stavka odpovedana. Vodstvo Vegrada si ne bo moglo kmalu odpočiti. Potem ko so umirili strasti pri tujih delavcih, ki delajo za hčerinsko podružnico podjetja, in jim izplačali del dolga, se znova oglašajo domači delavci. Predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak nam je potrdil, da opozorilno stavko načrtujejo za naslednji teden. Če ne bodo izplačane plače režijskim delavcem do ponedeljka, bo opozorilna stavka v torek, je dejal. Razložil je, da gre za plače režijskih delavcev za februar, hkrati pa postavljajo tudi stare zahteve, ki se vlečejo že od prejšnjega leta, kot je regres in podobno. Čeprav je slišati, da naj bi nad stavko vodstvo negodovalo, pa Mastnak zagotavlja, da pristiskov s strani vodstva ni. Pravi, da so stavko napovedali v skladu z zakonom o stavki. Je pa res, da ima taka zadeva tudi predhodna pogajanja, h katerim smo tudi po zakonu o stavki kot sindikat dolžni pristopiti, je dejal. Če bodo pogajanja uspešna, bo stavka seveda odpovedana. Zaradi odsotnosti tistih, ki so kompetentni za zadevo, na Vegradu stavke niso mogli komentirati.",0
"Angleški Bentley se je po letu in pol draženja odločil za izdelavo razkošnega terenca s ceno najmanj 180 tisoč evrov. Med kupce bo zapeljal leta 2016, v angleškem Crewu bo poskrbel za dodatnih tisoč delovnih mest, znamki pa bo pomagal podvojiti prodajo do leta 2018. Novi terenski bentley, ki bo leta 2016 dopolnil ponudbo razkošnih limuzin, kabrioletov in kupejev te angleške znamke (v lasti nemškega Vokswagna), pa ne bo nosil enakih oblikovnih potez kot konceptni EXP 9 F concept na slikah, predstavljen na lanskem avtosalonu v Ženevi. Kako bo izgledal še ni jasno. Jasno pa je, da bo to najpomembnejši model te znamke. Vsaj tako napoveduje prvi mož Skupine Volkswagen Martin Winterkorn, ki je v naslednjih treh letih razvoju in proizvodnji bentleijev namenil 930 milijonov evrov. Skoraj podvojena prodaja do leta 2016 Razkošni terenec, po vsej verjetnosti opremljen z 12-valjnim bencinskim motorjem s prek 600 konji, bo ciljal predvsem na petične kupce v Rusiji, na Kitajskem in v Severni Ameriki. »Do leta 2016 bo povečal prodajo znamke na 15 tisoč vozil,« verjame predsednik uprave Bentleyja Wolfgang Schreiber. Lani je Bentley izdelal in prodal 8.510 vozil, novi model pa naj bi znamki prinesel med tri in štiri tisoč novih kupcev letno. Dvignil naj bi se tudi dobiček proizvajalca, a napovedi vodilni ne podajajo. Bentley je leta 2001 ustvaril osem milijonov evrov operativnega dobička, lani pa že sto milijonov evrov.",1
"Izvršni direktor italijanskega proizvajalca avtomobilov Fiat Sergio Marcionne je povedal sindikatom Chryslerja, da bo odstopil od nakupa deleža v ameriškemu proizvajalcu avtomobilov, če ne bodo pristali v zniževanje stroškov. V primeru, da bodo še naprej vztrajali in ne bodo znižali stroške dela, bo Fiat poiskal drugega strateškega partnerja. UBS ukinja 8700 delovnih mest Po objavi četrtletne izgube v višini 1,3 milijarde evrov je švicarska banka UBS napovedala ukinitev 7500 delovnih mest. UBS je od začetka krize odpustila že 11.000 zaposlenih. Presežek proračuna EU lani 1,5 odstotka Lani so bili prispevki držav članic v proračun EU skoraj enaki dogovorjeni porabi za leto 2008, saj je proračun zabeležil le nekaj več kot 1,5-odstotni presežek. Razlika med prihodki in odhodki je znašala 1,79 milijarde evrov od skupno 115,8 milijarde proračuna za lansko leto. Sloveniji bo dobila iz Bruslja tako vrnjenih 5,2 milijona evrov, največ pa bosta prejeli Nemčija (356,7 milijona) in Francija (280,1 milijona). Proizvodnja v ZDA ponovno nižja Ameriške analitike je včeraj presenetil podatek, da so se potrošniške cene (CPI-indeks) marca na mesečni ravni znižale za 0,1 odstotka. Prvič po letu 1955 so se potrošniške cene znižale tudi na letni ravni (za 0,4 odstotka). Že 15. mesec zapored se je marca znižala tudi industrijska proizvodnja v ZDA. Zmogljivosti ameriških tovarn so bile le 69,3-odstotno zasedene, kar je najnižje od leta 1967, ko so jih začeli meriti. Siva ekonomija raste Gospodarska kriza, ki je prizadela skoraj vsak sektor v evropskem gospodarstvu, deluje spodbudno za sektor sive ekonomije, poroča EUobserver. Obseg sive ekonomije, ki vključuje neobdavčeno trgovino z blagom in storitvami, vendar pa ne zajema hujše oblike kriminala, naj bi se v starih članicah EU letos zvišal za 0,3 odstotka. Največjo, 0,8-odstotno rast sive ekonomije naj bi beležili na Irskem, v Veliki Britaniji in v Španiji. Intel s polovičnim dobičkom Največji proizvajalec čipov na svetu Intel je v prvem četrtletju letos ustvaril 647 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je za 55 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Za 26 odstotkov so bili nižji tudi čisti prihodki, ki so znašali 7,15 milijarde dolarjev. Iz Intela so tudi sporočili, da je prodaja osebnih računalnikov v prvem četrtletju letos dosegla najnižjo raven, zato pričakujejo, da se bo stanje v prihodnjih mesecih izboljšalo. Ina preložila vse naložbe Hrvaška naftna družba Ina namerava vse najavljene investicije, ki niso poslovna nujnost oziroma niso zakonsko določene, ustaviti oziroma preklicati. Investicijske projekte, ki so že v teku, namerava prestaviti na prihodnje leto, prav tako namerava na prihodnje leto prestaviti plačevanje obveznosti do dobaviteljev. Padec vrednosti prevzemov na Hrvaškem",0
"Kopanje v slovenskih sezonskih bazenih je, kar se tiče kakovosti vode, na splošno varno. Največ neskladnih vzorcev je v nekaterih otroških bazenih in zdraviliščih. O čistosti vode se lahko informirate pri upravljavcu bazena. Pokazateljev čistosti vode je več, eden med njimi je vsebnost THM, ki kaže tako na organske kot kemijske nečistoče. Do konca leta njihova vrednost ne bo smela presegati 0,020mg/l. Izjema so nekatera zdravilišča, ki imajo drugačno naravno sestavo vode. Voda mora biti tudi na pogled tako čista, da se vidi do dna. Na Inštitutu za varovanje zdravja pravijo, da je kopanje v letnih bazenih varno. ""Iz podatkov je razvidno, da imajo nekoliko več neskladnih vzorcev otroški bazeni (globine manj kot 0,6 m), zlasti pa bazeni z naravno mineralno vodo,"" je povedala Ivanka Gale. ""Večje onesnaženje lahko pričakujemo v bazenih z vrtinčenjem tople vode, zato imajo ti bazeni predpisano nekoliko višjo koncentracijo prostega klora."" Razlog za pogostejše preseganje mejnih vrednosti v otroških bazenih je, da so otroci v vodi bolj aktivni oziroma v vodo tudi lulajo, zato se v vodo izloča več organskih nečistoč. Voda je zato bolj mikrobiološko, a tudi bolj kemijsko obremenjena, saj v reakciji organskih snovi z dezinfekcijskimi sredstvi (npr. klorom) nastanejo stranski produkti, kar vpliva na kemično sestavo vode. Večje vsebnosti trihamelotanov, na kratko THM, ki so subtilni pokazatelj čistosti vode, najdemo tudi v nekaterih zdraviliščih in bazenih z morsko vodo, na kar vpliva sestava vode. Mejne vrednosti THM so tu zato lahko izjemoma višje. „Stanje se z leti nekoliko izboljšuje,“ pravijo na IVZ. Koncentracije THM so bile v letu 2005 v povprečju 0,044 mg/l, v letu 2006 so bile 0,041 mg/l, v letu 2007 so bile 0,035 mg/l, v letu 2008 pa 0,031 mg/l. „Za leto 2009 podatki še niso obdelani, vendar mora biti mejna vrednost 0,020 mg/l dosežena najpozneje do konca leta 2010,“ je povedala Galetova in poudarila, da to niso mejne zdravstvene vrednosti, ampak pomenijo subtilni parameter čistosti vode. „Toksičnost kemikalij se začne pri bistveno višjih vrednostih.“ THM in rak Trihalometani so lahko nevarni za zdravje, po nekaterih podatkih naj bi povzročali celo raka. ""Pri kratkotrajni izpostavljenosti delujejo THM predvsem na centralni živčni sistem (zaspanost, omotica, glavobol), ledvice in jetra, "" je pojasnila Galetova. ""Najpogosteje opazovani toksični učinek kloroforma (spojina THM, ki vsebuje klor, o. p.) pri ljudeh je poškodba jeter in ledvic."" Mednarodna organizacija za raziskave na področju rakavih obolenj (IARC) v svoji klasifikaciji rakotvornih snovi uvršča kloroform v skupino 2B (snov je morda rakotvorna za človeka), bromoform (spojina THM, ki vsebuje brom) pa v skupino 3 (razvrstitev v skupine rakotvornih snovi ni možna). ""Za genotoksičnost so rezultati študij protislovni in premalo dokazani, podobno tudi za reproduktivno toksičnost, kjer opisujejo spontane splave, prezgodnji porod, zmanjšano porodno težo,"" je pojasnila Galetova. Poglejte zloženko: Kopalne vode in zdravo kopanje. Preverite pri upravljavcu",0
"Edinstveno evropsko celinsko nahajališče V bližini Lendave je po raziskavi britanskega naftnega podjetja, ki želi obuditi pomursko črpanje plina, zalog za vsaj 300.000 kubičnih metrov na dan. V ozadju poteka boj za bogata nahajališča. Podjetje že dalj časa razvija nahajališče ob slovensko-madžarski meji, nova testiranja na vrtinah Pg-10 in Pg-11A pa razkrivajo velike zaloge, so zapisali na spletni strani podjetja. Testiranja naj bi britansko podjetje ponovilo v začetku prihodnjega leta, v družbi pa proučujejo možnosti, da bi se črpanje plina iz obeh vrtin začelo v sredini prihodnjega leta. Rezultati testiranja iz vrtine Pg-10 so odlični in presegajo naša pričakovanja. Navdajajo nas z zaupanjem, da bo obujanje pridobivanja plina na Petišovskem polju postalo resničnost, je ob tem zatrdil direktor britanskega podjetja za raziskave in razvoj nahajališč ogljikovodikov Jeremy Eng. Edinstveno evropsko celinsko nahajališče Družba je nato ta teden objavila, da se na območju Petišovci/Lovaszi ob slovensko-madžarski meji, ki pokriva okoli 200 kvadratnih kilometrov, skriva za okoli 11,7 milijarde kubičnih metrov zalog plina. Območje naj bi bilo tako eno njihovih potencialno najpomembnejših nahajališč, obenem pa tudi edinstveno celinsko nahajališče plina v evropskem smislu. Slovenija namreč za primerjavo letno porabi dobro milijardo kubičnih metrov plina. Ascent Resources ima sicer 75 odstotkov pravic do prihodkov od črpanja plina na slovenski strani in 50 odstotkov pravic do prihodkov na madžarski strani. Kakšno povezavo ima to s prodajo družb Nafte? Časnik Dnevnik v današnji izdaji z objavo teh domnevno velikih zalog plina povezuje tudi vabilo k dajanju ponudb za nakup 100-odstotnega deleža v družbah Nafta Geoterm in Nafta Strojna. Tega je 11. novembra objavila Nafta Petrochem, hčerinska družba Nafte Lendava. Zavezujoče ponudbe, ločeno za vsako družbo, bodo v Petrochemu zbirali do 7. decembra do 12. ure. V Nafti Geoterm gre za 100-odstotni delež z osnovnim vložkom v nominalni vrednosti 1.560.674 evrov, v Nafti Strojna pa za 100-odstotni delež z osnovnim vložkom v nominalni vrednosti 4.202.137 evrov. Družbi zanimivi zaradi služnostne pravice Družbi sta po pisanju Dnevnika zanimivi predvsem zato, ker sta lastnici infrastrukture, zemljišč in služnostne pravice na območju nahajališča plina, imata pa tudi pravico do preostalih 25 odstotkov prihodkov od črpanja plina na slovenskem delu nahajališča. Za nakup teh dveh finančno bolj zdravih delov skupine Nafta naj bi se med drugim zanimala tudi Petrol in neimenovani britanski vlagatelj. V Petrolu so po pisanju Dnevnika že izrazili nezadovoljstvo nad kratkimi roki za oddajo ponudb, pojavljajo pa se ugibanja, da naj bi se razlogi za hitenje s postopkom skrivali v tem, da imajo v Nafti za družbi že kupca in želijo izkoristiti medvladje. V Nafti Lendava te očitke zavračajo in pravijo, da postopki potekajo v skladu s terminskim načrtom in so ključni za sanacijo Nafte Petrochem, ki je lani pridelala kar deset milijonov evrov izgube. Nafta Lendava je obe družbi, ki ustvarjata visoke denarne presežke, letos februarja v okviru sanacije prenesla na Nafto Petrochem.",1
"Vzpon na Triglav je po Janševih besedah pokazal, da je stranka v dobri kondiciji, pogled pa jim je segel tudi v prihodnost. ""S Triglava se danes, ko se megle razkadijo, vidi daleč, vsaj tja do leta 2012 - in tja seže tudi naš pogled,"" je na vrhu Triglava danes povedal predsednik SDS in premier Janez Janša. Slovenija je po besedah premierja zadnja štiri let na pravi poti. V SDS se bodo potrudili, da bodo tudi v prihodnjih štirih letih vso energijo usmerili v delo za dobrobit Slovenije. Letošnji vzpon na vrh slovenskega očaka napoveduje vzpon SDS na politični vrh, je potrdil Janša. Vseeno pa je druženje v naravi dobra priložnost za sodelovanje izven strankarskih okvirov. Premierja so vprašali za mnenje o javnomnenjskih raziskavah, a je dejal, da se z njimi ne obremenjuje. Pred štirimi leti so jim javnomnenjske raziskave pripisale med devet in 12 odstotki glasov, dobili pa so jih 29. ""Toliko o verodostojnosti javnomnenjskih raziskav.“ Bolj kot javnomnenjske raziskave je pomembno, da se Slovenija v naslednjih štirih letih osredotoči na ""nadaljnji razvoj, nadaljnjo gospodarska rast, pravično delitev ustvarjenega in tudi povezovalno politiko"".",1
"Fakulteta za industrijski inženiring. Strokovnjaki, ki bodo uporabni. Od fakultete za industrijski inženiring (Fini), ki naj bi prihodnje študijsko leto začela delovati v sklopu Šolskega centra Novo mesto, v dolenjski avtomobilski industriji pričakujejo, da bo izobraževala strokovnjake, ki bodo takoj po pridobitvi diplome sposobni operativnega delovanja v podjetju. Študenti še to jesen Le izredni. Fini ima trenutno v postopku akreditacije program visokošolski strokovni študij, univerzitetni študijski program ter magistrski in doktorski program. Vsi štirje naj bi bili potrjeni še to pomlad, tako da bi jeseni lahko vpisali prve študente, a za zdaj le izredne. “Interes za sodelovanje s Finijem vidimo tudi v tem, da nam, potem ko bomo zaposlili diplomante, ne bo treba še daljše obdobje vlagati v njihovo znanje, da bi bili uporabni za naše podjetje,” je ob včerajšnjem podpisu pogodbe o sodelovanju povedal Aleš Bratož, predsednik uprave Revoza. Praksa tudi za doktorje S fakulteto so sodelovali tudi pri pripravi študijskih programov, ki bodo specifični prav za avtomobilsko industrijo, je dodal Vladimir Bahč, predsednik uprave TPV. “Pri visokošolskih programih imamo pet mesecev in pol prakse, ki jo bodo študentje opravljali v podjetjih, pri magistrskem in doktorskem študiju pa tri- oziroma šestmesečno raziskovalno prakso,” je pojasnil Anton Jezernik, dekan Finija.",1
"Bonitetna hiša Standard & Poor's je včeraj 15 članicam območja evra, tudi Nemčiji in Franciji, zaradi poglabljanja krize v območju skupne evropske valute zagrozila z znižanjem bonitetne ocene Med državami se je znašla tudi Slovenija, ki bi ji agencija v primeru neuspeha vrha EU konec tedna v Bruslju oceno lahko znižala za do dve stopnji. Včerajšnji napovedi sta se izognili le Grčija, katere ocena že tako ali tako označuje nesposobnost odplačevanja obveznosti, in Ciper, čigar ocena ima že tako ali tako negativne obete, kar pomeni, da ji grozi znižanje. Strah pred poslabšanjem slovenskih gospodarskih obetov Razlogi za včerajšnjo odločitev ene od treh vodilnih svetovnih bonitetnih hiš so enaki. Gre za zaskrbljenost agencije nad ""potencialnim učinkom poglabljanja politične, finančne in denarne krize znotraj območja evra"" na članice evrske skupine. Bojijo se namreč, da bi zaradi finančne krize, ki jo povzročajo dolžniške težave, lahko poslabšali gospodarski obeti Slovenije in drugih držav, s tem pa tudi možnost stabilizacije javnih financ. Standard & Poor's z današnjo odločitvijo izvaja tudi jasen pritisk na politične voditelje območja evra. Kot pravijo, je pomanjkanje političnega preboja pri dosedanjem reševanju krize lahko tudi znak strukturnih pomanjkljivosti procesa političnega odločanja znotraj območja evra in širše EU. Znova bodo proučili sposobnost slovenske politike Ta ocena vpliva tudi na njihovo presojo glede sposobnosti evropskih voditeljev, da sprejmejo proaktivne in odločne ukrepe, ki so trenutno potrebni. V luči teh pomanjkljivosti političnega odločanja bodo ponovno proučili tudi sposobnost učinkovitega političnega odločanja v Sloveniji. Vse je torej odvisno od uspeha odločilnega zasedanja voditeljev držav in vlad EU ta konec tedna v Bruslju. Če bodo rezultati vrha po oceni Standard & Poor's ustrezni, bo agencija ohranila bonitetno oceno Slovenije pri AA-. Če ne, pa bi jo lahko znižala za do dve oceni že kmalu po vrhu. Nemčiji in Franciji preti znižanje za eno stopnjo Enako velja za ostalo štirinajsterico, med katerimi se je znašlo tudi vseh šest članic z najvišjo oceno AAA (Nemčija, Francija, Nizozemska, Luksemburg, Avstrija in Finska). Nemčiji, Nizozemski, Luksemburgu, Finski in Avstriji grozi znižanje za eno stopnjo na AA+, Franciji pa znižanje za dve stopnji na AA. Znižanje bi lahko še bolj ogrozilo evro Če bi Standard & Poor's in drugi dve vodilni bonitetni hiši (Moody's in Fitch) res znižale oceno AAA za šesterico članic območja evra bi to zadalo močan, če ne že končni udarec prizadevanjem za stabilizacijo območja evra. Ostali dve agenciji sta s podobno možnostjo zagrozili, a obetov zaenkrat še nista znižali.",0
"Podjetje naj bi gradilo tudi drugim vodilnim delavcem Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak naj bi z gradbenim materialom, ki ga je plačevalo velenjsko podjetje, gradila svoj ranč v Mislinji. Dokumenti, ki so jih pridobili v uredništvu informativne oddaje 24ur, kažejo, da naj bi nekdanja direktorica Hilda Tovšak z gradbenim materialom, ki naj bi ga plačevalo velenjsko podjetje, gradila svoj ranč na Mislinji. Delavci naj bi material na njen ranč vozili redno. Anto Gavrič, ki je vodil skladiščne evidence v Vegradu, je za oddajo povedal, da se je dostikrat zgodilo, da so bili določeni materiali pisani na eno gradbišče, vozili pa so jih čisto drugam . O gradnji pri Tovšakovi je spregovoril tudi Vegradov delavec, ki je želel ostati anonimen. Delali smo pot do ranča. Vsako jutro smo potovali v Mislinjo, je dejal. Na vprašanje, kdo je plačeval delavce za gradnjo pri Tovšakovi, je odgovoril, da Vegrad. Dokazov za to ni bilo, saj naj bi jih Tovšakova, kot še poroča Pop TV, spretno skrila. Kljub temu pa naj bi nekaj dokumentov le spregledala. Obstaja tudi sum, da so se na račun velenjskega podjetja okoristili in bogateli tudi drugi direktorji Vegrada. Tako naj bi mobilne počitniške hiške, namenjene za gradnjo hotela in počitniškega naselja v Savudriji na Hrvaškem, odpeljali v druge kampe na Hrvaškem, uporabljali pa naj bi jih direktorji in zaupniki Tovšakove Matej Košič, Branka Gabrijel in Matija Blagus.",0
"Toyota je zaradi tehnične napake s prodaje v ZDA umaknila okrog 2,3 milijona vozil, kontaktirala pa bo tudi lastnike problematičnih jeklenih konjičkov. Težava je spet pedalo za plin. Proizvajalec avtomobilov Toyota je sicer svoj ugled zgradila na varnosti in zanesljivosti svojih vozil, vendar pa sta slednji zadnje čase vse bolj vprašljivi, poročajo tuje agencije. Zadnja poteza, ki kaže na to, je preklic 2,3 milijona vozil na ameriškem trgu, ki naj bi imela neustrezna pedala za plin. Obstaja namreč nevarnost, da bi se te med vožnjo lahko zataknili, so sporočili iz družbe. Že pred nekaj meseci je Toyota sicer umaknila 4,2 milijona avtomobilov, pri katerih je obstajala nevarnost, da se pedalo za plin zatakne pod predpražnik in povzroči nagle pospeške. Težava je bila vzrok za več nesreč, v katerih je nekaj ljudi celo umrlo. Preklic se nanaša na modele 2009-2010 RAV4, 2009-2010 corolla, 2009-2010 matrix, 2005-2010 avalon, 2007-2010 camry, 2010 highlander, 2007-2010 tundra in 2008-2010 sequoia. Avalon, camry in tundra so med modeli, ki so jih preklicali že zadnjič. Tokratni umik iz prodaje ni povezan s predpražniki. Iz družbe so sporočili, da se v nekaterih, sicer redkih primerih pedalo za plin tako obrabi, da ga je težje pritisniti, težje pa se tudi vrne na mesto ali pa se celo popolnoma zatakne. Rešitve še niso našli, a zagotavljajo, da delajo na tem. Toyota bo po zagotovilih družbe tudi kontaktirala lastnike omenjenih avtomobilov z napako. Družba zaenkrat nima poročil o nesrečah, povezanih s to napako, vendar pa ne more zagotovo trditi, da se nobena ni zgodila. Vsi pedali, ki torej niso tehnično brezhibni, pa prihajajo od istega proizvajalca. Toyota njegovega imena ni želela razkriti, saj bodo nadaljevali sodelovanje z njim.",0
"Sindikalisti črnomaljskega Secopa, v katerem naj bi do konca prihodnjega leta odpustili 650 delavcev, so z upravo dosegli dogovor, zato za zdaj še ne bodo stavkali. Sindikalisti črnomaljskega Secopa, v katerem naj bi do konca prihodnjega leta odpustili 650 delavcev, so danes z vodstvom podjetja nadaljevali sredi aprila začeta pogajanja. Uprava je privolila v njihovo zahtevo po izplačilu regresa ter dodatka za produktivnost, glede dviga osnovne plače pa se bodo še pogovarjali. Uprava Secopa je privolila v zahtevo sindikata po izplačilu regresa ter dodatka za produktivnost. Kot je Secopov sindikalist Zdravko Bahor danes povedal, se bodo o dvigu osnovne plače z upravo pogovarjali v nadaljevanju pogajanj 11. maja, če bo njihova zadnja zahteva glede osebnih dohodkov ostala neizpolnjena, pa se bodo zatekli, kot so do zdaj večkrat napovedali, k stavki, je opozoril. Po načrtu uprave Secopa naj bi tam do konca prihodnjega leta odpustili 650 delavcev, od 963 v marcu zaposlenih pa naj bi v omenjenem črnomaljskem podjetju ostalo še 317 delavcev. Lastniki družbe nameravajo hkrati do marca prihodnje leto Secopove montažne linije preseliti na Slovaško. Po podatkih Sindikata kovinske in elektro industrije SKEI predlagani načrt odpuščanja v Secopu predvideva do konca junija odpustitev 221 delavcev, do konca decembra še 76 in nato v prihodnjem letu do konca marca 155 delavcev, zatem do konca junija 148 in do konca prihodnjega leta še zadnjih 50 delavcev.",0
"Slovenski predsednik Danilo Türk je z zlatim redom za zasluge odlikoval podjetje Pipistrel, ki je ""Slovenijo postavil med tehnološke velesile"". ""Danes je Pipistrel s svojim štirisedežnim letalom na električni pogon vodilno podjetje na svetu pri razvoju okolju prijaznih in energetsko učinkovitih letal, Slovenija pa s tem svetovna sila v razvoju ekološkega letalstva,"" je v obrazložitvi nagrade povedal slovenski predsednik Danilo Türk. Na sam vrh ga je postavila prva nagrada Nase na mednarodnem tekmovanju osebnih letal v Kaliforniji, kjer je ekipa dokazala izjemne dosežke letala Taurus G4. ""Čeprav je svojo vodilno vlogo pri razvoju okolju prijaznih letal Pipistrelova ekipa dokazovala s svojimi uvrstitvami že prej, je bila energetska učinkovitost Pipistrelovega letala letos presenečenje tudi za strokovnjake, saj se je pokazalo, da je njihovo letalo desetkrat učinkovitejše od običajnih in torej visokokonkurenčno tudi avtomobilski industriji,"" je povedal slovenski predsednik in dodal, da je širša uporaba električnega letalstva dober obet za varovanje ozračja, ne samo zato, ker ne onesnažuje okolja s CO2, ampak ga tudi zvočno ne onesnažuje. Po mnenju predsednika je tako Pipistrelov uspeh dosežek dela vrhunskih strokovnjakov, ki uspešno prenašajo najnovejše znanje v prakso. Prav tako pa je Pipistrelov dosežek tudi izraz poslovne filozofije, ki temelji na jasni viziji, družbeni in okoljski odgovornosti, družbeni občutljivosti, strokovni osredotočenosti in poslovni etiki, ki so temeljna zahteva vsakega trdnega uspeha. ""Pipistrel se s tem uvršča v krog tistih slovenskih podjetij, ki so se zavezala odličnosti in jim to odličnost priznavajo tudi drugi, poslovni partnerji in širša družba,"" zaključuje Türk.",1
"Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je predstavila poročilo za minulo leto. Kot pravi, največ poslabšanja opaža pri skupini revnih. Ljudje svojih pravic večinoma ne poznajo dobro oziroma ne poznajo institucije varuha človekovih pravic, je ob predstavitvi letnega poročila Varuha človekovih pravic RS dejala Zdenka Čebašek Travnik. Poudarja: ""Opažamo, da je nekatere pobudnike strah dajati pritožbe. Dostikrat pa se obračajo na nas, ko je že prepozno."" Manjka nacionalna institucija Varuhinja opozarja, da Sloveniji še vedno primanjkuje nacionalna institucija, ki bi podrobno spremljala področje človekovih pravic ter pripravljala raziskave in analize. Varuh namreč obravnava le konkretne primere (pobude), ki jih prejme. Čebašek Travnikova ob tem priznava, da pravzaprav niti ona ne ve natančno, kakšno je dejansko stanje na področju človekovih pravic pri nas. Kot skupino, pri kateri se je stanje najbolj poslabšalo, izpostavlja revne: šteje jih za najbolj občutljivo in hkrati najmanj zavarovano skupino. Na prvem mestu med najbolj ranljivimi so po njeni oceni še vedno otroci. Tudi zato se zavzema za uveljavitev družinskega zakonika. V Sloveniji namreč, kot poudarja varuhinja, še vedno ni prepovedano telesno kaznovanje otrok. ""Ugotavljamo, da je nadzor pomanjkljiv, neučinkovit ali pa ne deluje,"" pravi v zvezi z nadzorom v državi. V glavnem se ta ocena nanaša na inšpekcijske službe. Pri sprejemanju zakonodaje pa se ""preveč pogosto dogaja, da zakoni prihajajo v kolizijo s prej uveljavljenimi pravicami"". Letos so sicer za zdaj prejeli manj pobud kot v enakem obdobju lani, a to po mnenju varuhinje ne odraža stanja na področju človekovih pravic. Porast pobud je med drugim opaziti na področju otrokovih pravic in okoljske problematike. Potrebovali dve leti za eno odločitev Varuhinja je danes poročilo izročila tudi predsedniku državnega zbora, Pavlu Gantarju. Glede predstavitve letnega poročila v državnem zboru pravi: ""Lahko bi rekli, da sta bili razpravi zadnjih dveh poročil korektni."" V praksi sicer zapleti na relaciji državljan - oblast niso redki. Med drugim je varuhinja denimo obravnavala primer občine iz SV dela Slovenije, ki je že leta 2009 pristojno ministrstvo zaprosila za vodovarstveno dovoljenje. Odgovora niso prejeli, zato je letos Čebašek Travnikova sama povprašala resor glede reševanja te zadeve in dobila precej aroganten odgovor, kot pravi sama. Dejali so ji, da bo primer obravnaval za to pristojen institut. Čebašek Travnikova se ob tem sprašuje, kako so lahko potrebovali kar dve leti za takšno odločitev. Minister na poziv ni reagiral Med številnimi podobnimi primeri pa posebej bode v oči zdravstveno zavarovanje otrok staršev, ki ne plačujejo prispevkov (upravičeni so le do nujnega zdravljenja). Varuhinja je ministrstvo za zdravje pod vodstvom Dorijana Marušiča že pred letom dni pozvala k spremembi dveh členov v zakonu, ki bi odpravila to težavo. Do danes se ni nič spremenilo, ugotavlja. Na ministrstvu za zdravje nameravajo sicer po zadnjih obljubah za nezavarovane poskrbeti z novo zakonodajo.",0
"135 delavcev Pohištva Garant trepeta za svoje službe. Podjetje ima za kar dva milijona evrov naročil iz tujine, nima pa sredstev za nabavo osnovnih surovin. Razlog izčrpavanje podjetja. Edina rešitev je dokapitalizacija.",0
"Slavni vlagatelj Warren Buffett je s 4,5 milijarde dolarjev nakupom ameriškega podjetja Marmon Holdings nakazal, da verjame v tamkajšnje gospodarstvo Legendarni investitor Warren Buffett je s svojo zadnjo investicijo preko svoje družbe Berkshire Hathaway nakazal, da verjame v ameriško gospodarstvo, poroča agencija Reuters. Družba Berkshire je včeraj od družine Pritzker kupila 60-odstotni delež podjetja Marmon Holdings , ki izdeluje železniške vagone, za kar je porabila 4,5 milijarde dolarjev. Preostali del družbe namerava Berkshire kupiti do leta 2014. Buffett je po mnenju analitikov s to potezo nakazal, da verjame v ameriško gospodarstvo in vrednostne papirje ameriških družb, sam pa je ob tej potezi povedal, da je to naložba za dolgi rok in da se bo uspešnost le te pokazala v 10 do 20ih letih. Buffett: Ne izključujem nakupa finančnih družb Buffett navadno kupuje družbe, ki delujejo v nezapletenih panogah, imajo dobro vodstvo, so močne po prihodkih, imajo majhen dolg ali pa so celo brez njega in so visoko donosne. Kljub temu pa so nekateri predvidevali, da bo naslednja njegova tarča kakšna od finančnih institucij, ki so se pocenile po zadnji krizi drugorazrednih hipotekarnih kreditov. Sam je na te špekulacije odgovoril, da v Berkshire Hathaway zaenkrat v finančnem sektorju še niso našli prave naložbene priložnosti, v naslednjem polletju pa ne izključujejo vstopa v kakšno družbo finančnega sektorja.",1
"Ta teden redno zasedanje Zveznih rezerv Buren borzni teden, ki je tudi Slovence opozoril, da so delnice tvegana naložba, se je spet končal z dvomi, ali bodo v ZDA kos recesiji. Delniški indeks Dow Jones 12.207 točk se je po dveh dneh strme rasti v petek znižal za 1,6 odstotka. Dan se je po optimističnih napovedih Microsofta začel odlično, sledil pa je preobrat, v katerem so imele glavno vlogo bančne zaradi nepremičninske krize se govori o novih milijardnih odpisih dolgov in farmacevtske delnice. Dow Jones je v vsem tednu pridobil 0,9 odstotka, letos je za devet odstotkov v minusu. Tehnološki indeks Nasdaq 2.326 je na tedenski ravni izgubil 0,6 odstotka. Predvsem pa brez panike! Evropske borze so na začetku tedna močno krvavele, tako da skupni dvoodstotni minus merjeno z indeksom FTSEurofirst 300, katerega vrednost znaša 1.330 točk, sploh ni tako velik. Del padca gre gotovo pripisati tudi prevari v francoski banki Societe Generale, ko je sodobni bančni ropar s terminskimi posli odnesel 4,9 milijarde evrov. Globalni trgi torej ostajajo nervozni, izkušeni borzni mački pa svetujejo brez panike! Najbolje je, če v teh krutih časih ne naredite ničesar. Če imate prost denar, bi kvečjemu lahko razmišljali o nakupih, saj so številni papirji ugodno ovrednoteni. Obresti še navzdol? Po eni od svežih analiz se z evropskimi blue-čipi trguje le pri 10,8-kratniku dobička na delnico P/E, medtem ko znaša dividendna donosnost 4,3 odstotka, kar je več, kot prinašajo državne obveznice. Sliši se mamljivo, seveda pa nihče ne more zatrditi, da delniški trgi v času, kot v ZDA glasno govorijo o recesiji, ne bodo padli še za nekaj odstotkov. V novem tednu bo v ospredju zasedanje ameriške centralne banke. Fed naj bi obresti osem dni po nepričakovanem znižanju za 75 bazičnih točk oklestil še za pol odstotne točke. Zlato rekordno visoko, nafta nad 90 dolarji Dolar je ta teden izgubljal, tako da je bilo treba v petek za evro plačati 1,47 dolarja. Zlato, ki se je ga je dalo v prvi polovici tedna kupiti pri ceni 850 dolarjev za unčo, je v petek doseglo rekordnih 922,40 dolarja, potem ko so bili zaradi težav z elektriko zaprti južnoafriški rudniki. Nekaj je k rasti zlata in tudi platine, ki je prav tako rekordno visoko pripomogla še dražja nafta. Ker se je Bela hiša z demokrati dogovorila o stimulacijskem davčnem svežnju, ki naj bi poskrbel za oživitev gospodarstva, je ameriška lahka nafta spet presegla 91 dolarjev.",0
"Svea, Aha Mura in Peko: Država, šteti so nam dnevi. “Naročil je v večini dovolj, tekoče poslujemo pozitivno, kratek stik pa nastaja, ker ni sredstev za nabavo surovin za izvedbo naročil,” sporočajo sindikalni predstavniki podjetij Svea Zagorje, Aha Mura in tržiškega Peka. Vlado zato pozivajo, naj takoj ukrepa, saj ne potrebujejo nepovratnih sredstev, temveč posojila bank s poroštvom države, ki bi jih “vrnili z obrestmi”. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je ob tem dodal, da glede na to, da se banke rešujejo z davkoplačevalskih denarjem, bi morale tudi one ravnati odgovorno in pomagati podjetjem. IMF: Preveč varčujete Ukrepi. Vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji Antonio Spilimbergo je o javnofinančnih ukrepih Slovenije za STA dejal, da bodo občutno zavrli še tako šibko gospodarsko rast. V IMF ocenjujejo, da bi morali k stabilizaciji pristopiti postopneje. Z oceno se strinja tudi Dušan Semolič in pravi, da so tudi v IMF to spoznali že pred časom, pri Evropski komisiji pa še ne. Socialne bombe Omenjena podjetja skupno zaposlujejo okoli 2.040 ljudi. Na primeru Peka so izračunali, da bi stečaj podjetja s 364 zaposlenimi, starimi v povprečju 50 let, “hitro stal štiri ali pet milijonov evrov”, če bi odpuščeni 18 mesecev na zavodu za zaposlovanje prejemali okoli 400-evrsko nadomestilo. Delujoči Peko po njihovih izračunih skozi davke in prispevke na leto v proračun prispeva okoli dva milijona evrov, trenutno pa bi potreboval okoli dva milijona ali 2,5 milijona evrov likvidnostnih sredstev. Kaj se s prodajo Peka dogaja, odkar je ponudbo umaknil hrvaški Osimpex, sindikalistka Aleksandra Lang ne ve. Tone Rozman iz Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije pa je dejal, da predvidevajo, da bi šlo za špekulativni prevzem, saj naj bi bila za Osimpex najzanimivejša mreža trgovin na precej elitnih lokacijah na območju celotne nekdanje Jugoslavije, ne pa Pekova proizvodnja. Kot je razvidno iz vladnega gradiva, je vlada ne včerajšnji seji obravnavala gospodarske teme, a glede omenjenih podjetij ni sprejela nobenih sklepov.",0
"Zdi se, da je tudi slovenska politika ena sama žajfnica. Ves čas se nekaj dogaja, a se nikoli nič ne zgodi in ne dokonča. Foto: Urban Štebljaj Kar je lansko poletje ugotovil kolumnist Vlado Miheljak, drži tudi za Pahorjevo izhodno strategijo, čeprav si je to čarobno besedno zvezo izmislil šele pozneje. V članku Kaj svetujejo Pahorju sicer pišemo o tem, kaj premieru v zvezi z izhodno strategijo predlagajo gospodarstveniki. Vir: Dnevnik , 5. avgusta 2009",0
"Moskva - Rusija in Ukrajina nameravata po vesteh iz Kijeva v četrtek vnovič sesti za pogajalsko mizo, da bi dosegli dogovor glede umiritve plinskega spora. Že danes pa je v Berlinu napovedano srečanje češkega ministra za industrijo in trgovino Martina Rimana ter podpredsednika Gazproma Aleksandra Medvedjeva. Ruski plinski monopolist Gazprom in ukrajinska državna družba Naftogaz nameravata nadaljevati pogajanja, ki sta jih prekinila na silvestrovo, je danes v Kijevu povedal prvi mož Naftogaza Oleg Dubina. Naftogaz in Gazprom sta v sporu zaradi cen in pogojev za dobavo ruskega plina. Rusija od Ukrajine zahteva, naj ji plačuje plin po višjih cenah kot doslej. Temu se v Kijevu upirajo, zato je rusko vodstvo s 1. januarjem Ukrajini ustavilo dobave. Zaradi spora so vse bolj prizadete države v srednji in zahodni Evropi, saj je tudi tranzit ruskega plina prek Ukrajine močno okrnjen. Po podatkih iz Gazproma je dobava - kot je bilo napovedano - zmanjšana za 65,3 milijona kubičnih metrov plina. Gre za količino, ki jo je Ukrajina v preteklih dneh nelegalno odvzela iz tranzitnih plinovodov, je poročala agencija Interfax. Vlada v Kijevu to zanika. Iz Naftogaza pa so sporočili, da je Rusija zmanjšala pošiljke plina evropskim odjemalcem na 72 milijonov kubičnih metrov dnevno, medtem ko jim je v ponedeljek dobavila 260 milijonov kubičnih metrov plina, običajni obseg dobav znaša 300 milijonov kubičnih metrov dnevno.",0
"Janez Drobnič, nekdanji minister in vidni član stranke, je nepreklicno izstopil iz Nove Slovenije. O svoji prihodnosti za zdaj še noče govoriti. Drobnič je pojasnil, da je z včerajšnjim dnem izstopil iz vseh funkcij v stranki, torej mesta podpredsednika stranke in mesta podpredsednika izvršilnega odbora. O razlogih javno noče govoriti, čeprav jih je pisno predstavil predsedniku stranke Andreju Bajuku. Drobnič je prav tako skrivnosten o svoji prihodnosti. ""Trenutno sem na dopustu, o načrtih za prihodnost bom govoril, ko bo prišel čas za to,"" je za zurnal24.si povedal nekdanji minister za delo. Tudi uradno Generalni sekretar Krščansko demokratske stranke Marko Štrovs je povedal, da je ministrstvo za notranje zadeve izdalo odločbo o vpisu v register strank. Njena kratica bo KDS. Drobnič ni želel razkriti, ali se bo pridružil nekdanjemu strankarskemu kolegu Marku Štrovsu v pravkar ustanovljeni Krščanski demokratski stranki ter ali bo kandidiral na septembrskih volitvah. Nesoglasja dlje časa Drobnič je bil v prvi polovici mandata aktualne vlade minister za delo. Premier Janez Janša ga je nato zamenjal z Marjeto Cotman, Drobnič pa se je vidno oddaljil od vladne politike in tudi stranke, saj je letos celo izstopil iz poslanske skupine. Nedavno se je spustil v odkrit spor z vodstvom NSi, ki ga ni uvrstila na kandidatno listo za jesenske državnozborske volitve, zato je bil izstop pričakovan.",0
"Pet Big Bangov zaradi upada prodaje zapira vrata, zato bodo tudi odpuščali. Zanimivo, podjetje naj bi sicer poslovalo pozitivno. Javili so se ogorčeni zaposleni, ki govorijo o odpuščanjih na ''umazan način''. Big Bang zapira trgovine. Kot dober gospodar vse naše centre redno prenavljamo in jih po potrebi prestavljamo. Lani smo jih prenovili ali na novo odprli osem. Direktor Big Banga Bojan Knuplež Big Bang, ki spada pod Merkur Group, zaradi upada povpraševanja zapira trgovine v Kočevju, Slovenj Gradcu, Postojni, Velenju in Kranjski Qlandii, je za 24ur.com povedal Rok Istenič iz Merkurja. Obe trgovini v BTC Ljubljana ostajata, saj prodaja ni upadla. Zapirajo pet manjših trgovin, ki so bile v najemu. V štirih centrih je razlog padec prodaje, v Kranjskem pa zamik širitve centra za neznano obdobje. Trenutna lokacija je premajhna, da bi bila za nas dolgoročno zanimiva, je pojasnil direktor Big Banga Bojan Knuplež. Število nakupov in nižanje vrednosti povprečnega nakupa opažamo v zadnjih dveh mesecih tega leta. Vrednostno je padec od produktne kategorije do produktne kategorije različen. V povprečju je raven prodaje pod letom 2008 in nad letom 2007, nekje vmes, je pojasnil. Obe trgovini v BTC Ljubljana ostajata, saj prodaja ni upadla. V Big Bangu bo prišlo tudi do odpuščanj delavcev za določen čas, medtem ko bodo zaposlenim za nedoločen čas ponudili delo v eni od drugih trgovin. Prenehali smo podaljševati nekatere pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Teh pogodb je 30, je razložil Knuplež. Zaposleni v Big Bangu, ki niso želeli biti imenovani, pa so opozorili, da možnost zaposlitve v drugih poslovalnicah dobi le peščica. V poslovni enoti Slovenj Gradec bo premeščen samo en delavec od osmih, kar ni skrivnost. Malenkost drugače se je zgodilo v Velenju, so zatrdili. Spregovorila je še ena bralka V podjetju Big Bang sem bila zaposlena sedem let, sedaj pa so me odpustili na umazan način. Iz poslovalnice v Ljubljani so me premestili v poslovalnico Kočevje. Obenem pa sem dobila priporočeno pošto o nameri o odpustitvi, ker se poslovalnica v Kočevju zapira. Po 14 dneh pa so mi odpoved prinesli domov. Sedaj sem v odpovednem roku in obogatela bom za tisoč evrov odpravnine in potjo na Zavod za zaposlovanje. Skupno je sicer v Big Bangu zaposlenih 490 oseb. Rezultat poslovanja Big Banga za prve tri mesece leta 2009 je po zagotovilih prvega moža pozitiven. Merkur zaposluje Istenič je zanikal govorice o zapiranju Merkurjevih centrov. V Murski Soboti smo imeli dve trgovini, eno za gospodinje, drugo za mojstre, zato smo ju 15. aprila zaprli, 21. maja pa odpiramo en velik center, kjer bodo kupci vse našli na enem mestu. Podobno nameravamo letos storiti tudi v Škofji Loki, je pojasnil. Večji trgovinski centri prinašajo tudi nova delovna mesta, konkretno bodo v Murski Soboti zaposlili še 12 ljudi. V Merkurju, kjer polovico blaga prodajo končnim kupcem, polovico pa podjetjem, finančno krizo že blažje občutijo. Pri prodaji podjetjem se pozna upad prodaje, ugotavljajo pa tudi, da ni več naključnih kupcev . Zaenkrat je prodaja v trgovinskih centrih solidna, vendar ne moremo govoriti o rasti. Kupci so postali previdni, naključnih nakupovalcev je manj, potrošnik v trgovino vstopi že odločen, je pojasnil Istenič.",0
"Chrysler, ameriški proizvajalec avtomobilov, ki je sicer skupaj z General Motors in Fordom zaprosil za finančno pomoč kongres, zapira svoje tovarne. Iz Chryslerja sporočajo, da morajo varčevati z denarjem, dokler ameriška vlada ne najde načina, kako pomagati avtomobilski industriji. Zato bodo vrata 30 tovarn zaprli za najmanj mesec dni. Ponudbo morajo namreč uskladiti z vse manjšim povpraševanjem, do katerega so pripeljali predvsem nemogoči pogoji najemanja posojil. Ali se bodo tovarne po mesecu spet odprle, ostaja vprašanje. Zagotovo pa se delavci v službo ne bodo vrnili vse do 19. januarja, sporočajo iz Chryslerja. Ukrep bo neposredno prizadel 46 tisoč zaposlenih, vplival bo pa tudi na številne druge, ki so odvisni od avtomobilske industrije. Chrysler se je zaradi varčevalnih ukrepov odločil, da za mesec dni zapre vrata 30 tovarn. Težave tudi drugje Že prejšnji teden je drastične ukrepe sprejel tudi General Motors, ki se je odločil, da svojo severnoameriško proizvodnjo zmanjša za 30 odstotkov. Chrysler, Ford in General Motors so sicer ameriško vlado že dvakrat poprosili za finančno pomoč, vendar pa v senatu glede tega niso bili enotni. Predstavniški dom kongresa je predlog o 14 milijardah pomoči potrdil, a ga je senat zavrnil. Republikanci namreč želijo, da gredo avtomobilska podjetja v stečaj, demokrati in Bela hiša pa opozarjajo, da si ameriško gospodarstvo v času krize in recesije ne more privoščiti dodatne velike izgube delovnih mest.",0
"Bilance malih podjetij so v praksi nekaj drugega kot bilance večjih družb. Podjetnik natančno ve, kaj ima in česa nima, vprašanje je le, kako to spraviti v bilanco. Številni mali podjetniki sodelujejo z najcenejšimi računovodskimi servisi, od katerih ne morejo pričakovati posebnega strokovnega svetovanja. Ker jim servis le poknjiži poslovne dogodke in izdela bilanco, je koristno, če se tudi sami vsaj malo poglobijo v računovodstvo. Podjetniškega svetovalca Aljošo Bonaja smo vprašali, katerih možnosti optimiziranja bilanc podjetniki ponavadi ne izkoristijo, pa bi jih lahko. Po njegovih izkušnjah: ne ovrednotijo osnovnih sredstev, ki so že amortizirana, sredstev, s katerimi opravljajo dejavnost, ne vodijo v bilancah podjetja, v bilancah ne ovrednotijo lastnega dela (denimo izdelave stroja v lastni režiji). Napake Aljoša Bonajo med najpogostejšimi napakami podjetnikov omeni: ob koncu leta intenzivno prodajajo oziroma izdajajo račune ali pa intenzivno kupujejo »na zalogo«, da bi dosegli dobiček, kot si ga želijo. Posledica takega pristopa je povečanje bilančne vsote, kar negativno vpliva na boniteto podjetja, na bilanco vpliva tudi vrednotenje zalog. Včasih je pomembno, katero metodo vrednotenja uporablja podjetje. Odločitev, kakšno vrednotenje zalog uporabljati v podjetju, lahko pomembno vpliva na »kakovost« bilance in s tem na boniteto, ne upoštevajo dovolj pomena povezanih oseb. Veliko, če ne kar večina podjetnikov in njihovih družinskih članov ima ustanovljene še druge družbe z omejeno odgovornostjo in espeje. Ta podjetja so sicer namenjena nekim drugim dejavnostim, vendar jih banke prav tako upoštevajo pri odločanju o odobritvi posojila. In če so ta podjetja slaba, lahko precej vplivajo na odločitev banke.",0
"Delnice Mercatorja so se zaradi poročila o izgubi in napovedi odpuščanj pocenile za sedem odstotkov, na 130,20 evra. Število zaposlenih v skupini naj bi zmanjšali za od 800 do 1000, predvsem na tujih trgih. Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo s padcem indeksa najpomembnejših podjetij SBI TOP. Največ so izgubile delnice Mercatorja, ki so po torkovi objavi poslovnih rezultatov in napovedih o odpuščanju, danes izgubile sedem odstotkov. Delnice Mercatorja so se danes pocenile za sedem odstotkov, na 130,20 evra. Toni Balažič Skupina Mercator je leto 2012 sklenila s slabimi 104 milijoni evrov izgube. Tolikšna izguba je po besedah predsednika uprave Tonija Balažiča v največji meri posledica enkratnih odpisov, ki nimajo vpliva na denarni tok. Za izgubo pa se lahko zahvalijo tudi večjim pritiskom na marže, nižjim prometom in odsotnosti enkratnih vplivov, ki jih je Mercator beležil v zadnjem četrtletju 2011. Balažič je povedal, da bo nujno treba postati konkurenčnejši ter da zaposleni in potrošniki ne bodo pokrivali izgube. Odpustili bodo od 800 do 1000 ljudi V pogovoru za današnje Finance je Balažič dejal, da naj bi letos število zaposlenih v skupini zmanjšali za od 800 do 1000, predvsem na tujih trgih. V Mercatorju so za 24ur.com pojasnili, da bo zmanjšanje števila zaposlenih v letu 2013 potekalo predvsem v tujini in je povezano z izstopom Skupine Mercator iz Albanije, Bolgarije ter optimizacijo režije v regiji Jugovzhodne Evrope. V Sloveniji pa se bodo v letošnjem letu usmerili v reorganizacijo režijskih organizacijskih enot in optimizacijo poslovanja preko priključevanja odvisnih družb. V okviru tega procesa je cilj zmanjšanje stroška dela v režiji za 15 odstotkov, kar predstavlja približno 200 sodelavcev. Pojasnili so še, da se bodo v okviru reorganizacije trudili, da bomo ta cilj dosegli najprej z zmanjševanjem števila zaposlenih zaradi upokojitev, nenadomeščanjem odhodov zaposlenih v režiji, zagotavljanjem nadaljnjega dela nerazporejenim režijskim delavcem znotraj Skupine Mercator predvsem v operativi maloprodaja in logistika . V trgovinah števila zaposlenih ne nameravajo zmanjševati, saj jih večina posluje pozitivno.",0
"Ukrep, ki bo spreminjal več kot 20 zakonov, bodo podrobneje še predstavili Vlada je potrdila tretji sveženj ukrepov za spodbujanje gospodarstva, v katerem imata osrednjo vlogo reforma trga dela in pokojninska reforma. Podrobnosti o vsebini tretjega svežnja ukrepov za spodbujanje gospodarstva še niso znane, saj jih bo minister za gospodarstvo Radovan Žerjav javnosti predstavil jutri. Žerjav je povedal le, da sveženj vsebuje spremembe več kot 20 zakonov. S sprejetjem tretjega svežnja se je vlada obvezala, da bo potrebne ukrepe izpeljala do konca letošnjega novembra. V okviru tega bo uveljavljenih več kot 140 ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Vlada je obravnavala tudi vrsto kadrovskih vprašanj. Med drugim je razrešila direktorico davčne uprave Mojco Šircelj, ki je julija podala prošnjo za razrešitev, in za vršilca dolžnosti imenovala Tomaža Peršeta. Za državnega sekretarja v kabinetu premierja je imenovala Toneta Kajzerja, Jožetu Dežmanu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti direktorja arhiva Republike Slovenije, Miru Petku pa mandat vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za medije. Sestavni del svežnja sta pokojninska reforma in reforma trga dela. Obe reformi je javnosti že predstavil minister za delo Andrej Vizjak, v prihodnjih dneh pa bo potekalo usklajevanje s socialnimi partnerji. Minister za finance Janez Šušteršič je po seji vlade dejal, da je treba nehati razmišljati o tem, da ukrepi za spodbujanje gospodarstva pomenijo samodejno finančne spodbude. Po mnenju Šušteršiča sta veliko pomembnejši spreminjanje okolja, v katerem podjetje deluje, in pridobivanje zasebnih vlagateljev.",1
"47 višjih medicinskih sester iz šempetrske bolnišnice opozarja, da za isto delo še vedno dobijo manjše plačilo, ustavljena pa so tudi napredovanja. Zato napovedujejo ustavni spor. Višje medicinske sestre in tehniki na svoj težaven položaj, ko opravljajo enako delo kot diplomirane medicinske sestre, a za manjše plačilo, opozarjajo že šest let. ""Naše pravice so kršene, ker za enako delo in enako izobrazbo dobivamo manjše plačilo v osnovnem količniku ter manjše število dni letnega dopusta in strokovnega izpopolnjevanja,"" je povedala Helena Sever, ena izmed 47 tamkajšnjih višjih medicinskih sester. Do letošnje uvedbe novega plačnega sistema so bile tako v primerjavi z diplomiranimi kolegicami prikrajšane za en dan dopusta in tri dni strokovnega izpopolnjevanja, imele pa so tudi nižji količnik. S plačno reformo so jim odbili še en oziroma dva razreda ter kot edinim v sistemu onemogočili napredovanje, če so nazadnje napredovali pred tremi leti, je pojasnila višja medicinska sestra Andrejka Brezavšček. Gre za problem, ki je prisoten po celi državi, zato od pristojnih zahtevajo, da ga v skladu z zakonodajo rešijo. ""Če se v kratkem to ne bo zgodilo, bomo primorani to urediti na sodišču z ustavnim sporom,"" je napovedala Severjeva. Pred plačno reformo je razlika v plači med diplomiranimi in višjimi medicinskimi sestrami znašala v povprečju 171 evrov, po reformi pa 100 evrov, a se bo zaradi enega plačilnega razreda razlike številka zaradi prepovedi napredovanja le večala, je pojasnila.",0
"Spremembe kolektivne pogodbe se nanašajo predvsem na natančnejšo opredelitev vseh odnosov med delodajalcem in delavcem Dogovor s sindikati in podpis nove kolektivne pogodbe je izjemnega pomena za uspešno sanacijo Primorja, so sporočili iz ajdovskega podjetja. Spremembe kolektivne pogodbe se nanašajo predvsem na natančnejšo opredelitev vseh odnosov med delodajalcem in delavcem, ki so se v prejšnji kolektivni pogodbi izkazali za manj ustrezne. »Kolektivna pogodba je živ dokument, ki se mora prilagajati gospodarskim razmeram. Veseli me, da smo v teh težkih časih dosegli izjemno pozitiven korak, torej podpis nove kolektivne podjetniške pogodbe, ki je plod konstruktivnega socialnega dialoga med vodstvom Primorja in sindikati«, je ob podpisu povedala predsednica upravnega odbora Primorje Marjana Novak.",1
"Rekorder bo plačal 90.000 evrov davka Davčni rekorder je lani prejel dobrih 442.000 evrov obresti oz. 37.000 vsak mesec. Več kot 51.000 Slovencev je prejelo več kot 1.000 evrov obresti. Po plačilu davkov na obresti je slovenskemu bogatašu ostalo na mesec ostalo nekaj manj kot 30.000 evrov, piše spletni portal zurnal24.si. Skupaj je lani prejel 442.344 evrov obresti ali 17,6 plače predsednika uprave Krke Jožeta Colariča. Za ta znesek bi po izračunih portala moral imeti v depozitu 11 milijonov evrov. Kdo je ta srečnež, davčna uprava Durs zaradi tajnosti podatkov ne more razkriti. Vseeno pa bo moral plačati skoraj 90 tisoč evrov dohodnine, ta pa se plača le za obresti, višje od 1.000 evrov. Ta znesek je lani preseglo 51.802 Slovenca, Durs pa bo z dohodnino od obresti zbral dobrih 17 milijonov evrov. Natanko 1.464 davčnim zavezancem pa je na mesec le od obresti ostalo vsaj 683 evrov. Povprečna starostna pokojnina julija je bila, za primerjavo, 628 evrov. Za tak mesečni prihodek od obresti so morali imeti na banki 250.000 evrov depozita, ob predpostavki, da obrestna mera znaša štiri odstotke.",1
"Izredne revizije se bodo nadaljevale V sklopu izredne revizije je bila na Slovenskih železnicah ugotovljena gospodarska škoda v vrednosti dobrega milijona evrov. Dokumentacijo so posredovali pristojnim organom. Slovenske železnice opravljajo izredno notranjo revizijo več poslov, ki se nanašajo na preteklo obdobje. V enem primeru je izredna notranja revizija že ugotovila negospodarno ravnanje, s čimer je bila povzročena škoda v vrednosti dobrega milijona evrov, in dokumentacijo posredovala pristojnim organom, so sporočili z železnic. Negospodarno ravnanje je izredna notranja revizija do zdaj ugotovila na področju nabave materialov. Zato so na tožilstvo in na Nacionalni preiskovalni urad posredovali vso dokumentacijo z ugotovitvami notranje revizije ter zaprosile za ocenitev, ali gre za uradno pregonljiva kazniva dejanja. Izredne revizije drugih poslov se bodo še nadaljevale, so še dodali.",0
"Prav in pošteno bi bilo, da država pomaga delavcem, ki ne dobivajo plač V gradbeništvu se je nabralo veliko grdega, umazanega. Ceno tega plačujejo delavci, katerih stiska je neizmerna, poudarja predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS so na novinarski konferenci spregovorili o položaju delavcev v družbi SCT. Zadnja gibanja dva tisoč brezposelnih na mesec Sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac je uvodoma izpostavil, da od štirih velikih družb v slovenskem gospodarstvu živi in deluje le še Primorje, Vegrad, Cestno podjetje Maribor in SCT pa so v stečaju oz. tik pred njim. Poudaril je, da je v celotnem slovenskem gradbeništvu delo izgubilo že okoli 25 tisoč ljudi, razmere pa se še poslabšujejo. V zadnjem obdobju naj bi vsak mesec delo izgubilo kar dva tisoč delavcev. Vzroki za takšno stanje v gradbeništvo so po njegovem mnenju neuvedba državnih ukrepov za zagon naložb, t. i. dumpinške cene, ki jih ponujajo izvajalci, in menedžerski prevzemi podjetij. Komac Razrešitev Šantlove upravičena V SCT-ju so, kot pravi, delavci brez plač že od decembra lani, kar je po njegovem nečloveško. Prepričan je, da je takšnega ravnanja, držanja ljudi v negotovosti in dogovarjanja s figo v žepu, sposoben samo nekdo, ki ne razume ljudi. Glede neizplačanih plač je še povedal, da lahko delavci pričakujejo izplačilo le zadnjih treh plač, ki bodo del prednostnih terjatev, preostale pa bodo del navadnih terjatev, kar pomeni, da bodo delavci dobili izplačanih le nekaj deset odstotkov . Razrešitev SCT-jeve prisilne upraviteljice Majde Šantl pa je po njegovih besedah vsekakor upravičena, saj naj bi zavlačevala postopke. Zorko Zavod pošilja brezposelne h kršiteljem pravic delavcev Sekretar ZSSS-ja Andrej Zorko je pojasnil, da bi morala država pomagati delavcem, ki ne dobivajo plač, saj morajo ti kljub temu plačevati položnice, ki jih pošiljajo po večini državna podjetja, dolg do teh pa se zato nabira. Opozoril je, da je zavod za zaposlovanje v preteklosti že večkrat pošiljal brezposelne k delodajalcem, ki so dokazano kršili obveznosti do delavcev. Zato je prepričan, da bi morala biti evidenca tovrstnih delodajalcev, ki je bila uvedena z zakonom o urejanju trgu dela in še sploh ni vzpostavljena, javno dostopna. Narobe je, da se kriminalizira celotna panoga Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je ob koncu novinarske konference še dodal, da se je v gradbeništvu nabralo veliko grdega in umazanega, za kar pa ceno plačujejo delavci, katerih stiska je neizmerna. Prepričan je, da je narobe, da se kriminalizira celotna panoga, saj ji to lahko le škoduje. Zaradi tega, kot pravi, marsikatera pobuda za rešitev gradbenega sektorja ni doživela odziva, kot bi ga morala. Povedal je, da je treba gospodarsko rast dvigniti s povečanim povpraševanjem, in ne z omejitvami, ob tem pa je še dodal, da ni dvig minimalne plače tisti, ki uničuje podjetja, temveč špekulacije in nesposobni nadzorni odbori, ki ne opravljajo svoje naloge. Dejal je še, da naš pravni red še vedno varuje interese kapitala, pri čemer so stečajni postopki predolgi, delavci pa na koncu ne dobijo tistega, kar jim pripada. Trdi, da bo ZSSS še naprej trmasto pritiskal na državo, da opravi svoj posel in zaščiti delavce.",0
"Cene pogonskih goriv so se opolnoči zvišale, tako da moramo za bencin po novem odšteti največ do zdaj. Neosvinčeni 95-oktanski bencin stane 1,328 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin pa 1,341 evra. Cene bencina in dizelskega goriva v Sloveniji so se opolnoči zvišale, pri čemer so cene bencina dosegle nov rekord. Ob podražitvi za po 0,8 centa stane neosvinčeni 95-oktanski bencin 1,328 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin 1,341 evra, dizelsko gorivo pa 1,277 evra za liter. Cena kurilnega olja ostaja pri 0,945 evra za liter. Vlada je v ponedeljek na dopisni seji sicer zvišala trošarino za plinsko olje za pogon s 339,98 na 352,12 evra na 1000 litrov, trošarino za plinsko olje za ogrevanje pa s 55,50 na 67,32 evra za 1000 litrov. Že sredi oktobra je bencin dosegel rekordno ceno, ta pa je nato slaba dva meseca ostala nespremenjena. Ob tokratni podražitvi je znova padel tudi rekord.",0
"Navedba, da je Mip zaradi izklopa elektrike zavrgel nekaj ton mesa, je neresnična, poudarja direktor proizvodnje Soban. Hkrati pa opozarja, da se kaj takega še lahko zgodi. Mip Direktor proizvodnje v družbah Mip in Pomurka Robert Soban je zanikal navedbe poslanske skupine SNS, ki je v pisni poslanski pobudi vladi zapisala, da je Mip prejšnji teden zaradi izklopa elektrike zavrgel nekaj ton mesa. Navedba, da je Mip zaradi izklopa elektrike zavrgel nekaj ton mesa, je neresnična. Obstaja pa potencialna možnost, da se to res zgodi, če Pomurki še danes ne priklopijo elektrike in če brez električne energije za dalj časa ostane Mip, je poudaril Soban. Kot je znano, je poslanska skupina SNS v pisni pobudi, v kateri so se spraševali o racionalnosti akcije Lepo je deliti, vlado med drugim opozorila, da je novogoriški Mip prejšnji teden zaradi izklopa elektrike zavrgel nekaj ton mesa, podobna situacija pa se lahko zgodi tudi v podjetju Pomurka. Mip in druge družbe iz skupine Mip so že dalj časa v velikih likvidnostnih težavah, zaradi katerih več kot 700 zaposlenih še čaka na prvo letošnjo plačo. Prav tako podjetja ne morejo plačevati računov za dobavljeno vodo, elektriko in plin. Na novogoriškem sodišču so sicer v sredo prejeli predlog za začetek stečajnega postopka družbe Mip.",0
"Ljubljana - Poslanca Zares Tadej Slapnik in SD Matevž Frangež sta ministrico za gospodarstvo Darjo Radić prosila za sestanek, na katerem naj bi ju ta seznanila z dejstvi v zvezi z odpovedjo načrtov za naložbo družbe X6D Limited v Mariboru, s katero bi mesto lahko pridobilo več sto delovnih mest, je danes na novinarski konferenci v Mariboru povedal Slapnik. Slapnik je del informacij in kronologijo dogajanja v zvezi s propadlim poslom prejel že po elektronski pošti, na sestanku z Radićevo prihodnji teden pa želi preveriti možnosti, da si zainteresirani vlagatelj še premisli oziroma ali je še mogoče pridobiti tiste relevantne podatke, zaradi katerih je na Cipru registrirana družba že odstopila od svojih namer. Po njegovih doslej zbranih podatkih je podjetje enostransko odstopilo od projekta, čeprav so še 12. oktobra dosegli dogovor in je bila pogodba praktično tik pred podpisom. Finančna sredstva za spodbudo neposrednim tujim investicijam so bila zagotovljena v proračunu za leto 2011 ter zagotovljeno plačilo prvega dela sredstev za leto 2010 z zamikom približno dveh mesecev, je še dejal poslanec. Ministrica je Slapnika seznanila tudi s tem, da je v postopku priprav na sklenitev pogodbe prihajalo do težav zaradi precejšnjega zniževanja predvidenega števila zaposlenih, ob tem pa se je sama zavzela za to, da bi posel izpeljali v Mariboru in ne v Ljubljani, kot je bila sprva želja vlagateljev. Ob tem pa je kot ključni razlog za prelaganje odločitve navedel dejstvo, da je ministrstvo preverjalo poslovne načrte in lastništvo vlagatelja. ""Pri tem po doslej zbranih podatkih ministrstvo ni zaznalo nobenih težav, ki bi ovirale sklenitev posla, zato je bil dejansko vzrok za prekinitev projekta nezmožnost uporabe sredstev še v letošnjem letu,"" je dejal Slapnik in s tem na nek način vendarle nakazal, na kateri strani leži večji del odgovornosti, da je posel najverjetneje propadel. Na vprašanje, ali je s tem želel povedati, da je vendarle kriva država s svojimi prepočasnimi postopki, je Slapnik odvrnil, da je želel povedati le to, da je bil vzrok daljšega postopka to, da je država preverjala, ali je z lastništvom in načrti vlagatelja vse v redu. To je ministrstvo po njegovih besedah počelo zelo odgovorno, čeprav pri tem ni ugotovilo, da bi bilo karkoli narobe, je pa dolgo časovno obdobje povzročilo, da je podjetje odstopilo od načrtov. V zvezi z omenjeno zadevo je danes Radićevi pisno poslansko vprašanje postavil tudi predsednik SLS Radovan Žerjav, ki ga zanima predvsem zakaj ministrstvo vlagatelju ni dodelilo sredstev iz javnih razpisov za neposredne tuje naložbe in zakaj ni sredstev zagotovilo po zakonu o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij. Žerjava še zanima, kako so potekali pogovori in kakšne so bile aktivnosti, koliko dela so skozi postopek vložile službe in organi ministrstva ter ministrica osebno, kateri so natančni vzroki, da do soglasja o spodbudi ni prišlo, ter zakaj Radićeva meni, da za umik tujega vlagatelja ministrstvo ni odgovorno. Maribor tako ostaja brez napovedanih 500 novih delovnih mest na območju Melja, kjer naj bi podjetje X6D Limited vzpostavilo proizvodnjo 3D očal za kinematografe. Vlagatelji so se namreč po večmesečnem čakanju na podpis pogodbe z gospodarskim ministrstvom odločili za prekinitev projekta. X6D Limited je na Cipru registrirana družba, sedež evropskega dela je v Ljubljani, podružnico pa ima v ZDA, od koder vse skupaj vodi Maria Costeira. Njihovi proizvodi za uporabo v 3D kinematografiji so sicer v svetu uveljavljeni pod blagovno znamko XpanD.",0
"Če želite svoje podatke brati tudi čez 10 ali več let, potem raje uporabljajte odprtokodne programe in formate, svetuje Matija Šuklje. V Sloveniji zavest o odprti kodi še majhna, so pa tudi izjeme. Po vsem svetu je včeraj potekal dan prostih formatov, ob tej priložnosti pa so tudi v Ljubljani pripravili dogodek nevladne organizacije FSFE. Primeri odprtokodnih formatov so .pdf, .odf, HTML, e-mail ... S pomočjo delavnic, pogovorov in drugih dogodkov so se ljudje po 37 mestih sveta seznanjali s prednostmi odprtokodnih programov in odprtih formatov ""Želimo izobraziti javnost in jim pokazati alternativo, ki je boljša od zaprtih formatov,"" je za Žurnal24 pojasnil organizator dogodka v Kiberpipi Matija Šuklje. ""Obstajajo primeri, ko nek izdajatelj programa zaprtega formata preneha obstajati ali pa se odloči, da ga ne bo več podpiral. V tem primeru ne morete več dostopati do vaših dokumentov, kar je še posebej pomembno vprašanje danes, ko se vse digitalizira, zlasti v javni upravi. Zastaviti si morate vprašanje, ali boste čez deset ali več let lahko še odprli dokument iz arhiva. Odprta koda in odprti formati zagotavljajo, da bo dostop do dokumentov mogoč tudi na dolgi rok, hkrati pa je razvoj in dopolnjevanje takšnih programov precej cenejši."" Po njegovih besedah Slovenija pri uporabi odprtih formatov in programov gleda v hrbet marsikateri državi, čeprav izpostavlja tudi svetle izjeme. Tako operacijski sistem Ubuntu Linux postaja vse bolj priljubljen, slovenska sodišča pa so denimo prešla na odprte formate ter odprtokodno infrastrukturo, potem ko je IBM prenehal ponujati podporo za antični format, ki so ga uporabljala pred tem. Tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je že na odprtem formatu. Tudi podpora boljša ""Sam sem na odprti kodi že 10 let in moje osebne izkušnje so, da je podpora v primeru težav veliko boljša kot pri zaprtih izdelkih, saj je enostavneje navezati stik z drugimi uporabniki ali programerji,"" pa dodaja glede pomislekov, da morda podpora pri programih in formatih odprtega tipa ne dosega ravni zaprtokodnih.",1
"Prodaja avtomobilov v ZDA spet narašča, izgube se manjšajo Mednarodni avtomobilski salon v Detroitu se začenja v znamenju oživljanja avtomobilskih trgov po svetu in predstavitve novih, energetsko varčnih avtomobilov. Tako je ameriški avtomobilski velikan Ford sporočil, da bo v prihodnjih dveh letih v ZDA odprl 7.000 novih delovnih mest. Zanimivo je, da bodo zaposlili kar 750 inženirjev, ki bodo razvijali vozila na hibridni ali električni pogon. Smernice avtomobilske industrije zadnjih nekaj let so namreč vozila, ki ustrezajo strožjim okoljskim standardom, večji energijski učinkovitosti in alternativnim pogonom. Proizvodnja električnih in hibridnih vozil je dražja od klasične proizvodnje, zato se je Ford odločil za predelavo obstoječih modelov. V Detroitu bo predstavil električno različico focusa, ki je Fordov prvi električni osebni avtomobil in ga bodo začeli v ZDA prodajati še letos. Med hibridnimi vozili velja omeniti različico C-maxa, pri kateri se baterija polni prek električne vtičnice. V ZDA ba bodo začeli prodajati še letos. Še letos pa naj bi energetsko varčni Fiatov model v ZDA začel izdelovati tudi Chrysler. Ko se bo to zgodilo, bo Fiat po napovedih povečal svoj delež v tem podjetju na 35 odstotkov, mogoče pa je tudi, da bo postal večinski lastnik Chryslerja. Ta je lani občutno zmanjšal svojo izgubo. V drugem polletju 2009 je ustvaril še 3,8 milijarde dolarjev izgube, v tretjem četrtletju 2010 pa le še 84 milijonov dolarjev izgube. Letošnji salon v Detroitu bo predstavil od 30 do 40 novih vozil, veliko med njimi jih je manjših in manj potratnih, ti so se zaradi krize in državnih spodbud proizvajalcem dobro prodajali. Skupna prodaja avtomobilov v ZDA se je v letu 2010 povečala za 11 odstotkov na 11,6 milijona vozil, letos naj bi se povzpela na 12,5 do 13,5 milijona vozil. Nekaj slik za pokušino iz avtomobilskega salona v Detroitu",1
"Nemško finančno ministrstvo bo eno izmed največjih bank reševalo s 50 milijardami evrov Nemško finančno ministrstvo je sklenilo, da za reševanje ene največjih nemških bank Hypo Real Estate nameni 50 milijard evrov. Nemška vlada je zagotovila neomejeno garancijo za vse zasebne varčevalce, poroča BBC. Nemčija se je reševanja lotila že prejšnji teden, vendar neuspešno. Kanclerka Angela Merkel je dejala, da bo Nemčija storila vse, da reši to banko in da ne bodo dopustili, da težave ene institucije ogrozijo celotni finančni sistem. Vodstvo zadovoljno Vodstvo HRE je dogovor pozdravilo. ""Zelo smo hvaležni za podporo vseh partnerjev. Rešitev zagotavlja, da se bo skupina Hypo Real Estate stabilizirala, imela tudi v primeru daljše krize zadosti likvidnostnih sredstev ter bo lahko nadaljevala s poslovanjem,"" je danes zjutraj v Münchnu dejal predsednik upravnega odbora Georg Funke.",1
"Je mogoče, da predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića in poslanca Ivana Vogrina pri nasprotovanju slabi banki vodi osebni interes? Oba sta namreč lastnika podjetij, ki so v težavah. Tako Janković kot Vogrin takšne špekulacije odločno zavračata. KAJ SMO BRALI TA TEDEN Še enkrat objavljamo enega od najbolj branih člankov tega tedna, ki smo jih objavili v časniku Finance.') Oba zagovornika referenduma o slabi banki utegneta z uveljavitvijo tega zakona izgubiti nadzor nad svojimi podjetji. Pogledali smo, kako gre njunim družbam. Kako slabo gre Jankoviću ... Janković je večinski lastnik podjetja KLM naložbe, družbe, ki je imela ob koncu prejšnjega leta 11 milijonov evrov posojil, premoženja (delnic Mercatorja) pa ima za sedem milijonov evrov. Dividende, ki jih je v minulih letih izplačeval Mercator, so zadoščale le za plačilo obresti. Družina Janković pa ima še več likvidnostnih težav v skupini družb Electa (Electa Holding, Electa Naložbe in Electa Inženiring), ki imajo blokirane vse račune. Pri bankah imajo najetih vsaj 18 milijonov evrov posojil. Premoženje družb - predvsem gre za zemljišča in nepremičnine - je uradno večje, vendar pa ga Jankovići ne morejo unovčiti po želeni ceni. Iz Jankovićeve stranke so nam sporočili: »Predsednik PS bo razloge za vložitev zahtev za referendum pojasnil jutri. Vaše špekulacije pa ocenjuje za neprimerne in neresnične«. ... in kako slabo Vogrinu? Ivan Vogrin je lastniško povezan s petimi podjetji, izmed katerih je eno (Belcont) že v stečaju, preostala štiri (Interles, Interles Belcont, Vogrin Inženiring in Interles IG) pa imajo blokirane vse račune. Unicredit in Banka Koper sta že prepovedali razpolaganje z deleži teh štirih družb. Največji upnici Belconta sta NLB (675 tisoč evrov s prijavljeno ločitveno pravico) in NKBM (810 tisoč evrov). Tretja največja upnica je država (128 tisoč evrov). Vogrin pravi: »Špekulira se v vsakem primeru, tudi da sem za ta podpis dobil denar. Dejstvo pa je, da težave s svojim podjetjem lahko rešim le sam.« Avtor: Karel Lipnik",0
"Neuradno naj bi se Joc Pečečnik odločil za rešitev Mure. V podjetje naj bi vložil okoli 10 milijonov evrov in s tem ohranil med 1300 in 1400 delovnih mest. Čeprav so vsa pogajanja potekala v tajnosti, pa so zaokrožile neuradne informacije, da se je eden najbogatejših Slovencev Joc Pečečnik odločil za vložitev kapitala v Muro. Za rešitev podjetja naj bi namenil okoli 10 milijonov evrov, s tem pa ohranil med 1300 in 1400 delovnih mest. Kaj bo s preostalimi 2000 delavci še ni jasno, rešitev zanje naj bi poiskala država. Med možnostmi so ukrepe informiranja in svetovanja, sredstva za subvencioniranje prezaposlovanja, sredstva za izobraževanje in usposabljanje in sredstva za samozaposlovanje. Pečečnik naj bi prevzel del Murinih nepremičnin in proizvodnjo, izdeloval pa posodobljeno linijo Murine blagovne znamke in dodelavne posle za tuja modna podjetja. Pečečnik si je v zadnjih tednih ogledal stanje v Muri in v podjetju videl prihodnost, a v novi, bistveno manjši Muri. Stara pa bi šla v stečaj. Vsi potencialni vlagatelji so zelo jasno povedali, da jih vlaganje v obstoječo Muro, kakršna je zdaj, ne zanima, saj to dolgoročno ne bi dalo nikakršnih učinkov. Zato bo vlagatelj ustvaril novo Muro, je že pred tednom dejal gospodarski minister Matej Lahovnik, danes pa tako vlada kot Pečečnik ostajata tiho. Komentirali bodo šele, ko bo pogodba sestavljena in podpisana, kar pa bi se lahko zgodilo že jutri. Država naj sicer luknje v Murini blagovni znamki ne bi poskušala zašiti, bo pa stala ob strani Pečečniku, ki bi Muri pomagal na novo oživeti. Gospodarski minister pravi, da država Pečečniku lahko ponudi subvencije, kot na primer 4.000 evrov za vsakega zaposlenega.",1
"Poziv osrednjega državnega investicijskega holdinga Dubai World k odlogu plačila okrog 60 milijard dolarjev do maja prihodnje leto tudi danes pretresa borzne parkete. Novica, da je osrednji državni investicijski holding dubajskega emirata Dubai World upnike pozval k odlogu plačila približno 60 milijard dolarjev dolga do maja prihodnje leto, še vedno pretresa evropske borzne parkete. Po četrtkovem šoku so osrednje evropske borze današnje trgovanje prav tako začele s padci, ki pa so manj izraziti. V Londonu se je indeks FTSE 100 v primerjavi s četrtkom za zdaj tako znižal za 0,27 odstotka, na 5180 točk, v Frankfurtu je DAX uvodoma izgubil 0,29 odstotka in se giblje okoli 5600 točk, pariški CAC 40 pa je nižje za 0,11 odstotka pri 3675 točkah. 80-milijardni dolg države Dolgovi Dubai World znašajo 60 milijard dolarjev od sicer skupno 80 milijard dolarjev dolga celotne države. Prošnja upnikom za odlog plačila je razlog za bojazni pred morebitnim zlomom tega investicijskega holdinga ter posledicami, ki bi jih to lahko imelo za banke upnice. Dubajski finančni trgi so danes zaprti. Zlati časi za Dubaj so zaradi svetovne finančne in gospodarske kriza mimo. Morebiten bankrot države po mnenju finančnih strokovnjakov sicer ni verjeten, sta se pa znašla državni investicijski holding Dubai World in njegova hčerinska družba Nakheel v resnih težavah. Razpršen dolg Novica je že v četrtek zamajala finančne trge, najbolj so bile prizadete evropske bančne delnice. Banka za mednarodne poravnave je ocenila, da je izpostavljenost evropskih bank nasedlim nepremičninskim projektom Dubai World okoli 62 milijard evrov, vendar pa je po navedbah bančnikov dolg Dubai World zelo razpršen, zato nobena posamezna banka ni zelo resno ogrožena. Še bolj so težave Dubai World pretresle azijske trge. Borze v Aziji so tako utrpele velike padce. Tokijski Nikkei je končal 3,22 odstotka nižje, hongkonški Hang Seng je izgubil 4,8 odstotka, vrednost osrednjega indeksa šanghajske borze pa je padla za 2,4 odstotka. Finančna in nepremičninska kriza sta iz Dubaja že pregnali številne bogate in slavne lastnike nepremičnin. Ali se bo David Becham kopal sam?",0
"Kopalnice so se v zadnjih desetletjih bistveno spremenile. Niso več namenjene le higieni, postale so terapevtski prostor, kamor se umaknemo pred vsakodnevnim stresom. So prostor ugodja, počitka in sprostitve Včasih je bila izbira veliko lažja. Ploščice in kopalniški elementi so bili bele barve, morda je bil dodan ornament. Danes pa je v ponudbi toliko različnih vrst in barv, da je odločitev veliko težja. Pomembno je, da so barve med seboj usklajene, saj primeren izbor barv vpliva tudi na naše razpoloženje. Najprimernejši barvi za kopalnico sta modra in zelena, ker sta čisti in odkriti. Modra asociira vodo, zato je v kopalnici najbolj doma, zelena pa ima pomirjujoč učinek. Primerni sta tudi za manjše kopalnice, ker optično povečata prostor. Poleg modre in zelene so letos moderne še bela, rdeča, črna in natur. Moderne so gladke in ravne linije Kopalniško pohištvo prilagodimo slogu in barvi drugih elementov. Lahko izbiramo med že izdelanim pohištvom, ki ga kupimo v trgovini, ali pa si izdelamo pohištvo po meri. Kopalniške omare so lahko zaprte z vrati ali pa odprte in tako bolj izpostavljene pogledom. Na okvirjene police namestimo stvari, ki jih uporabljamo vsakodnevno in so nam tako laže dosegljive. Omare, kjer shranjujemo kopalniške brisače, plašče in drugo perilo, naj bodo zaprte. Lahko izbiramo med klasičnim ali modernim kopalniškim pohištvom različnih oblik, velikosti in barv. Zaradi lažjega vzdrževanja in čiščenja je priporočljivo pohištvo gladkih in ravnih linij. Prav takšne linije so letos pri opremi kopalnic znova v modi. Les za topla tla Pri izbiri talnih oblog običajno pretehtamo najrazličnejše dejavnike. Velikokrat prevlada cena, udobje, toplino in mehkobo pa pogosto zamenja praktičnost. Keramika v kopalnici je standardna obloga, saj se je izkazala za nadvse praktično. Hlad keramičnih tal pa največkrat odpravimo s talnim ogrevanjem. Vedno pogosteje kot nekoč pa se ljudje odločajo tudi za lesena tla. Za leseno oblogo v kopalnicah se uporablja močno odporen eksotičen les, največkrat je to tikovina. Obilje olja v teh vrstah lesa omogoča, da ohranja dolgo življenjsko dobo tudi v vlažnih prostorih, trdost lesa pa je tista, ki poskrbi za odpornost proti praskam. Zaradi velike odpornosti proti trohnenju je pogosto namenjen tudi za tla teras in balkonov. Umivalnik - središče kopalnice Osrednji element kopalnice je umivalnik, ki je lahko samostojen, vgrajen ali v sklopu omarice. Med materiali so na voljo keramika, plastika, pločevina, umetni kamen in drugi. Z vgradnjo umivalnika v ploščo pridobimo dodatno odlagalno površino. Veliko uporabnost ponujajo kopalniške omarice z vgrajenim umivalnikom, ki omogočajo veliko odlagalnega prostora na majhnem prostoru. Pri prostorsko omejenih kopalnicah si lahko omislimo tudi kotno izvedbo umivalnika.",1
"Državni zbor je potrdil nadaljevanje stališča vlade o nadaljevanju pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo. Janša je proti izpustitvi ene ključnih točk. Predsednik SDS Janez Janša nasprotuje nameri vlade, da v pobudi za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o načinu reševanja spora o meji izpusti eno od po njegovih besedah ključnih točk, to je rok za sprejem odločitve. S tem si Slovenija poslabšuje pogajalski položaj, je opozoril. Če bo vlada v prihodnjih dneh res sprejela takšna pogajalska izhodišča, je to nerazumno in nespametno početje. Ta pot bo vodila v blokado, ki bo na koncu škodila vsem: Sloveniji, Hrvaški in EU. Janez Janša, SDS Vladna koalicija se je odločila sprejeti kot pogajalska izhodišča osnovo, ki pa je slabša od t.i. drugega Rehnovega predloga iz sredine junija, je opozoril Janša. V njem sta bili namreč dve za Slovenijo ključni točki, to je omenjanje stika slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami in zaveza arbitra, da o meji med državama odloči v določenem roku. Te zaveze v novem pogajalskem okviru ni več, a ravno to je garancija, da bo vprašanje rešeno v doglednem času, torej še v času pogajanj Hrvaške o vstopu v EU, je dejal Janša. Poslanski 'da' nadaljevanju pogajanj Poslanci so na maratonski izredni seji o umiku slovenskih zadržkov v hrvaških pogajanjih z Evropsko unijo med drugim sprejeli sklep, da mora vlada do 1. oktobra državnemu zboru predložiti v potrditev pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o načinu reševanja spora o meji. To pomeni, da se bodo poslanci do četrtka sešli še na eni izredni seji. Vsak na svojem bregu Izredna seja je potekala za zaprtimi vrati, tako v javnost niso prišle nobene podrobnosti predloga arbitražnega sporazuma. Vendar pa naj bi koalicija in opozicija ostali vsaka na svojem bregu. Po besedah predsednika državnega zbora Pavla Gantarja je bila razprava klasična, koalicija je vladna stališča podpirala, opozicija pa da je bila bolj kritična. Opozicija po besedah Gantarja sicer večinsko ni glasovala za sklepa, ker amandma, ki so ga SDS, SLS in SNS v ponedeljek zvečer med sejo državnega zbora vložile h gradivu vlade, ni bil sprejet. Referendumske aktivnosti se nadaljujejo Predsednik SLS Radovan Žerjav je po seji dejal, da bodo nadaljevali z aktivnostmi za pripravo referenduma. ''Pravzaprav nismo izvedeli ničesar novega, tako da se kaos, ki je nastal, preprosto nadaljuje,'' je dejal. Meni tudi, da danes sprejeta sklepa ne bosta imela politične teže. Franco Juri iz Zaresa meni, da sprejeta sklepa pomenita, da se pristopna pogajanja Hrvaške z EU lahko nadaljujejo, vzporedno pa se nadaljujejo tudi pogajanja o arbitražnem sporazumu. ''O sporazumu bomo razpravljali še v prihodnjih dneh,'' je dodal. Opozicijski amandma je označil za ""poskus zavlačevanja"". Prepričan je, da je opozicija najprej kritično nastopila do blokade hrvaških pristopnih pogajanj, nato pa do deblokade, sama pa glede tega nima jasnega stališča.",0
"Plače v večini evropskih držav so šle v letu 2007 navzgor. Izjema je, na žalost, Slovenija, kjer so se plače zmanjšale. Realne plače v EU so se lani glede na leto 2006 povprečno povečale za 2,3 odstotka, pri čemer so med posameznimi članicami ogromne razlike, kaže poročilo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound. Realne plače so najbolj rasle v novih članicah, izjema je Slovenija, kjer so se realne plače lani najbolj zmanjšale. Slovenija je lani zabeležila 3,5-odstotno zmanjšanje realnih plač glede na leto 2006, kar je največ v vsej uniji. Plače so se v Sloveniji glede na leto poprej sicer zmanjšale že leta 2006, in sicer za 0,6 odstotka. Slovenija je izjema - plače so se znižale. Rast realnih plač v Sloveniji je bila tako lani tako pod povprečjem celotne unije 2,3 odstotka kot tudi pod povprečjem območja evra, kjer so se realne plače v povprečju zmanjšale za 0,4 odstotka. V podatkih za območje evra za lani še nista zajeti Malta in Ciper, ki sta članici območja evra postali letos. Krepko nad povprečjem je bila lani rast realnih plač v baltskih državah ter v najnovejših članicah Bolgariji in Romuniji. Najbolj so se realne plače lani glede na leto 2006 povečale v Latviji za 18,3 odstotka, Litvi za 13 odstotkov in Romuniji za 12,2 odstotka. V povprečju so se plače v 12 članicah, ki so v unijo vstopile od leta 2004, povečale za pet odstotkov. Zmanjšanje realnih plač so leta 2007 poleg Slovenije zabeležili še v enajstih članicah unije. Realne plače so se tako najbolj zmanjšale še na Cipru za 1,6 odstotka, v Španiji za 1,4 odstotka, v Avstriji in na Češkem v vsaki za 1,3 odstotka ter na Madžarskem in v Belgiji v vsaki za 1,2 odstotka, še kaže danes objavljeno poročilo Eurofounda.",0
"Elan bo dobil nagrado red dot za oblikovanje linije smuči iz serije SLX WaveFlex. Eno izmed najprestižnejših nagrad v oblikovanju so v Elanu prejeli že leta 2007 za serijo Speedwave. Smuči Elan Nagrado za oblikovanje red dot, ki jih bodo junija podelili v Nemčiji, bo prejel tudi Elan, in sicer za linijo smuči iz serije SLX WaveFlex. Smuči je v sodelovanju z razvojem Elana oblikoval Gigodesign, za nagrade pa se je letos potegovalo 1663 podjetij iz 57 držav. Proces oblikovanja smuči je zahteven in vključuje veliko vložkov, ki jih je treba obravnavati pred uvedbo izdelka na trg. 3D-dizajn in grafična podoba morata usklajeno poudarjati ključna sporočila in glavne tehnologije izdelka, so v sporočilu za javnost zapisali v Elanu. Nagrada za oblikovanje red dot za SLX WaveFlex smuči dokazuje, da je Elan vodilna blagovna znamka v smučarski industriji na področju oblikovanja, ki redno osvaja tako pomembne nagrade, na kar smo tudi vsi v Elanu zelo ponosni, je poudaril produktni vodja Elana Luka Grilc. Še bolj pomembno pa je po mnenju Grilca dejstvo, da so ključne strateške komponente Elanovih izdelkov oblikovanje, inovativnost in vozne lastnosti v ospredju in to se na koncu odraža v prodaji in navdušujočem odzivu kupcev. Elan je prvič to nagrado prejel že leta 2007 za SpeedWave serijo. Nagrado red dot podeljujejo že od leta 1955 in velja za eno izmed najbolj prestižnih priznanj v dizajnu.",1
"New York - Zvezno sodišče v New Yorku je nekdanjemu članu uprave Goldman Sachsa Rajatu Gupti zaradi trgovanja na podlagi izdaje notranjih informacij naložilo plačilo kazni v višini 13,9 milijona dolarjev. Sodnik Jed Rakoff je Rajatu Gupti poleg plačila finančne kazni prepovedal, da bi kot uradnik ali direktor deloval v kakšnem javnem podjetju, prav tako pa se ne sme povezati z nobenim borznim posrednikom, trgovcem ali investicijskim svetovalcem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tožbo proti Guptiju je vložila ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) zaradi njegovega sodelovanja z ustanoviteljem hedge sklada Galleon Rajom Rajaratnamom. Galleon je bil eden največjih hedge skladov na svetu, ki je upravljal s sedmimi milijardami dolarji premoženja, po aretaciji Rajaratnama leta 2009 pa je potem propadel. Gupti in Rajaratnam naj bi se dogovarjala o pet milijard dolarjev vredni investiciji podjetja Berkshire Hathaway v Goldman Sachsu in o tajnih finančnih podatkih glede poslovanja Goldman Sachsa leta 2008. V podobnem sodnem procesu leta 2012 je porota na newyorškem sodišču Gupto že spoznala za krivega izdaje zaupnih informacij Rajaratnamu. Gupta je bil oktobra lani obsojen na dve leti zapora in plačilo pet milijonov dolarjev kazni. Pred Goldman Sachsom je bil Gupta tudi direktor priznane svetovalne družbe McKinsey&Co in direktor podjetja Procter&Gamble, in je veljal za enega najbolj uspešnih indijskih priseljencev v ZDA.",0
"Ljubljana - Revizorka Tanja Medvešek, ki je opravljala revizije za Primorje in njegove povezane družbe, je z zlorabo notranjih informacij zagotovila poplačilo svojih dolgov, s tem pa se postavila v prednostni položaj pred drugimi upniki, je poročala Televizija Slovenija (TVS). Revizorka je izračunala, da so njene pretekle revizije za Primorje in povezane družbe vredne 66 tisoč evrov. Ker je imela notranje informacije o slabem poslovanju Primorja, jih je po navedbah televizije izkoristila. Izvršnemu direktorju Primorja Robertu Brajdihu je predlagala poplačilo s trisobnim stanovanjem v hrvaškem Novigradu, vrednim 176 tisoč evrov. Ker je morala za stanovanje doplačati 110 tisoč evrov, sta z Brajdihom podpisala pogodbo o kreditiranju s t.i. verižno kompenzacijo. Primorje je Medveškovi kreditiralo plačilo preostanka stanovanja, ona pa naj bi v zameno opravila še eno revizijo. Medveškova je TVS pisno sporočila, da je bil dogovorjeni način poplačila terjatev v tistem času zakonit, v tem obdobju delovanja naročnika pa tudi običajen način plačila dobaviteljem. Direktorica Javne agencije za nadzor nad revidiranjem Mojca Majič je za TVS povedala, da kakršnemu koli sumu, da bi šlo za določeno odvisnost ali pristransko delovanje, sledijo določene sankcije. Na podlagi informacij, ki jih ima, pa da je težko dati dokončno sodbo glede tega, ali lahko tem kršitvam sledi odvzem licence. Agencija, ki nadzoruje 211 revizorjev, je po navedbah televizije v dveh letih in pol odvzela eno licenco. Direktor Slovenskega inštituta za revizijo Marjan Odar je za TVS ocenil, da gre za zelo hud prekršek.",0
"Piranski mandrač. Papirji se urejajo, občina dobila spremenjene kulturnovarstvene pogoje za obnovo. “V postopku gradbene inšpekcije je bilo ugotovljeno, da izvedena dela ne odstopajo od določb gradbenega dovoljenja, ki dovoljuje rekonstrukcijo obale ob pristanišču Piran. Gradbeni inšpektor pa nima pooblastil, da bi presojal skladnost izvajanja del s kulturnovarstvenimi pogoji,” so nam povedali na gradbenem inšpektoratu. Ustavitev del na piranskem mandraču je zato, kot je znano, izrekel inšpektor za varstvo kulturne dediščine. Marca je namreč ugotovil, da se dela izvajajo v nasprotju s kulturnovarstvenim soglasjem zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ta je, kot smo izvedeli, prejšnji teden piranski občini posredoval spremenjene kulturnovarstvene pogoje, na podlagi katerih lahko pridobi izvajalce arheoloških raziskav ter kulturnovarstveno soglasje ministrstva za kulturo za raziskavo in odstranitev dediščine. Na občini napovedujejo, da bodo storili vse, da bodo dela v piranskem mandraču kmalu spet stekla, glede morebitnih sankcij zoper odgovorne za nepravilnosti, ki so se pojavile, pa še ni odločitve.",1
"Indeksi že vse od 11. ure naprej opisujejo graf, ki se do 13. ure počasi rahlo dviguje, potem pa spušča. Izjema je italijanski MIB, ki je popoldne dvakrat poskočil Stanje ob 15:00 Podražitve še naprej vodi mešanica družb finančnega in surovinskega sektorja. Med pocenitvami, ki jih je približno petina, so večinoma storitvena pa tudi proizvodna podjetja. FTSE + 1 % DAX + 1,2 % CAC + 1,1 % MIB + 1,65 % RTS + 0,23 % Stanje ob 12:40 FTSE + 1,15 % Za vsaj odstotek se krepi tri petine kotacije. Na dnu je s pocenitvijo za 5,6 odstotka še vedno založniška hiša Reed Elsevier. DAX + 1,3 % CAC + 1,15 % Za 5,5 odstotka se najbolj dražijo delnice Credit Agricole. Več kot polovica kotacije se krepi za vsaj en odstotek. MIB + 1,45 % RTS + 0,75 % Stanje ob 10:10 FTSE + 0,85 % Podražitve vodijo surovinske in finančne družbe. Za 4,85 odstotka se krepijo delnice družbe Randgold . Za dva do štiri odstotke se krepijo delnice družb kot so denimo Aviva , Standard Life , Lonmin , BHP Billiton , Vedanta in Rio Tinto . Za vsaj en odstotek se krepi dve petini kotacije. V izgubi je četrtina kotacije, a le tri družbe več kot odstotek. Delnice Reed Elsevier so potonile za 4,9 odstotka, Scottish & Southern Energy za 2,2 odstotka in Tullow Oil za dva odstotka. DAX + 0,8 % Za 1,65 odstotka se najbolj dražijo delnice družb E.ON in Fresenius . Malo več kot odstotek nad gladino je še Deutsche Boerse , malo manj kot odstotek pa se krepi ThyssenKrupp . Večina podražitev je v okviru enega odstotka. Med njimi denimo Allianz , Commerzbank in Metro. V rahli izgubi so Bayer , BASF in BMW . Poldrugi odstotek izgube imajo delničarji Lufthanse . CAC + 1 % V kotaciji CAC se cenijo le delnice štirih družb. V 0,7 odstotka izgube je denimo Vivendi . Za 4,1 odstotka se krepijo delnice Credit Agricole . Za tri odstotke se krepijo delnice družbe Arcelormittal , za dva odstotka pa delnice proizvajalca cementa Lafarge . Dobra polovica kotacije se krepi za manj kot en odstotek. Na spodnjem dnu razpona so denimo EADS , Veolia in Renault . Na zgornjem delu pa EDF , AXA in Peugeot . MIB + 1,1 % Geox je za 2,8 odstotka potonil tudi danes in je na tedenski ravni že ob šest odstotkov. Velika večina kotacije se krepi in polovica delnic je pridobila vsaj en odstotek. Močno so poskočile delnice družbe Davide Campari , ki so pridobile 6,8 odstotka. Mediaset je poskočil za 4,3 odstotka. Dva odstotka so pridobili Buzzi Unicem , Intesa Sanpaolo in STMicroelectronics . RTS + 0,65 % Stanje na začetku trgovanja FTSE + 0,9 % DAX + 0,45 % CAC + 0,95 % RTS + 0,87 %",1
"Ljubljana - Na desetine upnikov steklarskega podjetja Diamant iz Maribora, ki jim do začetka njegovega stečaja oktobra lani ni uspelo zavarovati svojih terjatev, zelo verjetno ne bodo videli niti centa. Resda ima Diamant, ki je propadel zaradi prevelike navezanosti na gradbeništvo in zgrešenih investicij, za več kot dva milijona evrov zemljišč, zgradb in opreme, a je velika večina zastavljena pri bankah, ostanek stečajne mase pa bo šel za stroške stečajnega postopka in delavcem s prednostnimi terjatvami. Podjetje s sedežem blizu središča Maribora, ki je v lasti Milana, Jožice in Mateja Zorka, se je ukvarjalo s predelavo stekla, izdelavo izolacijskega in kaljenega stekla pa tudi njegovo montažo. Vrsto let je ustvarjalo okoli tri milijone evrov prihodkov, do insolventnosti pa je po oceni poslovodstva prišlo maja 2010. ""Takrat je tudi prišlo do prve blokade na obeh računih, nato se je plačevalo izključno z asignacijami, ki so se izvajale prek Steklarstva Milan Zorko, s.p.,"" je navedel stečajni upravitelj Kristjan Anton Kontarščak. Nato so se težave le še stopnjevale, tako da so imeli na dan stečaja več kot pol milijona evrov odprtih terjatev. Neplačevanje kupcev pa ni edini vzrok za propad podjetja. ""Stečajni dolžnik je nakupil zemljišče, na katerem je nameraval graditi poslovne prostore. Občani so se pritožili, zato je gradnja stala, stroški z zemljiščem pa so se nabirali. Zemljišče je poskušal prodati, a mu ni uspelo,"" je obrazložil upravitelj. Glavna propadla naložba pa je bila kalilna peč, ki je v Diamantu niso bili več sposobni financirati. Vseh terjatev, ki jih je Kontarščak priznal, je sicer za več kot štiri milijone evrov, še enkrat več, kot je po izvedenih cenitvah vredna stečajna masa. Visoko na vrhu seznama upnikov je Banka Sparkasse in njene družbe, ki jim je Diamant ostal dolžan kar 2,3 milijona evrov. Vseeno jo bodo razmeroma dobro odnesle, saj je banka na praktično vseh zemljiščih vpisala hipoteke na prva mesta, njena lizinška družba pa ima ločitveno pravico na delu kalilne peči. Neobremenjenih je tako le za nekaj sto tisoč evrov premoženja s terjatvami vred, izkupiček pa bo verjetno šel za poplačilo stroškov postopka in zaposlenih - teh je bilo na dan stečaja 33. Bistveno slabše kaže drugim večjim upnikom Diamanta. Država (Durs) ima namreč za 411.000 evrov, Javni sklad za podjetništvo za 233.000 evrov, ZZZS pa za okoli 77.000 evrov terjatev, pri čemer ima le prva priznano ločitveno pravico na nekaj nepremičninah, a šele na šestem mestu. tomaz.modic@dnevnik.si",0
"Italijani hodijo v slovensko Istro na servis avtomobilov, na Goriško pa po cenejše avtomobile. “V našem salonu italijanskih kupcev nimamo, je pa res, da prihajajo k nam na servis,” pravi Andrej Jereb iz izolskega Avta Jereb, kjer prodajajo predvsem vozila znamk Toyota in Seat. “Dejstvo je namreč, da so generalne, uradne cene novih avtomobilov enake, formirajo jih uvozniki, od posameznega trgovca pa je nato odvisna tista končna cena, ki jo oblikuje za kupca, da je konkurenčen,” dodaja znani voznik relija. 1500 evrov – celo toliko naj bi bili v Sloveniji cenejši nekateri avtomobili. Podobno pravi Tomaž Lozar, vodja koprskega Autocommercea, v katerem se je nabralo že nekaj odstotkov italijanskih strank, ki redno obiskujejo njihov servis. Na severu Primorske pa je drugače. “Zakaj je tako, pravzaprav ne bi znal natančno pojasniti. Ljudje na Goriškem na obeh straneh nekdanje meje dihajo nekako bolj skupaj kot slovenska Istra in Tržaško. Morda tiči razlog tudi v zgodovinskih okoliščinah,” razmišlja Jereb. Manj papirologije Poenostavljeno je. Večje povpraševanje z druge strani meje se je na Goriškem začelo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo oziroma v schengensko območje, ko se je zmanjšal obseg potrebne papirologije za takšen nakup. Postopek je danes precej poenostavljen, kupec za registracijo potrebuje račun, poseben dokument, ki ga izda naš uvoznik, in potrdilo, da je plačal davek oziroma IVO ter zavarovanje, kar traja le dan ali dva. Pri nas cenejši V avtomobilskih salonih v Novi Gorici in bližnji okolici so potrdili, da se pri njih v zadnjem času oglaša precej Italijanov. V solkanskem avtosalonu Prima I.E., kjer prodajajo avtomobile znamke Ford, so poudarili, da so avtomobili za kupce iz Italije v Sloveniji cenejši kljub subvenciji za stare avtomobile v višini 1.500 evrov, ki velja onkraj meje. “Točnih podatkov o številu prodanih avtomobilov Italijanom nimamo, res pa je, da je povpraševanje vse večje, saj razlike v ceni pri posameznem avtomobilu znašajo okoli tisoč oziroma 1.500 evrov,” so povedali. “Razlika v ceni, ki lahko kljub subvenciji na italijanski strani znaša tudi od tisoč do dva tisoč evrov, je dovolj utemeljen razlog, da pridejo k nam,” povedo in dodajo, da v Sloveniji takšne subvencije še ni in je, žal, najbrž nikoli ne bo. Nekaterim tisoč ni veliko Nekoliko drugačna je zgodba o avtomobilih višjega cenovnega razreda. V družbi AvtoSelect v Kromberku, kjer prodajajo tudi avtomobile znamke BMW, jih italijanskim kupcem prodajo le nekaj na leto. “Pri avtomobilih, ki stanejo 15 tisoč evrov, je dva tisoč evrov velik prihranek, pri avtih, vrednih 50 in več tisoč evrov, pa tisočak ali dva ne pomeni veliko, sicer pa se pri teh tudi drugače pogaja o ceni,” še razkrivajo.",1
"Ljubljana - Potem ko so se oktobra prihodki od prodaje v trgovini na drobno nekoliko zvišali, so se novembra znova znižali. Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) so se na mesečni ravni znižali za 0,2 odstotka, na letni ravni pa za skoraj 14 odstotkov. Prodaja živil, pijač in tobaka se je na mesečni ravni znižala za dva odstotka, na letni ravni pa za 4,4 odstotka. Realni prihodek od prodaje v trgovini z motornimi vozili in od popravil avtomobilov je bil medtem novembra za 2,4 odstotka nižji kot oktobra ter za 15,3 odstotka nižji kot novembra lani. Kriza se je sicer z nekajmesečnim zamikov v začetku letošnjega leta preselila tudi na trgovinsko dejavnost, pri čemer so bila bolj prizadeta podjetja v neživilskih dejavnostih trgovine kot pa podjetja v živilskih dejavnostih. Kljub padcu prihodkov ostajajo v Trgovinski zbornici Slovenije dokaj optimistični, saj so bili v zadnjih mesecih vidni pozitivni premiki, kar je skladno s prvimi pozitivnimi premiki na globalnem tržišču. Bolj pesimistični so v naši največji trgovinski verigi, Mercatorju. ""Okoliščine poslovanja bodo tudi v prihodnjem letu enako zahtevne kot v letošnjem letu in izjemno zaostrene gospodarske razmere bodo imele pomembne negativne vplive na strukturo in obseg potrošnje,"" opozarjajo. Podobno kot ostale panoge v gospodarstvu se je tudi trgovina, ki sicer predstavlja več kot tretjinski del slovenskega gospodarstva, v največji meri srečevala s problemi, kot so previsoki prispevki za plače, prekratki roki za doplačilo DDV, slaba dostopnost in visoka cena bančnega kreditiranja ter slaba plačilna disciplina. Na omejen dostop do dolgoročnih virov financiranja in pritiske na obrestne marže opozarjajo tudi v Mercatorju, saj bo to v prihodnje povzročilo višje stroške financiranja. V TZS še dodajajo, da so v letošnjem letu pogrešali stimulativen pristop za pospeševanje potrošnje. Kljub vsem težavam je bila trgovina letos ena redkih dejavnosti, ki je še vedno zaposlovala, medtem izpostavljajo v TZS. Po statističnih podatkih se sicer število zaposlenih v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili v prvih devetih mesecih letos ni bistveno spremenilo, medtem ko se je število zaposlenih v trgovini na debelo in posredništvu povečalo za pol odstotka. luki.nuredini@dnevnik.si",0
"Zaradi ponedeljkovega večjega nihanja tečajev delnic Istrabenza je uprava Ljubljanske borze začasno vzpostavila 30-odstotno omejitev gibanja tečaja. Ljubljanska borza se je odločila za omejitev gibanja tečaja delnice Istrabenz. Uprava Ljubljanske borze se je zaradi ponedeljkovega večjega nihanja tečajev poslov z delnicami Istrabenza in da bi zagotovila razpon za ustrezno trgovanje in oblikovanje tržnega tečaja odločila, da danes pri trgovanju z delnicami Istrabenza začasno vzpostavijo 30-odstotne omejitve gibanja tečajev od zadnjega uradnega enotnega tečaja. Danes je bilo z Istrabenzovimi delnicami sklenjenih 17 poslov, delnica pa se je pocenila za 6,34 odstotkov, njena vrednost pa je trenutno 4,58 evra. Tečaj Istrabenzovih delnic se je v ponedeljek ob 1300 evrih prometa znižal za 29,50 odstotka, na 4,90 evra. Delnice so že v petek, ko se je z njimi po 2. aprilu spet začelo trgovati, izgubile skoraj 20 odstotkov vrednosti. V prvih nekaj minutah trgovanja v ponedeljek, ko je borza odpravila omejitev gibanja tečaja delnice, se je vrednost delnice spustila tudi za 66,33 odstotka in je bila vredna 2,34 evra. Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo danes sicer v rdečih številkah. Osrednji delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 3546,41 točke, kar je 18,99 točke oz. 0,53 odstotka manj kot včeraj. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 4,39 točke oz. 0,51 odstotka na 850,38 točke. V prvi kotaciji so največ izgubile delnice Mercatorja, ki so se pocenile za 2,95 odstotka na 150,22 evra, Luke Koper -1,99 odstotka na 19,71 evra in Krke -0,41 odstotka na 50,89 evra, rast pa so zabeležile delnice Intereurope +1,08 odstotka na 5,60 evra in Telekoma Slovenije +0,23 odstotka na 147,81 evra.",0
"Radeče - V tovarni Radeče Papir so včeraj, po skoraj štirih mesecih, ponovno pognali stroj štiri, na katerem izdelujejo bele papirje. Že minuli teden so ponovno pognali stroj pet, na katerem izdelujejo banknotni papir. Prav tako so 250 zaposlenim v družbi, ki je od decembra v prisilni poravnavi, včeraj izplačali tudi decembrske plače. ""Ta trenutek do zaposlenih nimamo nobenih zaostalih obveznosti, čeprav od bank še nismo dobili nakazanega posojila za obratna sredstva v vrednosti treh milijonov evrov,"" je za Dnevnik dejal Peter Tevž, prokurist družbe G - M & M iz Grosupljega, preko katere lastniško obvladuje radeško papirnico. Tevž je dejal, da so plače lahko izplačali, ker so jim banke nakazale denar od drugih, izvoznih poslov. ""To nedeljo se odpravljamo v Indonezijo, kjer se bomo s konkurenco potegovali za večji posel indonezijske centralne banke, za katero naj bi izdelali vsaj dva tisoč ton banknotnega papirja, medtem ko je skupna količina na razpisu dobrih 5500 ton. A proizvajalci se lahko potegujemo le za 30 ali 70 odstotkov te količine,"" je povedal Tevž. ""Trenutno je stanje boljše, kot smo pričakovali, še posebno pa smo veseli, da smo dobili vse plače in da nam ta trenutek podjetje nič ne dolguje. Tudi naročila imamo, in to očitno za oba stroja, kar je dobro,"" je povedal predsednik podjetniškega sindikata Stane Klanšek. Radeška papirnica je zaradi ustavitve stroja štiri v zadnjih treh mesecih minulega leta poslovala z izgubo. Ta je znašala 2,2 milijona evrov, medtem ko so ustvarili 6,7 milijona evrov prihodkov. poslovni@dnevnik.si",1
"Ljubljana - ""Ne zdi se mi prav, da vlada na hitro preganja energente, ki so bili na trgu 15 let, sploh ne med krizo,"" je direktor podjetja za prodajo kurilnega olja HP Commerce iz Mengša Gregor Hubat včeraj komentiral napovedano vladno dvojno podražitev kurilnega olja. ""Dolgoročno bo kurilno olje zagotovo izginilo s trga, a to bi moral biti proces in se ne bi smelo zgoditi čez noč. Zdaj država počne enako kot pred dvajsetimi leti, le da je takrat s kurilnim oljem nadomeščala premog. Sploh pa ne razumem, zakaj bi kdo ljudi silil k zamenjavi energenta v teh težkih časih,"" je dejal Hubat. Že včeraj smo poročali, da je vlada tik pred koncem lanskega leta sprejela uredbo o prihrankih energije pri končnih odjemalcih, ki bo s 1. februarjem kupce kurilnega olja obremenila s plačilom dodatka v višini enega centa za liter. To bo pomenilo, da bi nakup 1000 litrov kurilnega olja odjemalce po novem stal deset evrov več. ""Iz izkušenj vemo, da povpraševanje po kurilnem olju močno naraste pred podražitvami. Tisti, ki so se že do zdaj greli s kurilnim oljem, se bodo tudi še naprej, res pa je, da se pri nas v Posavju delež kurilnega olja na trgu zmanjšuje, ker se ljudje preusmerjajo na ogrevanje s plinom,"" je pojasnila direktorica Avtohiše K Patricija Filipčič in dodala, da ""država vedno jemlje tam, kjer lahko"". ""Letošnja kurilna sezona je drugačna od prejšnjih. Če je povpraševanje običajno najvišje med septembrom in decembrom, bo tokrat po moji oceni spet veliko v začetku februarja,"" dodaja Gregor Hubat. Ob tem opozarja, da ljudje ne bodo tako hitro opustili kurilnega olja. ""Lastnik 150 kvadratnih metrov velike novejše hiše potrebuje za ogrevanje okrog 1500 litrov kurilnega olja na leto, za kar mora po sedanjih cenah odšteti manj kot tisoč evrov. To je manj kot sto evrov na mesec. Zdaj pa mi povejte, koliko v slovenskih mestih stane daljinsko ogrevanje,"" je razložil Hubat. Država bo sicer še bolj pritisnila na ceno kurilnega olja s svojo trošarinsko politiko. Vlada bo že v kratkem dvignila zakonsko določeno višino trošarine na kurilno olje z 41 na 70 evrov za tisoč litrov, s čimer si bo omogočila manevrski prostor za njen morebitni dvig. Na napovedane spremembe, med katerimi so tudi visok dvig trošarin na dizelsko gorivo in neosvinčeni bencin, so se včeraj odzvali v Petrolu in opozorili, da bi te vodile v nadaljnji padec njihove prodaje. ""To bi negativno vplivalo na državni proračun, posledično pa bi se poslabšale razmere v vsej slovenski družbi,"" so poudarili v največji domači naftni družbi, ki jo vodi Aleksander Svetelšek. ""Skrbi nas, da postajamo dražji ponudnik pogonskih goriv kot sosednje države v EU, zato obstaja skrb, da bodo slovenska podjetja in slovenski državljani ponovno primorani kupovati bencin v sosednjih državah. Največji padec prodaje pogonskih goriv imamo na bencinskih servisih ob meji. Močno se je zmanjšala tudi prodaja tujim avtoprevoznikom, pri katerih opažamo visoko cenovno elastičnost, saj so občutljivi za cenovne spremembe. Zaradi možnosti ugodnejše oskrbe v tujini pa imamo tudi zmanjšano prodajo domačim avtoprevoznikom in nekaterim fizičnim osebam v Sloveniji,"" so sporočili iz Petrola in dodali, da lahko dvig trošarin za polovico zmanjša načrtovani dobiček družbe. Ta naj bi na ravni skupine letos presegel 43 milijonov evrov. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Družba Žito, v kateri je predsednik uprave Iztok Bricl, je pred dnevi objavila, da so se zaradi višjih prodajnih cen in prenosa prodaje bombonov z Žita Šumi na Žito prihodki od prodaje v matičnem podjetju lani povišali za 5,6 odstotka, na 106,7 milijona evrov. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, pa je razvidno, da so bili prihodki skupine Žito v minulem letu glede na leto pred tem za nekaj odstotkov nižji. Na decembrski seji sveta delavcev so poleg novega plačnega sistema, na podlagi katerega so se večini delavcev znižale plače, razpravljali tudi o poslovnih rezultatih skupine Žito, s katerimi se je pred tem seznanil tudi nadzorni svet. V prvih desetih mesecih lanskega leta je skupina Žito v primerjavi z enakim obdobjem lani sicer povečala prodajo za 2,5 odstotka, pri tem pa je načrtovana prodaja zaostajala za 4,7 odstotka. Po ocenah s konca lanskega leta naj bi se prihodki od prodaje Žita v lanskem letu znižali za šest odstotkov. Zaostajanje za načrti je vodstvo Žita utemeljevalo s prenosom dela proizvodnje v Krško in posledično pomanjkanjem proizvodov za prodajo, težavami zaradi dobave politank in vafljev, slabe prodaje moke, ki je posledica nižjih cen njihove konkurence in težav v pekarstvu. Na svetu delavcev Žita je Bricl prisotne seznanil tudi, da Žito 5. decembra ne bo povišalo cen, kot je bilo sprva najavljeno, in da bodo javnost obvestili, da Žito ne povišuje cen. Udeleženci sestanka so bili tudi seznanjeni, da selitve proizvodnje z lokacije v BTC v sedanjih razmerah ne bo in da bo Žito ostal na tej lokaciji še najmanj dve leti. Prav tako so do nadaljnjega ustavljene tudi vse Žitove investicije v Mariboru. Na številna vprašanja, ki smo jih naslovili na Bricla, so nam v Žitu odgovorili, da z vsemi pomembnimi informacijami o poslovanju Žita in skupine Žito obveščajo javnost po spletnih straneh Ljubljanske borze in da neformalnih govoric in špekulacij ne komentirajo. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Cene življenjskih potrebščin so se oktobra spet zvišale, v povprečju za 0,7 odstotka. Letna rast cen je 5,1 odstotna. V primerjavi z mesecem septembrom so se cene življenjskih potrebščin v povprečju zvišale za 0,7 odstotka, medtem ko smo oktobra lani beležili deflacijo in so se cene znižale za 0,8 odstotka. Oktobra so podražitve zabeležili pri oblačilih in obutvi v povprečju za 4,4 odstotka, hrani in brezalkoholnih pijačah za 2,2 odstotka, stanovanjih za odstotek, stanovanjski opremi in izobraževanju za 0,7 odstotka, gostinskih in nastanitvenih storitvah za 0,4 odstotka, raznovrstnem blagu in storitvah za 0,3 odstotka, alkoholnih pijačah in tobaku ter zdravju za 0,1 odstotka. Letna rast cen se je zvišala na 5,1 odstotka, medtem ko je v enakem obdobju lani znašala 1,5 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen se je zvišala na 3,1 odstotka, v enakem obdobju lani je bila 2,4-odstotna. V skladu z napovedanimi jesenskimi podražitvami prehrambenih izdelkov so tudi ta mesec zabeležili močan dvig cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače. Hrana se je podražila za 2,5 odstotka. Najbolj so se zvišale cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc v povprečju za 9,8 odstotka, olja in maščob za 6,2 odstotka, mesa za 2,6 odstotka ter zelenjave za 1,9 odstotka. Znova se je podražil kruh in drugi izdelki iz žit, tokrat za 0,7 odstotka. Nižje cene prevoza, komunikacij in kulture Cene so se oktobra znižale v treh skupinah, in sicer v rekreaciji in kulturi v povprečju za 2,2 odstotka, prevozu za 0,4 odstotka ter komunikacijah za 0,1 odstotka. Podobno kot pretekli mesec so se v skupini rekreacija in kultura občutneje pocenile počitnice v paketu za osem odstotkov. Za 0,9 odstotka se je pocenila avdio, video in računalniška oprema. V oktobru so se opazneje znižale cene medicinskih in terapevtskih izdelkov za 0,9 odstotka, nastanitvenih storitev za 0,4 odstotka in zdravstvenih storitev izven bolnišnic za 0,3 odstotka. V skupini prevoz so se najbolj pocenila motorna kolesa in kolesa za 1,7 odstotka ter goriva in maziva za 1,4 odstotka, pa tudi letalski potniški prevozi za 0,6 odstotka, rezervni deli za prometna sredstva za 0,4 odstotka ter vzdrževanje in popravila vozil za 0,2 odstotka. Na znižanje cen v skupini komunikacije pa so vplivale nižje cene telefonskih storitev in aparatov v povprečju za 0,1 odstotka, medtem ko so cene poštnih storitev v povprečju ostale nespremenjene. Umar Inflacija še vedno posledica zunanjih šokov Akterji, ki nastopajo na trgu hrane - pridelovalci, predelovalna podjetja in prodajalci - izkoriščajo svojo moč, ki jo imajo nad potrošniki. Zato je povišanje cen hrane pri nas višje kot drugje v Evropi, je povedal v.d. direktorja Umarja Boštjan Vasle. Kljub visoki oktobrski inflaciji je jesenska napoved Umarja za inflacijo v letu 2007 4,3 odstotka še vedno dosegljiva. Je pa stopnja inflacije odvisna od nadaljnjega gibanja cen nafte in hrane, pa tudi od reakcije ekonomskih politik in vseh nosilcev, ki so kakorkoli povezani z oblikovanjem cen v Sloveniji. Največji izziv slovenske ekonomske politike je inflacija. Ta je bila oktobra na medletni ravni 5,1-odstotna, kar je po prepričanju v.d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjana Vasleta zaskrbljujoče. Visoka inflacija je po ocenah Umarja še vedno predvsem posledica zunanjih šokov, torej višjih cen nafte in hrane. Medtem ko je bil začetni impulz rasti hrane skoraj izključno posledica višjih cen vhodnih surovin na svetovnem trgu, pa ta rast v zadnjih mesecih postaja vse bolj avtonomna. Previsoka rast plač višja inflacija Na Umarju še vedno pričakujejo, da se bo rast cen v kratkoročnem obdobju, to je v enem letu, umirila. Aprila in maja prihodnje leto bi se rast cen lahko začela zniževati in bi se lahko konec prihodnjega leta približala trem odstotkom, kar je za slovenske razmere makroekonomsko vzdržno, je poudaril Vasle. Vlada je ekonomske politike v zadnjih mesecih že izčrpala znižala je trošarine in se odločila za zaostritve na področju reguliranih cen. V prihodnjih mesecih in v letu 2008 bo po Vasletovih besedah ključen dogovor med delodajalci in delojemalci glede rasti plač. Če bi bila rast plač prekomerna, bi to dodatno spodbudilo rast inflacije in bi ta ostala na okoli pet odstotkov tudi prihodnje leto, pravi Vasle. Vasle bi sicer vladi priporočil, da čimprej sprejme načrt reguliranih cen za prihodnji dve leti, in sicer z restriktivnimi usmeritvami na področju gibanja reguliranih cen. Z ustrezno fiskalno politiko naj prispeva k stabilizaciji inflacije v daljšem obdobju, ne sme pa dopustiti, da bi rast plač v javnem sektorju presegla rast produktivnosti. V tem trenutku Umar vladi še ne bi priporočil ukrepov, s katerimi bi prispevala k upočasnitvi gospodarske rasti.",0
"V soboto bo potekala dražba, na kateri bo naprodaj 188 predmetov, ki jih je imel v lasti Bernard Madoff V soboto ob 10. uri dopoldne bo v New Yorku potekala dražba 188 predmetov zaplenjenih prevarantu stoletja Bernardu Madoffu. Naprodaj bo njegov nakit, ure, krzneni plašč, zbirateljski predmeti in drugo osebno premoženje, ki je bilo v lasti Bernarda in Ruth Madoff. Seznam predmetov vključuje 16 ur znamke Rolex in več kot 30 torbic. Naprodaj bodo tudi Madoffovi pasovi, kape, srajce, uhani, palice za golf, kipci, ribiška oprema, umetnine, kozarci in pet krznenih plaščev. Ocenjene vrednosti predmetov se začnejo pri dobrih 40 dolarjih. Ocenjeno je, da bi ure lahko prinesle do pol milijona dolarjev izkupička. Prodaja v Madoffovi maniri Kot je pri Madoffu že v navadi, morajo biti kupci previdni. V brošuri dražbene hiše je namreč zapisano, da ne oni ne US Marshal Service ne prevzemajo odgovornosti glede natančnosti opisov, teže, količine, kakovosti, čistosti ali vrednosti predmetov, ki jih prodajajo. Velja dodati, da USMS vse zaplenjene predmete prodaja pod omenjenimi pogoji.",1
"V največjih težavah trgovci in gostinci Pred mesecem dni so turistični delavci zaznali okoli 20-odstotni upad tujih gostov, ki so ga pripisali gospodarski krizi. Zdaj pa kaže, da bo k upadu nočitev prispevalo še vreme. Kot je za TV Slovenija dejal Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje, je tovrstno vreme pravzaprav normalno, saj se temperature bistveno ne razlikujejo od dolgoletnih klimatoloških vrednosti iz druge polovice prejšnjega stoletja. Letos naj bi bile tako temperature do septembra le malenkost nižje od povprečja zadnjih desetih let. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije, je o tem že dejal, da junij njihovih pričakovanj ni izpolnil. Zlasti se po njegovih besedah vpliv vremena pozna pri gostih, ki se odločijo za nastanitev v zasebnih sobah in apartmajih, ter seveda pri kampiranju. V kampu Šobec je tako trenutno le okoli 350 gostov, medtem ko jih je bilo lani ob tem času približno sto več. Obala Varčevanje vidno povsod Turistični delavci na Obali pri tem opozarjajo, da je poglavitni razlog za manjši obisk vendarle svetovna gospodarska kriza. Kot navajajo, je varčevanje opaziti povsod, gostje se odločijo bodisi za krajši dopust ali pa se odpovedo dodatni ponudbi, denimo izletom. Portoroški hoteli so trenutno 80-odstotno zasedeni, a to ni povsem to, kar so pričakovali. Kljub temu je Janez Jager, Life Class Portorož, za TV Slovenija dejal, da je bil vpliv krize očitnejši pozimi, zdaj pa se razmere izboljšujejo. Zlasti krizo občutijo gostinci in trgovci, kot pa je povedal Jadran Furlanič, Turistično informativna pisarna Porotorož, so se odločili tudi za dodatne oglaševalske akcije zlasti v Italiji in Srbiji, pa tudi v Sloveniji.",0
"Ljubljana - Hrvaška družba Perutnina Ptuj - Pipo, ki sodi v skupino Perutnine Ptuj, je včeraj v Zagrebu odprla nov distribucijski center. Vanj so vložili štiri milijone evrov, kar je druga največja naložba skupine na hrvaškem trgu v letošnjem letu, saj so pred dvema mesecema v izgradnjo nove proizvodne linije že vložili milijon evrov. V novem centru, ki so ga od februarja gradili hrvaški izvajalci, bodo zaposlili deset dodatnih delavcev. Skupina Perutnina Ptuj, ki jo sestavlja 17 družb v šestih državah, ima na Hrvaškem približno 700 zaposlenih in 87 prodajaln. Do prihodnje turistične sezone bodo število prodajaln povečali na okoli 100, poleg tega pa nameravajo posodobiti distribucijski center v Zadru. Generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser je med drugim povedal, da letos pričakujejo enake prihodke kot lani, in dodal, da je skupina letos izvedla za več kot 20 milijonov evrov naložb.",1
"Na novem portalu trdna.si se bodo bolniki lahko enkrat tedensko v živo pogovarjali z zdravnikom, ki bo bralcem dosegljiv tudi prek foruma Te dni je zaživel portal in podporni program trdna.si, ki je namenjen predvsem bolnikom z osteoporozo in njihovim svojcem v pomoč za lažje življenje z omenjeno boleznijo. Program bo obsegal spletni portal z nazornimi video vsebinami in aktualnimi forumi, brezplačno svetovalno telefonsko linijo ter programe podporne vadbe, kot denimo organizirana telesna vadba, nordijska hoja in podobno. Na portalu dejstva o osteoporozi, zdravljenju in preventivi Portal je osnovan za lažje razumevanje in obravnavo težav, s katerimi se srečujejo bolniki. Poleg vsebin, ki se nanašajo na dejstva o osteoporozi in kosteh, zdravljenju in preventivi ter zdravemu načinu življenja, portal prinaša tudi konkretne video vsebine in aktualne forume. Z ogledom video vsebin lahko bolniki, njihovi svojci in prijatelji pa tudi vsi ostali zainteresirani pridobijo koristne in poučne informacije. Za zdaj je še vedno edini način za prepoznavanje osteoporoze merjenje mineralne kostne gostote. Na portalu bodo uporabniki lahko našli zbrane vse DXA centre v Sloveniji, kjer se tovrstne meritve izvajajo in pa kontakte društev in organizacij, ki nudijo pomoč obolelim z osteoporozo, delovala pa bo tudi brezplačna svetovalna telefonska linija. ""Pomembna je preventiva"" Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil endokrinolog Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana, je osteoporoza kronična bolezen, ki je za zdaj še ne moremo dokončno pozdraviti, vendar pa lahko upočasnimo ali celo zaustavimo njeno napredovanje. ""Z rednim jemanjem zdravil lahko nevarnost za zlome zmanjšamo približno za polovico,"" je poudaril. Prav tako je po njegovem pomembna tudi preventiva: zdravo življenje, veliko kalcija in vitamina D ter veliko gibanja. Prvič naj bi se sicer merilo kostno gostoto pri ženskah po 65. letu, pri moških pa po 70. letu. Meritev sicer ni brezplačna, vendar si Zveza društev bolnikov z osteoporozo prizadeva za uveljavitev brezplačnega merjenja. Svetovni dan osteoporoze je sicer 20. oktobra, obeležili pa ga bodo tudi v Sloveniji z različnimi prireditvami. 10 ključnih nasvetov s področja osteoporoze Poskrbite, da dnevno zaužijete približno 1.000 mg kalcija, najbolje s posnetim mlekom in mlečnimi izdelki. Poskrbite, da vsak dan dobite dovolj vitamina D, z izpostavljanjem soncu po priporočilih specialistov - endokrinologov ali z jemanjem nadomestkov vitamina D v obliki kapljic. Prenehajte z razvadami, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkoholnih pijač. Rešite enominutni IOF test, s katerim lahko ugotovite, ali imate visoko tveganje za razvoj osteoporoze. Če je vaše tveganje za osteoporozo visoko, torej če imate katerega od dejavnikov tveganja, obiščite DXA center, kjer vam bodo izmerili vrednost mineralne kostne gostote. V primeru osteoporoze se bo zdravnik odločil, katero zdravilo je za vas najbolj primerno. Zdravila za osteoporozo bodo učinkovita le, če jih boste jemali redno. Ostanite telesno aktivni. Redno izvajajte vaje za bolnike z osteoporozo. Preprečite padce z upoštevanjem varnostnih nasvetov. Vir: trdna.si",1
"Svet za načelo prostovoljnosti Strateški gospodarski svet je sklenil, da so spremembe zakona o udeležbi delavcev pri dobičku nujne, je po seji sveta pojasnil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Z njimi bi lahko po ministrovih besedah podjetja v večji meri spodbudili k vključevanju v sheme delitve dobička zaposlenim. Svet se zavzema za ohranitev načela prostovoljnosti. Načelo prostovoljnosti povsod v Uniji, razen v Franciji Strateški svet meni, da bodo v primeru obvezne udeležbe pri dobičku podjetja uporabila kreativno računovodstvo . Našli bodo načine, da se temu izognejo, poleg tega bodo predvsem tuji vlagatelji umetno zniževali dobiček, država pa se bo soočila s tem, da bo pobrala manj davka na dobiček, je poudaril minister. Hkrati pa zaposleni ne bodo deležni dobička v tistem deležu, kot so ga dejansko tudi ustvarili. Da je načelo prostovoljnosti najboljše, po njegovem mnenju kaže tudi to, da ga upoštevajo vse države Unije z izjemo Francije. Dobiček naj bo na enak način izplačan delavcem in lastnikom kapitala Pojasniti velja še, da je strateški svet podprl rešitev, da je treba, ko gre za zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, prilagoditi predvsem davčno obravnavo udeležbe, in sicer tako, da se izogne današnjim razmeram, ko je izplačilo od dobička lastnikov kapitala obdavčeno manj kot pa izplačilo deleža dobička zaposlenim. V svetu so prepričani, da morajo biti vsi udeleženci v podjetjih davčno obravnavani na enak način. Kot osnovo naj se vzame bilančni dobiček in ne le čisti dobiček, predlaga svet, ki podpira tudi odpravo odloga pri izplačilu dobička zaposlenim, tako da bi se ta lahko izplačal na enak način kot lastnikom kapitala. Pahor Spremembe vodijo v socialni dialog Omenjeni predlog sprememb zakona podpira tudi premier Borut Pahor, ki je prepričan, da vodi v socialni dialog.",1
"V prometni nesreči moramo pomagati udeležencem v okviru svojega znanja in zmožnosti ter zavarovati kraj nesreče Dolžnost vsakega voznika je, da v primeru prometne nesreče pomaga udeležencem v okviru svojega znanja in zmožnosti ter zavaruje kraj nesreče, v kolikor to še ni postorjeno, pravijo strokovnjaki pri AMZS. V primeru prometne nesreče postavite varnostni trikotnik vsaj 50 metrov od kraja nesreče, da tako opozorite druge udeležence v prometu in preprečite nastanek novih nesreč. Če sami niste videli nesreče ali če je poškodovanec v nezavesti, presodite okoliščine, v katerih ste našli udeležence in vključite druge, ki so na kraju nesreče. Presodite stanje poškodovancev (med drugim preverite zavest, dihanje, srčni utrip, telesna temperatura, krvavitve in videz in barvo kože) in obvestite policijo in reševalce. Foto: Barbara Reya Če nastane le materialna škoda Udeleženci prometne nesreče prve kategorije morajo ustaviti vozila, zavarovati in označiti kraj in čim prej vozilo odstraniti z vozišča, če je to možno, da se lahko sprosti promet. O prometni nesreči načeloma ni potrebno obvestiti policije, udeleženci prometne nesreče pa si morajo izmenjati osebne podatke, podatke o zavarovanju, pokazati vozniško in prometno dovoljenje ter izpolniti evropsko poročilo o prometni nesreči. Če oškodovanec ni prisoten Če smo udeleženi v prometni nesreči, kjer oškodovanec ni prisoten (najpogosteje gre za poškodovanje vozila na parkirnem prostoru), nam prometna kultura in veljavna zakonodaja narekujeta, da za brisalcem poškodovanega vozila pustimo listek s podatki kje, kako in kdaj nas lahko lastnik poškodovanega vozila najde. Lahko pa si zabeležimo registrsko številko poškodovanega vozila in na policijski postaji povprašamo o podatkih lastnika poškodovanega vozila in ga obvestimo o prometni nesreči.",1
"Milan Kučan je v intervjuju za Finance dejal, da si prihoda trojke ne želi. Pravi, da težko reče, da bo Bratuškova tudi v prihodnosti na čelu Pozitivne Slovenije. Na vprašanje, ali je vlada Bratuškove sposobna popeljati Slovenijo iz krize, Kučan pravi, da je ta vlada prevzela nehvaležno dediščino, hkrati pa je bila iz nerazumljivih razlogov sprejeta v medijih na nož. ""Mediji s prejšnjo vlado niso bili zadovoljni, razloge smo slišali. Zdaj pa kar naprej govorijo, da je vse nemogoče. Sem optimist,"" pravi Kučan in dodaja, da je je bil nastop Bratuškove v Bruslju dober, medtem ko je kritičen do njenega nastopa na CNN in meni, da je bil nepotreben. Po njegovem mnenju bi bilo bolje, če bi šel na CNN finančni minister Uroš Čufer. ""Kdor pa je svetoval Bratuškovi nastop na CNN, je slab svetovalec."" O vmešavanju Zorana Jankovića ... Glede vmešavanja Zorana Jankovića v politiko Bratuškove pravi, da Janković ni mrtev človek in da je njegovo vmešavanje stvar njunih odnosov. ""Če bo prevladalo mnenje, da Bratuškova ne vodi stranke in vlade suvereno, znajo biti problemi."" In mogoče ravno zato pravi, da težko reče, da je bo Bratuškova tudi v prihodnosti na čelu Pozitivne Slovenije. ... in o vnovični kandidaturi Janeza Janše V intervjuju spregovori tudi o vnovični kandidaturi Janeza Janše za mesto predsednika SDS. ""To je še ena meni nerazumljivih stvari. Janković ne more biti predsednik PS. To je bila zahteva. Na drugi strani pa nihče ne zahteva, da Janša ne sme biti več predsednik stranke. Nasprotno, celo najavlja se njegova ponovna kandidatura. Nekaj je tu narobe,"" je Kučan dejal za Finance in dodal, da pozabljamo, da so se protesti začeli zaradi Janševe vlade.",0
"V vseh teh zadevah se močno, močno, močno pretirava, pravi vodja centra za mrežno infrastrukturo na Inštitutu Jožef Štefan Mišo Alkalaj glede treh Slovencev, ki naj bi ustvarili nevaren računalniški virus. Po včerajšnji akciji slovenskih policistov v sodelovanju z ameriško FBI, v kateri naj bi zaslišali tri Mariborčane, ki naj bi ustvarili enega najnevarnejših računalniških virusov na svetu, smo se pogovarjali z vodjo centra za mrežno infrastrukturo na Inštitutu Jožef Štefan Mišem Alkalajem. Odgovor policije Na Generalni policijski upravi smo preverili, ali lahko posredujejo več informacij v zvezi z včerajšnjo akcijo, a so nam odgovorili le: ""Trenutno vam več informacij, kot smo jih javnosti že dali, ne moremo posredovati."" Za zdaj je torej znano le, da naj bi preiskovali tri Mariborčane, mlajše od 25 let, ki naj bi za špansko podjetje Mariposa ustvarili računalniški virus, ki omogoča krajo podatkov o kreditnih karticah, gesla za spletno bančništvo in druge zaupne informacije. Kot pravi, se pri teh zadevah vedno pretirava. Če bi ljudje razmišljali, ne bi nasedli virusom. ""Eden najnevarnejših je bil virus I love you. Tisto je bila čista bedarija, kdo sploh odpira mail, ki se začne z napisom I love you,"" pravi. Tudi virusi, ki napadajo velike sisteme, niso tako nevarni, kot se razglaša: ""Vsi virusi, ne čisto vsi, ampak 99 in veliko devetic zadaj, prizadenejo samo Microsoftove sisteme, ker imajo toliko napak, da ne morete verjeti. Je pa na drugi strani treba reči, da tisti, ki ima kakršno koli resno aplikacijo, te nima na Microsoftu, bože mili."" Da bi trije mladi ljudje ustvarili virus, je povsem mogoče, meni Alkalaj, čeprav opozarja, da je res ""dobre“ viruse težko ustvariti: ""Moj občutek je, mi smo vedno sumili, da te viruse delajo firme, ki delajo tudi protivirusne programe.""",0
"Lendavski policisti so pri poskusu vloma prijeli storilca, ki je v zadnjih dveh mesecih izvršil več vlomov. Preiskovalni sodnik mu je odredil pripor. Prejšnji in ta mesec so pomurski policisti obravnavali večje število vlomov v gostinske lokale v Veliki Polani, Hotizi, Odrancih in Beltincih. Neznani storilec je tudi večkrat vlomil v prostore nogometnega kluba v Veliki Polani. Iz prostorov je odnesel denar, alkoholne pijače in cigarete, so sporočili s policije. V noči na 20. maj pa so lendavski policisti pri poskusu vloma v gostinski lokal v Veliki Polani prijeli 24-letnega moškega iz Zagorja ob Savi. Ta je utemeljeno osumljen vseh trinajstih vlomov. Storilcu so zasegli tudi vlomilsko orodje. Osumljenca so policisti s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Skupna materialna škoda je ocenjena na 2.500 evrov, z načinom storitve pa je povzročil za 2.000 evrov premoženjske škode, saj je skozi vrata vlamljal z montirnim  železom. Storilec je v preteklosti že bil obravnavan za podobna kazniva, so še sporočili s policije.",0
"Predsednik Sveta delavcev Palome, ki je opozarjal na nepravilnosti v podjetju, je dobil izredno odpoved zaposlitve.",0
"Nadaljevanje stavke v novogoriškem Hitu Že tretji stavkovni konec tedna upravo novogoriškega Hita napeljuje k ocenam, da bo december najslabši mesec v letošnjem letu in v vsej zgodovini podjetja. Sobotna pogajanja želenih rezultatov niso prinesla. Po treh urah pogajanj kljub navzočnosti predsednika uprave Draga Podobnika pogajalski skupini sindikata in uprave nista zbližali stališč. Sindikat igralniških delavcev se je tako odločil za začetek že napovedane stavke, ki se bo, kot kaže, nadaljevala tudi v nedeljo. Glede na to, da za danes niso predvidena nova pogajanja, bodo delavci stavkali tudi danes med 16. in 24. uro. Predsednik novogoriške enote sindikata Iztok Černigoj je dejal, da so pogajanja propadla tudi zato, ker se uprava ne zna pogovarjati z delavci . Odzivi na stavko Sindikat je prepričan, da so ponudbe vodstva povsem nesprejemljive. Černigoj je tako med drugim o sobotnem predlogu dejal naslednje Če so nam v sredo ponudili v dogovoru manj kot nič, so nam tokrat ponudili nič. Iz uprave novogoriškega podjetja pa so sporočili, da s tretjim valom stavk sindikat prižiga vžigalno vrvico socialne bombe na Goriškem. Že zadnji predlog, ki ga je v petek upravi poslal SIDS, je kazal na to, da se sindikat SIDS nima namena dogovoriti in da niti malo noče razumeti nuje po nekaterih spremembah, ki bi podjetju omogočile preživetje, zaposlenim pa še vedno dostojne plače, solidne delovne pogoje in varnost zaposlitve. SIDS s stavkami dobesedno ruši sanacijski program podjetja in postavlja njegov obstoj pod vprašaj, je v svojem sporočilu zapisala Katja Kogej iz kabineta predsednika uprave.",0
"V Vegradu, ki ima likvidnostne težave, trdijo, da cene stanovanj ne bodo spustili. Delavci naj bi plače za februar dobili do konca prihodnjega tedna. Direktorica Vegrada Hilda Tovšak je danes sporočila, da ne bo znižala cen stanovanj. Trdi, da jih ne bo razprodala, ampak bo le poskrbela za atraktivne cene, s tem pa nepremičninski balon, ki naj bi povzročil množično nižanje cen stanovanj po vsej državi, ne bo počil. V največjem stanovanjskem projektu v državi, v Celovških dvorih, tako še vedno oglašuje ceno po 3000 evrov za kvadratni meter. Cene se tako ne bodo spustile na obljubljenih 2000 evrov. Vegrad je po mnenju ekonomistov vsak dan bližje stečaju. Če pogledate bilanco Vegrada vidite, da ob normalnih pogojih banka ne more financirati, kaj šele obnoviti nove kredite Vegradu, meni ekonomist Maks Tajnikar. Tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik meni, da bi Vegrad moral ponuditi stanovanja po tržnih cenah. Tajnikar še meni, da bi se cena stanovanj morala gibati okoli 1700 oziroma 1800 evrov za kvadratni meter. Pogovori se nadaljujejo Vodstvo nadaljuje pogovore z lastniki in bankami glede prestrukturiranja družbe, likvidnostna sredstva za izplačilo februarskih plač pa bo zagotovilo do konca naslednjega tedna, so danes sporočili iz družbe. S tem je vodstvo že seznanilo sindikat podjetja. V Vegradu tudi v tem tednu nadaljujemo delovne sestanke z lastniki in bankami na temo prestrukturiranja družbe. Program prestrukturiranja je v večjem delu pripravljen in bo predvidoma končan v naslednjih tednih, pri čemer bo usmerjen v dolgoročni obstoj družbe. Pri tem bo ključna aktivna vloga vseh deležnikov in hitro ukrepanje, so v Vegradu zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Delavci se zavedajo položaja Predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak je potrdil, da je vodstvo družbe sindikat obvestilo o zamiku izplačil plač za februar. Glede na položaj je bilo to pričakovano. Obljuba je, da bodo plače v petek naslednji teden, je dejal Mastnak in dodal, da se delavci zavedajo težkega položaja. Podjetje 1700 zaposlenim dolguje tudi lanski regres, režijskim delavcem pa tudi del decembrskih plač. Konkretna pogajanja o tem se med vodstvom in sindikatom še niso nadaljevala, saj ima vodstvo druge prioritetne naloge, pojasnjuje Mastnak. Vodstvo se že nekaj časa z upniki, bankami in dobavitelji dnevno pogovarja glede prihodnosti družbe, ki ima od začetka februarja blokirane poslovne račune. Nadzorni svet družbe, ki je v začetku marca na čakanje poslala 229 zaposlenih, je februarja potrdil kratkoročne ukrepe za rešitev likvidnostnega položaja. Med nujne kratkoročne poleg kadrovske reorganizacije sodijo dokončanje gradnje Celovških dvorov, deblokada bančnih računov in dogovori z bankami glede kreditiranja, začetek gradnje študentskega naselja v Ljubljani in odprodaja nepotrebnega premoženja. Zaprosili za državno pomoč Velenjsko gradbeno podjetje je pred mesecem dni tudi zaprosilo gospodarsko ministrstvo za državno pomoč. Na ministrstvu za gospodarstvo smo zahtevali dopolnitev vloge, ampak je še nismo prejeli, je danes na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik ter dodal, da zato tudi še niso sprejeli nobenega ukrepa. Nobeno poroštvo sicer ne more biti podeljeno mimo ustreznega zakona, je Lahovnik odgovoril na vprašanje o morebitni odobritvi državnih poroštev bankam, s katerimi bi lahko pripomogli k dokončanju Vegradovih investicij. Lahovnik je ob tem menil, da morajo gradbena podjetja, ki so v likvidnostno težkem položaju, hkrati pa imajo v svojih zalogah zelo veliko število neprodanih stanovanj, najprej ta stanovanja ponuditi po tržnih cenah. Cene stanovanj, ki se danes oglašujejo v Ljubljani, pa daleč presegajo cene, po katerih bi bila ta stanovanja lahko prodajljiva, je dejal. Minister je poleg tega ugotovil, da imajo mnoge banke hipoteke nad temi stanovanji. Če se bodo gospodarno obnašale, bodo tudi same poskrbele za dokončanje teh projektov, in če krediti ne bodo servisirani, jih bodo verjetno zasegle ter ponudile naprodaj po tržnih cenah, je napovedal.",0
"Naj bi Maksima prevzela Istrabenz? ATVP je zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe trga finančnih instrumentov Okrožnemu tožilstvu v Ljubljani naznanil sedem pravnih in 12 fizičnih oseb. Z Agencije za trg vrednostnih papirjev so sporočili, da je posebna delovna skupina, zadolžena za nadzor nad tržno manipulacijo, po večmesečnem spremljanju poslovanja sedmih pravnih oseb odkrila določene elemente, ki kažejo na obstoj kaznivih dejanj zlorabe trga finančnih instrumentov. Gre za drugi primer tovrstnih zlorab, ki jih je ATVP odkril v zadnjih dveh mesecih. Neuradno naj bi šlo za ljudi, ki so povezani s pogodbo o finančnem inženiringu med štirimi družbami Staneta Valanta in Igorjem Bavčarjem o odkupu delnic Istrabenza. Sporazum, ki je bil podpisan marca lani, je predvideval, da bi Bavčarjeva Maksima do konca leta prevzela Istrabenz, vendar Bavčar zaradi finančne krize dogovora ni izpolnil. Za kakšno zlorabo gre? Kot zloraba trga finančnih instrumentov je sicer definirana tudi sklenitev posla ali izdaja naročila za trgovanje, ki udeležencem trga da napačno ali zavajajočo predstavo glede ponudbe, povpraševanja ali cene finančnega instrumenta, ali s tem ena ali več povezanih oseb zagotovijo ceno enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni , pravijo na ATVP-ju. Na agenciji ob tem še dodajajo, da se za zlorabo šteje tudi razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij o finančnih instrumentih , pa tudi razširjanje govoric ter napačnih in zavajajočih novic po medijih, medmrežju ali na drug podoben način. ATVP že sprožil ustrezne ukrepe Zloraba trga finančnih instrumentov obenem predstavlja tudi hujšo kršitev zakona, saj ta kot prepovedano ravnanje zlorabe trga finančnih instrumentov navaja tržno manipulacijo in trgovanje na podlagi notranjih informacij. Zaradi storjene tržne manipulacije v omenjenem primeru je ATVP v okviru svojih pristojnosti že sprožil ustrezne postopke proti kršitelcem, so še sporočili z agencije.",0
"Ta mesec so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 2,6 odstotka. Višja stopnja DDV, ki je začela veljati julija, je k temu prispevala 0,5 odstotne točke. Na statističnem uradu so izračunali, da se je julija letna stopnja inflacije razmeroma veliko zvišala - bila je 2,6-odstotna, prejšnji mesec pa 1,9-odstotna. To je najverjetneje pripisati višjemu DDV, ki ga je uvedla vlada Alenke Bratušek. Zaradi višjih stopenj DDV so se zvišale predvsem cene goriv in energije, tobačnih izdelkov, telefonskih in internetnih storitev, drugih izdelkov (med drugim hrane, pohištva, gospodinjskih aparatov in bele tehnike ter zdravil) in storitev (med drugim komunalnih, gostinskih storitev, popravil avtomobilov, pogrebnih, veterinarskih in storitev za vzdrževanje gospodinjstva). Zelenjava dražja za 20 odstotkov K skupni letni rasti cen so največ (za 0,7 odstotne točke) prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, zelenjava se je podražila za kar 20 odstotkov, sadje za 17, meso za štiri odstotke. Letna inflacija je višja tudi zaradi višjih cen gostinskih storitev, električne energije (podražila se je za 13 odstotkov), alkoholnih pijač (dražje so za deset odstotkov) in tobačnih izdelkov. Na letni ravni so med podražitvami izstopale še višje cene odvoza komunalnih odpadkov (za 20 odstotkov), storitev v prevozu (za 14 odstotkov), letalski potniški prevoz (za 13 odstotkov) in kanalščine (za 12 odstotkov). Na znižanje letne rasti cen pa so vplivale nižje cene plina (za 15 odstotkov), osebnih avtomobilov (za 4 odstotke) in cestnega potniškega prometa (za 15 odstotkov). Manjši upad cen Na mesečni ravni je statistični urad izračunal deflacijo, ki je julija običajna. V zadnjih štirih letih je bila ta enoodstotna, v letošnjem juliju pa so se cene v povprečju znižale le za 0,3 odstotka, kar je bila spet posledica zvišanja stopenj DDV. ""Tudi letos so poletne sezonske razprodaje oblek in obutve močno prispevale k negativni rasti cen (1,2 odstotne točke),"" so povedali na statističnem uradu in dodali, da so se obutev in oblačila pocenila za slabih 17 odstotkov. Obratno so vplivale višje cene počitnic v paketu, ki so se v povprečju podražile za 12 odstotkov.",0
"Vlada bo preučila domnevno izplačilo milijon evrov nagrade prvemu možu NLB Marjanu Kramarju, a stvari za nazaj je težko spreminjati, pravi finančni minister Križanič. Slovenija si lastništvo NLB deli z belgijsko banko KBC. Finančni minister France Križanič je glede domnevnega izplačila milijon evrov nagrade za prvega moža NLB Marjana Kramarja povedal, da so nadzorni sveti pri vzpostavljanju pogodbenih razmerij s člani uprave načeloma samostojni, predstavniki lastnika ali enega solastnikov, kar jaz v tem primeru sem, naj se v to ne bi bistveno vmešavali . Če pa gre za neke nenavadne pojave, lahko o tem povemo svoje mnenje ali celo zahtevamo obrazložitev, morda ukrepanje v tej smeri. V tem položaju smo trenutno, je še pojasnil. Kot je še dejal, nekih močnih vzvodov, da bi to preprečili, nimajo, lahko bi le nadzornike pozvali, naj se držijo določenih načel. Lahko pa naredijo tudi revizijo za nazaj in ugotovijo, ali so bile nagrade morda narobe izračunane. Čeprav se sprašuje, ali bi lahko revizija to sploh pokazala. Kramar, ki bo petletno vodenje največje slovenske banke NLB končal 31. januarja, naj bi si ob odhodu izplačal visoko nagrado, domnevno okrog milijon evrov. V Kramarjevem primeru gre za dva pojava. Eno je nagrada, ki je ni vzel v več letih dela, čeprav je banka poslovala dobro preostali člani uprave pa so si nagrade razdelili. Drugo pa je odpravnina, kar je izrazito nenavadno in ne sodi v ta okvir, vendar je to stvar opredelitve v pogodbi in je težko kaj dosti vplivati , je pojasnil Križanič. Pahor Milijon evrov je nerazumna nagrada Predsednik uprave Marjan Kramar bo mandat končal 31. januarja. Foto POP TV Tudi premier Borut Pahor meni, da je milijon evrov nerazumna vsota. Zato bo od Križaniča na četrtkovi seji vlade zahteval, naj ga informira, kako je nadzorni svet banke NLB določal nagrade in druge finančne instrumente za upravo v iztekajočem se mandatu. Tudi on ne izključuje možnosti revizije. Predsednik takratnega nadzornega sveta NLB Anton Žunič, ki je s Kramarjem podpisal pogodbo, je povedal le, da poleg mesečne plače ki naj bi znašala 15.000 evrov bruto Kramarju pripadajo še letne nagrade. Žunič je na vprašanje o višini nagrad dejal, da tega zdaj ne more komentirati, ker ta limit ni bil eksplicitno določen. Premier Pahor je še povedal, da je Žuniča prosil za temeljito pojasnilo, na osnovi katerega se bo odločil o nadaljnjem sodelovanju z njim Žunič naj bi namreč postal član Pahorjevega kabineta. Gospodarski minister Matej Lahovnik pa meni, da bi bila tako visoka nagrada za prvega moža NLB škandalozna, predvsem to, da bi si Kramar izplačal tolikšno nagrado v sedanjih razmerah, ko pravzaprav vsi davkoplačevalci s poroštvi očitno ponovno na nek način rešujejo položaj NLB . Povedal je, da bo treba preučiti tudi odgovornost tistih, ki so takšno pogodbo sklenili. Semolič Politiki naj se ukvarjajo z realnimi problemi Predsednik ZSSS Dušan Semolič na protestu pred parlamentom Foto Damjan Žibert Obsojam dejanja, ki omogočajo, da se v teh kriznih časih, ko številna podjetja drvijo v velike težave, ko se zmanjšujejo plače in na veliko odpušča delavce, nekomu, ki dela v gospodarskih družbah, kjer je država večinski lastnik, izplača nagrada v višini milijon evrov, je sporočil prvi mož ZSSS Dušan Semolič. Natanko milijon evrov potrebujejo v Industriji usnja Vrhnika, da bi stekla proizvodnja in bi tako ohranili 209 delovnih mest, je spomnil. Vendar za to podjetje država, čeprav je večinski lastnik, denarja ni mogla priskrbeti. Problem je treba rešiti na sistemski ravni Politiki naj se ukvarjajo z realnimi problemi Naj se ne prepirajo o tem, kdo bo komu plačal kavo, kdo se bo šel s kom partnerstvo, opozarja Semolič. Sindikati tako od politikov zahtevajo, naj odpravijo anarhijo, ki vlada pri plačah in nagradah članov upravnih odborov ter nadzornih svetov gospodarskih družb ali zavodov, v katerih je država večinski lastnik. Ob tem je spomnil na priporočila Evropske komisije o spodbujanju ustreznega sistema prejemkov direktorjev javnih družb. Sicer pa je tudi vlada že napovedala sistemsko ureditev tega problema. Kot je pojasnil Križanič, o dokončnih rešitvah še razmišljajo, v prihodnje pa naj bi bile plače menedžmenta vezane na plačo predsednika vlade.",0
"Pravosodno ministrstvo ustanavlja pravosodni inšpektorat, ki bo nadziral hitrost sodnih postopkov. Hitrost delovanja sodišč bo po novem nadziral samostojen organ, pravosodna inšpekcija, je pojasnil minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. ""Inšpekcija bo prevzela dosedanje pristojnosti ministra glede službenega nadzora, ki bi zaradi politične narave funkcije ministra lahko ustvaril videz neprimernega vmešavanja v drugo vejo oblasti,"" pravijo na ministrstvu. Če bo predlog obveljal, bodo nadzor sodnikov po novem opravljali inšpektorji, ki bodo karierni uradniki Pravosodni inšpektor ne bo smel posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške službe, domnevo nedolžnosti, tajnost sodnega postopka ali v jamstva poštenega sojenja. Predsednik sodišča bo lahko zavrnil vpogled ali posredovanje podatkov ali dokumentacije v celoti ali delno, če bi to posegalo v našteta načela ali jamstva, so še pojasnili na pravosodnem ministrstvu.",1
"Nepospravljeno stanovanje ali hiša pomeni tudi večjo porabo denarja. Vse, kar niste uporabili več kot eno leto prodajte ali zavrzite, svetujejo strokovnjaki S pospravljanjem in zlaganjem nakopičenih stvari ter urejenim stanovanjem, lahko privarčujete in bistveno zmanjšate stroške. Prava organizacija bo poleg lepšega doma tudi preprečila nakupe stvari, ki jih že imate, vendar jih zaradi nereda navadno sploh najdete. Foto: Andrej Križ Pri menjavi sezonskih oblačil dobro prebrskajte omare Da bi preprečili odtekanje denarja, morate biti pozorni tudi na omare. Pri menjavi zimskih s poletnimi oblačili, ponavadi del stvari ostane v vrečkah, kleti ali na podstrešju, zaradi česar na njih večinoma pozabimo. Preden se odpravite po sezonskih nakupih, dobro preglejte omare, saj se velikokrat zgodi, da boste našli priljubljena oblačila, včasih pa ne boste potrebovali niti novih čevljev. Na hrani označite rok uporabe Red je pomemben tudi v kuhinji. V hladilniku in kuhinjskih policah vam bo pravilno zlaganje hrane prihranilo marsikatero metanje hrane v smeti, ki ji je potekel rok uporabe. Da vam zelenjava in sadje ne zgnije v hladilniku, napišite na listek katera zelenjava in sadje je v hladilniku in ga prilepite na hladilnik. Tako ne boste pozabili na zelenjavo in sadje, ter tako privarčevali marsikateri evro. Nepotrebno kopičenje hrane lahko preprečite tudi z malim trikom - uporabite pisalo! Označite na embalaži rok uporabe izdelka in tako boste hitreje praznili zaloge in zmanjšali tveganje zastrupitve. Imejte ne enega, temveč dva nakupovalna listka Brezglavo nakupovanje boste zmanjšali tudi z nakupovalnim listkom. Imejte dva - enega za vsakodnevne nakupe in drugega za občasne nakupe. Če zapravite preveč denarja, si napišite tudi proračun. Ne zamujajte s plačilom ""majhnih stvari"" - denimo za zamujanje z vračilom knjig v knjižnico ali filmov v videoteko dobro plačate, zato si zapišite rok vračila in pravočasno vrnite izposojeno ter tako privarčujte nekaj denarja. Odvečne stvari prodajte Med čiščenjem preglejte oblačila in predale in lahko se zgodi, da boste našli stvari, na katere ste popolnoma pozabili. Kakšen kupon za popuste, drobiž ali celo kakšen evrski bankovec vas lahko prijetno presenetijo. Verjetno boste med čiščenjem našli veliko krame, ki je nikoli ne uporabljate. Nekateri strokovnjaki svetujejo, da se znebite vseh stvari, ki jih niste uporabljali več kot eno leto. Torej, denimo če radi obedujete zunaj in je kuhinja za vas zgolj odlagališče različnih stvari, pospravite kuhinjo, očistite kuhinjske pripomočke, ki jih nikoli ne uporabljate in jih prodajte, bodisi na bolšjem sejmu ali pa prek spleta. Pri trgovcih izkoristite popuste Ne pozabite tudi na uporabo trgovskih kartic, ali pa nakupujte ob dnevih, ko vam trgovci ponujajo popuste in bonuse. Z redom in sistemom ter urejenostjo boste bistveno privarčevali tudi čas. Iskanje ključev ali priljubljene torbice oziroma srajce po hiši pa bo postalo preteklost.",1
"Britanci v Mojstrani nelegalno oddajajo apartmaje, zaradi česar bo Turistično društvo Dovje-Mojstrana še ta teden poslalo prijavo na tržno inšpekcijo. Poleg tega bodo obvestili tudi Kranjskogorsko policijo in občino, jeseniško upravno enoto in Slovensko turistično organizacijo. Ogorčeni so, ker britanski lastniki nepremičnin v Mojstrani že drugo leto nelegalno oddajajo apartmaje in sobe. Kot je včeraj dejal predsednik TD Dovje-Mojstrana Franc Voga, se mora zdajšnji nered pri oddajanju turističnih apartmajev in sob končati, kajti Britanci, ki so kupili hiše in stanovanja v Mojstrani, te oddajajo ""na črno"". ""Angleži mečejo slabo luč na našo ponudbo, saj nekateri oddajajo tudi zelo neugledne sobe in apartmaje,"" je povedal Voga. Naj bo za vse enako V krajevni skupnosti Mojstrana je tačas pri zasebnikih okoli 120 ležišč. ""Na spletu smo našli 17 naslovov, na katerih Angleži oddajajo apartmaje, med njimi tudi od pet do šest stanovanjskih hiš in celo stanovanje v bloku. Skupaj gre za okoli sto ležišč, skoraj toliko, kolikor jih domačini legalno oddajajo,"" je pojasnil podpredsednik TD Dovje-Mojstrana Marko Osredkar in dodal, da pri tem ne gre za nikakršno gonjo proti tujim lastnikom nepremičnin v Mojstrani, ampak želijo le, da tudi Britanci legalizirajo oddajanje apartmajev in v svojih objektih zadostijo vsem normativom kategorizacije. Inšpektor je nujen V občini Kranjska Gora, kamor spada tudi Mojstrana, je 1500 lastnikov počitniških hišic, ki plačujejo pavšalno turistično takso od 73 do 183 evrov na leto, kdor pa oddaja svoje nepremičnine v turistične namene, mora plačevati še turistično takso. Kot je povedala Vida Černe, ki je na občini Kranjska Gora zadolžena za turizem, so lani s turistično takso zbrali 485 tisoč evrov, po oceni pa naj bi se okoli pet odstotkov domačinov izogibalo plačevanju te takse. V občini je tačas okoli 60 zasebnih sobodajalcev. Zelo slab nadzor ""Vsi Angleži, ki imajo nepremičnine v Mojstrani, plačujejo pavšalno turistično takso, na občini pa so se pred časom oglasili tudi zaradi prijave svoje dejavnosti. Res pa je, da je nadzor nad sobodajalci zelo slab in bi bila uvedba turističnega inšpektorja nujna,"" je pojasnila Černetova. Hujšega problema v početju Britancev v Mojstrani ne vidi niti Kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki meni, da bi v Mojstrani morali spodbujati turistično ponudbo, zato je vsak, ki se želi ukvarjati s turizmom, dobrodošel. ""S tistimi, ki oddajajo sobe ‘na črno’, pa naj se ukvarjajo pristojne inšpekcije in poskrbijo, da bodo dosledno plačevali davke,"" je še dodal Žerjav.",0
"Slovenski trgovci so izjemno zadolženi Podražitve hrane so razkrile, da od končne cene živil največ poberejo trgovci, zato nameravata ministra za kmetijstvo in gospodarstvo pogoltnost trgovcev obrzdati s kodeksom, a nekateri o njegovi učinkovitosti dvomijo. Kodeks naj bi pravičneje uredil odnose v prehranski verigi, kamor so vključeni kmet, živilska industrija in trgovina. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar meni, da se zaradi napovedi po uveljavitvi kodeksa, trgovci ne bodo odrekli delu zaslužka. Pravi, da je kodeks le češnja na torti, mi pa še torte nimamo. Pri nas večina podjetij zadev, ki jih definira na primer angleški kodeks, ne razume kot kršitve. Mariča Lah, predsednica trgovinske zbornice tako pojasnjuje, da trgovci na prvo mesto postavljajo delovanje trga, ki je po njenem mnenju najboljši regulator in definira razmerja med posameznimi členi v verigi. Kodeks po njenih besedah v ta razmerja ne sme posegati, je pa lahko zapis dobre poslovne prakse. Živilci naj se uprejo izsiljevanju trgovcev Ker se trgovci zavedajo, da slovenska živilska podjetja težko prodrejo na tuje trge, jih stiskajo bolj kot tuje dobavitelje. Poleg marž zahtevajo tudi številne popuste, na primer za ohranitev raznolikosti izdelkov, za računalniško izmenjavo podatkov, za oblikovanje porabe, za redistribucijo, če ni neposredne dostave, pa tudi redne popuste, super popuste, dodatne super popuste za hitro pokvarljivo blago, prispevek za humanitarne dejavnosti. Kuhar pojasnjuje, da so kršitve pri nas že tako velike, da jih kodeks ne more več popraviti. Rešiti jih mora zakonodaja, a pri tem Kuhar nima v mislih zakona o maržah, ker v prostem gospodarstvu to ni mogoče. Drugačnega mnenja je minister za kmetijstvo Dejan Židan, saj kmetijsko ministrstvo že pripravlja zakon, ki bi omejil marže, če s kodeksom ne bo uspeha. Podobne zakona že imajo na Madžarskem, Češkem, v Rusiji in Romuniji. Lahova ob tem pravi, da se boji, da bodo zakonsko predpisane marže dvignile maloprodajne cene in ne nasprotno. Kuhar ob tem opozarja, da je velik lastnik največje trgovske družbe država, trgovci pa so zelo zadolženi. Mercator ima tako na primer za skoraj milijardo evrov dolgov in če bi se zgodilo omejevanje marž, bi lahko sledil kolaps. A je ob koncu treba povedati, da so za nastale razmere krivi tudi živilci, ki si skačejo v zelje , namesto da bi se povezano uprli izsiljevanjem trgovin, pa je za TV Slovenija poročala Brigita Jeretina. Židan Nadzora ni, ker so marže poslovna skrivnost Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan sicer ob tem opozarja, da nadzora nad maržami ni, ker so poslovna skrivnost. V tem trenutku nimamo nadzora niti nad valutami plačil, ker so poslovna skrivnost, niti nad poslovnimi praksami, bonitetnimi sistemi, a ne govorimo posameznih slovenskih maržah, je opozoril minister. Izpostavil je še, da je v prehranski verigi prisoten strah, kar je samo po sebi znak, da je nekaj narobe. Prepričan je, da bi kodeks marsikaj razrešil. Ob tem Židan še dodaja Moti pa nas, ker nimamo podatkov, ker se skrivajo pod poslovnimi skrivnostmi, motijo nas plačilni roki, pomembno nam je, da so marže primerljive maržam v srednji Evropi. Napredek bi bil, če bi bile marže vidne potrošnikom.",0
"Ljubljana - Čeprav so analitiki ameriške banke Citigroup bankrot Portugalske napovedali kot neizbežen, vlada Joseja Socratesa še zavrača pomoč evropskega sistema za finančno stabilnost. Po ocenah strokovnjakov je glavni problem, s katerim se sooča Portugalska, naraščanje stroškov zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih, kjer se je razkorak med obrestno mero portugalskih obveznic in tisto referenčno nemških povečal na do zdaj najvišjo raven. ""Če se bo ta razkorak še povečeval, je realno pričakovati, da bo Portugalska zaprosila za finančni paket držav evro območja in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki pa ga bo spremljal še ostrejši program javnofinančnega prilagajanja, kot ga je država že sama najavila,"" je ocenil profesor ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak. Več bo znano danes, ko namerava Portugalska, ki ima letos relativno velike potrebe po refinanciranju, na dražbi prodati državne obveznice z dobo dospetja deset let. Tudi uspešna dražba bi ob dvigu obrestne mere čez mejo sedmih odstotkov pomenila dokaj slabo tolažbo, stroški bi namreč za manjšo od držav Iberskega polotoka postali nevzdržni. Slednjo trditev podpirata dva primera, Grčija je objavila bankrot le 16 dni za tem, ko je obrestna meja narasla na več kot sedem odstotkov, Irsko pa je podobna usoda doletela v manj kot mesecu. Morebitni bankrot bi po Mrakovem mnenju dodatno razburkal evro območje in hkrati podal jasno znamenje, ""da mednarodni finančni trgi še niso prepričani o njegovi resnično koreniti sistemski preobrazbi"".Slovenija še ne hodi po robu Slovenija, orisana z javnofinančnimi in splošno gospodarskimi kazalci, je v bistveno boljši kondiciji kot Portugalska. Vendar pa je dinamika slovenskih javnih financ zadnja leta izrazito slaba. Ob podvojenem javnem dolgu se namreč tudi močno povečan javnofinančni primanjkljaj zmanjšuje prepočasi. ""Vse to zmanjšuje našo kredibilnost v mednarodnih finančnih krogih, kar se odraža tudi v napovedi o možnem znižanju bonitete,"" je opozoril Mrak. jan.bratanic@dnevnik.si",0
"Prvi mož Elektra Slovenija Milan Jevšenak poudarja posebno vlogo v združenju, saj bo Eles povezovalni člen med trgi srednje in vzhodne Evrope. Elektro Slovenija (Eles) je danes s 16 sistemskimi operaterji prenosnih omrežij na območju Sredozemlja podpisal ustanovno listino združenja Med-TSO . Cilj podpisnikov iz Evrope, Afrike in Bližnjega Vzhoda je poenotenje trgov za zanesljivo oskrbo z električno energijo, so sporočili iz Elesa. ""Pomembno je, da smo sledili regulatorjem trga, ki so na tem geografskem območju že povezani. V združenju Med-TSO bomo tvorili pomembno povezano geografsko območje tudi z nečlanicami EU iz Afrike in Bližnjega Vzhoda, ki bodo prevzela skupna pravila trga,"" je pojasnil direktor Elesa Milan Jevšenak (na sliki). Slovenski sistemski operater prenosnega omrežja Eles bo po njegovih besedah v združenju igral posebno vlogo, saj bo povezovalni člen med trgi srednje in vzhodne Evrope. ""Le združeni in z enotnimi pravili lahko koordiniramo strateške načrte držav pristopnic združenja Med-TSO in tako povečamo zanesljivost dobave električne energije na območju Sredozemlja,"" je še dodal.",1
"Kar smo potihem napovedali včeraj, se je danes uresničilo. Padavine so po devetih dnevih le ponehale in na ljubljansko borzo je posijalo nekaj sončnih žarkov. Prazniki bodo tako malo lepši Tudi danes je pri večini delnic ob odprtju borze prišlo do dinamične zaustavitve trgovanja, le da so tokrat za to poskrbeli kupci. Vnema jih povečini ni minila vse do zaključka trgovanja, kar je na koncu indeks SBI 20 dvignilo za dobre tri odstotke na 3.566 točk in tako nekoliko ublažilo izgube zadnjih devetih dni. Delničarji slovenskih borznih prvakov se bodo tako nekoliko olajšani prepustili radostim prihajajočih praznikov, z izkupičkom v vrednosti 3,7 milijona evrov pa so bili zadovoljni tudi borzni posredniki. Na vrhu najprometnejših je bila z milijonom evrov Krka, pri kateri so bile razmere zjutraj precej spremenljive. Z jutranjih 46,79 evra se je hitro spustila vse do 45,8 evra, nato je sledil nov pohod na višje nivoje. Trgovanje je zaključila 4,3 odstotka nad izhodiščem pri ceni 48 evrov, enotni tečaj pa se je dvignil za 1,3 odstotka na 46,6 evra. Sava in Petrol zrasla za okrog sedem odstotkov Precej bolj kot Krka so se dvignile nekatere druge delnice, izstopali so Sava, Sava Re in Petrol. Vsem omenjenim je vrednost zrasla za več kot šest odstotkov in pol, s skokom za več okrog tri odstotke pa so se dobro odrezali tudi Intereuropa, Aerodrom, Mercator in NKBM. Po prometu je bila z 233 tisočaki na drugem mestu med delnicami Zavarovalnica Triglav, ki se je podražila za dva odstotka in pol, mejo 200 tisočakov je presegel še Telekom in se pri tem podražil za dober odstotek in pol. Prek stotice so se prebili Sava, Mercator, Abanka in Petrol, okrog 800 tisoč evrov se je prelilo tudi v različne obveznice. Cenejša le Istrabenz in Gorenje Brez padcev ni šlo, družno sta se pocenila Gorenje in Istrabenz. Velenjski proizvajalec bele tehnike si je konec dneva sicer nekoliko opomogel in izgubil le odstotek in pol, dobrih šest odstotkov je odneslo Istrabenzu. V vstopni kotaciji smo videli nekaj skokov za več kot 15 odstotkov, kolikor sta pridobila holdinga Maksima Invest in Infond ter Velana in Slovenijales. Za več kot dva odstotka sta se podražila ida NFD in KD, rahlo je padla Krona Senior, za tri odstotke pa Zvon ena.",1
"Ker uprava ne upošteva njihovih zahtev, so v treh Hitovih igralnicah in igralnem salonu začeli stavkati. To je namerno povzročanje škode v najbolj obiskanem mesecu, pravijo odgovorni in napovedujejo tožbe. Potem ko se je pogajalska skupina uprave Hita s predstavniki stavkovnega odbora sindikata igralniških delavcev SIDS sestala že dvakrat ta teden, je na današnjem uro in pol dolgem sestanku padla odločitev stavka bo! Če se bo stavka nadaljevala preko celega meseca, se bo lahko štela v milijonih. Izničila bo enajstmesečna sanacijska prizadevanja uprave, ki so prinesla dobre rezultate, saj bi ob takem poslovanju kot v zadnjih mesecih lahko že prihodnje leto poslovali z dobičkom. predsednik uprave Hita Drago Podobnik Kot je za 24ur.com povedal predsednik novogoriške enote SIDS in stavkovnega odbora Iztok Černigoj, je uprava zavrnila njihov predlog, ki so jim ga podali že v četrtek. Dejansko so oni spotencirali stavko. Mi smo bili pripravljeni popuščati, ampak oni so vse zavrnili, očitno se nočejo preveč pogajati, je povedal. Stavka se je tako ob 18. uri začela in bo trajala do 2. ure zjutraj. Stavkajo vsi zaposleni delavci pri igralnih mizah v igralnicah Park in Perla v Novi Gorici ter Korona v Kranjski Gori in v igralnem salonu Drive In v Vrtojbi , to je okrog 500 delavcev. To kaže na absolutno nezaupanje upravi in na upravičenost sindikalnih zahtev, je še povedal Černigoj. Pogajanja za jutri niso predvidena, zato je pričakovati, da se bo stavka nadaljevala med 16. in 24. uro. Prihodnji teden pa uprava napoveduje tri zbore delavcev, kjer naj bi vsem zaposlenim pojasnili svoje poglede. Stavka se je začela ob 18. uri in bo trajala do 2. ure zjutraj. V Hitu napovedujejo tožbe Iz Hita pa so sporočili, da je pogajalska skupina SIDS na pogajanja prinesla pisni predlog, ki v celoti povzema njihove stavkovne zahteve, popušča le v plačevanju 2. pokojninskega stebra. Na ta dokument so pisno odgovorili takoj, pri čemer so utemeljili, zakaj vztrajajo na svojih odločitvah, in sprejeli predlog v zvezi z zamrznitvijo plačevanja dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Obnašanje vodstva sindikata ponovno dokazuje, da so pogajanja zgolj oblika zavlačevanja, namerno povzročanje škode in da dogovor z upravo ni njihov cilj, so zapisali. Kot ocenjujejo, bo neposredna škoda zelo velika, saj je december mesec, v katerem je obisk gostov največji in realizacija najvišja, ogromna pa je tudi posredna škoda. Zato smo se odločili, da bomo v primeru stavke v najkrajšem času vložili posamične odškodninske tožbe proti organizatorjem stavke. Kot dodajajo, je absurdnost stavkovnih zahtev toliko večja ob dejstvu, da se povprečne bruto plače igralniških poklicev ob igralnih mizah, ki so avgusta znašale 2.848 evrov , od septembra večajo in bodo v decembru predvidoma dosegle 3.306 evrov. Da bi čim bolj zavarovali delovni proces, pa tudi zaposlene, ki nočejo stavkati in so izpostavljeni različnim psihičnim, pa tudi fizičnim, pritiskom organizatorjev stavke, je uprava za primer stavke najela pomoč zunanjih varnostnikov. V ponedeljek bo na sodišče naslovila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero lahko sodišče stavko prepove, dokler ne presodi in se odloči glede utemeljenosti stavke, so zaključili v Hitu. Stavkovne zahteve V SIDS zahtevajo podaljšanje veljavnega sporazuma o delovnem času za igralništvo, preklic novega izračuna plač ter izplačilo razlik plač, zaostalih plačil v drugi pokojninski steber ter podaljšanje veljavnosti podjetniške kolektivne pogodbe do sprejema nove. Zadnjo stavko so igralniški delavci v Hitu sicer izvedli letošnjega maja, septembra pa je bila zaradi dogovora z upravo stavka preklicana.",0
"Cena zlata se je zvišala za 24 odstotkov, medtem ko se je česen podražil za kar 31 odstotkov! Slaba novica za gurmane, ki prisegajo na odlično kosilo, kjer brez česna ne gre. Pričakujejo, da se bo cena te plemenite zelenjave letos še dvignila. Kitajska pridela skoraj 80 odstotkov vsega česna na svetu in njena odločitev, da zmanjšajo pridelavo zaradi nizkih cen pred dobrim letom in strahu zaradi gripe, sta ceno česna skoraj početverila! Drugi razlog so bile lanske in predlanske izjemno nizke odkupne cene, saj je marsikateri pridelovalec česna presodil, da se mu gojenje ne splača več in je polje česna opustil. Letos nas torej čaka pomanjkanje in s tem posledično višje cene. Analitiki predvidevajo, da se bodo cene česna še višale, tako da bodo Japonci, ki svoje kulinarične kreacije zelo radi krasijo z delčki 24-karatnega zlata, letos uporabljali kar česen. Bo bolj zdravo in gotovo nekajkrat ceneje. Preberite še, kako se od česna da dobro in zdravo živeti, kje je prestolnica česna, zakaj so Kitajci tako čili in krepki, mogoče se vam bo porodila ideja, kako lahko s česnom obogatite svoj tekoči račun!",1
"Dokumentacije ne bo, dokler ne bo plačila Podizvajalci opozarjajo, da se konec projekta Celovški dvori lahko občutno zavleče, medtem pa je že drugi podizvajalec vložil predlog za stečaj Vegrada. Združeni podizvajalci so se od prejšnjega ponedeljka pogajali s predstavniki Vegrada in Nove Ljubljanske banke glede plačila in posledično konca projekta gradnje stanovanj v Celovških dvorih, a so po besedah Mirka Požarja po desetih dneh še vedno na mrtvi točki. Če do sredine prihodnjega tedna ne dosežemo dogovora, potem projekta ne moremo dokončati v načrtovanih dveh mesecih, saj zaradi dopustov iz tujine ne bi pravočasno dobili potrebnih materialov, je dejal. Dokler ne dosežejo dogovora, ne nameravajo dokončati še potrebnih gradbenih del. O razmerah in svojih stališčih bodo podizvajalci v teh dneh obvestili tudi lastnike in nadzornike Vegrada in NLB-ja. Na dozdajšnjih pogajanjih niso uspeli doseči dogovora, čeprav so ponudili popuste, pojasnjuje Požar. Hkrati so pri notarju deponirali tudi dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja za 833 stanovanj v soseski, vendar se želijo z Vegradom in banko pred sprostitvijo dokumentacije dogovoriti glede plačila za opravljeno delo. Vložen že drugi predlog stečaja Med tem pa je na sodišče vložen že drugi predlog za stečaj velenjskega Vegrada, pišejo Finance. Vložil ga je Marko Sitar, lastnik podjetja, ki mu Vegrad dolguje 360.000 evrov. Prvi predlog za stečaj je sicer podjetnik Anton Živko čez čas umaknil, Sitar pa je za Finance zatrdil, da namerava vztrajati do konca. Kmalu se bodo sestali nadzorniki Kot je znano, ima Vegrad že nekaj časa likvidnostne težave. Predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak je zato morala pripraviti sporazum o delovanju in ga podpisati z bankama in lastniki družbe. O tem, kako se ta sporazum izvaja, bodo kmalu govorili tudi nadzorniki Vegrada, ki se bodo predvidoma sestali v četrtek. Glede na sporazum naj bi ključni lastniki državna Posebna družba za podjetniško svetovanje PDP in družba pooblaščenka Vegrad Naložbe - izvedli denarno dokapitalizacijo, banke pa bi reprogramirale Vegradova posojila in obresti. Izvajanje sporazuma je povezano tudi z dogovori z dobavitelji, ki naj bi se deloma odrekli terjatvam do Vegrada, del terjatev pa naj bi spremenile v prednostne delnice brez pravice glasovanja.",0
"Umar ugotavlja, da se je tudi novo leto začelo v zaostreni gospodarski klimi tako doma kot tudi po svetu. Razmere so se zato poslabšale tudi na trgu dela, po napovedi mednarodnih institucij pa naj bi se v drugi polovici leta razmere izboljšale. Urad za makroekonomske analize Umar ugotavlja, da tudi na prehodu v leto 2013 razmere v mednarodnem in domačem gospodarskem okolju še naprej ostajajo zaostrene. Gospodarska aktivnost se je v evrskem območju še znižala, je pa dobra novica, da se je zahtevana donosnost obveznic najbolj ranljivih držav z evrom znižala. Razmere naj bi se po pričakovanju mednarodnih institucij začele izboljševati v drugi polovici letošnjega leta. Kazalniki aktivnosti v Sloveniji. Vir Umar Medtem po podatkih Umarja večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji, na katere vpliva tuje povpraševanje, ostaja na povprečni ravni preteklega leta, poslabšali pa so se kazalniki, vezani na domače povpraševanje. Realni izvoz blaga se je oktobra in novembra nekoliko povečal, ob močnih mesečnih nihanjih pa je v prvih enajstih mesecih leta 2012 ostal na podobni ravni kot v predhodnem letu. Tudi obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki je lani sicer naraščal le v tehnološko zahtevnejših panogah, se je oktobra nekoliko povečal in dosegel raven z začetka leta. Aktivnost v gradbeništvu, ki je močno pod ravnjo pred začetkom krize, se je oktobra zmanjšala. Znova se je zmanjšal tudi realni prihodek v trgovini na drobno ter nominalni prihodek v trgovini na debelo in tržnih storitvah, z izjemo bolj izvozno usmerjenih prometnih dejavnosti. Delež začasno zaposlenih med vsemi zaposlenimi mladimi 15 24. Vir Umar Razmere na trgu dela so se ob koncu leta močno zaostrile. Stopnja brezposelnosti se je oktobra še povečala, najbolj v evrskih državah z največjimi javnofinančnimi težavami. Pri nas je bilo decembra registriranih 118.061 brezposelnih oseb, kar je za 4,3 odstotka več kot novembra in največje povečanje v zadnjih dveh letih. Zmanjšanje števila delovno aktivnih. Vir Surs/Umar Število delovno aktivnih po statističnem registru se je oktobra še zmanjšalo. V drugi polovici leta 2012 se je njihovo število začelo zmanjševati tudi v javnih storitvah, vendar je bilo v prvih desetih mesecih medletno še vedno večje v izobraževanju ter zdravstvu in socialnem varstvu. Povprečna bruto plača na zaposlenega v zasebnem sektorju je od konca leta 2011 nespremenjena. V javnem in državnem sektorju se je, po zmanjšanju ob uveljavitvi ZUJF, oktobra še znižala. Kreditiranje podjetij še vedno ostaja na nizki ravni, obseg kreditov pri domačih bankah so novembra zmanjšala tudi gospodinjstva, ki so odplačevala predvsem potrošniške kredite. Domače banke, ki so v prvih desetih mesecih leta odplačevale tuje obveznosti v višini 2,9 milijarde evrov, so v prvih enajstih mesecih leta 2012 povečale svojo kreditno izpostavljenost le do države. Slabe terjatve so konec oktobra predstavljale 13,9 odstotka celotne izpostavljenosti bank, ki zato še naprej oblikujejo dodatne rezervacije in oslabitve, še ugotavlja poročilo Umar.",0
"Zaradi blokiranih računov Casino Portorož do ponedeljka ni v celoti poravnal svojih obveznosti do zaposlenih. V upravi so zagotovili, da bodo poskusili plače nakazati čimprej. Casino Portorož Casino Portorož, ki se sooča s slabimi poslovnimi rezultati, ni v celoti poravnal obveznosti do zaposlenih, zato so ti začeli s pripravami na stavko, je povedal predsednik lipiške enote casinoja Mirjan Ražman. Ražman je dejal, da se zaveda težkega položaja podjetja, vendar je po njegovem ključna vloga državnih lastnikov, zlasti Kapitalske družbe Kad, ki so na majski skupščini zavrnili predlog dokapitalizacije. Takšen odnos je zanj toliko bolj nerazumljiv, ker po njegovih informacijah obstaja več interesentov, ki bi bili pripravljeni lastniško vstopiti v igralnico. Ražmanu pa se ne zdi smiselno, da bi s stavko počakali na razgrnitev načrta finančnega prestrukturiranja, ki ga pripravlja nova uprava pod vodstvom Andreja Bošnjaka. Kot pravi, so se uprave v zadnjih letih pogosto menjale, od leta 2003 bo to denimo že osmi finančni načrt za reševanje podjetja. Vsi dosedanji načrti pa so pomenili v glavnem pristanek zaposlenih na znižanje plač, dodaja. Glede na izkušnje z novo upravo pa tudi zdaj česa drugega kot predloga znižanja plač in odpuščanj niti ne pričakuje. Če bo do stavke prišlo, se bodo zaposleni sicer sklicevali na poseben člen kolektivne pogodbe za gostinstvo, ki določa, da so stavke plačane, je med drugim napovedal Ražman. Po pisanju današnje izdaje časnika Primorske novice je Casino zaposlenim v ponedeljek izplačal le polovične plače, in sicer ker je davčna uprava družbi prejšnji teden blokirala račun zaradi neplačanih obveznosti. So pa v družbi ob tem napovedali, da si bodo prizadevali preostanek plač čim prej izplačati. V petek bo sicer seja nadzornega sveta Casinoja, na katerem bodo po navedbah časnika razpravljali o programu finančnega prestrukturiranja, ki naj bi neuradno predvidel tudi odpuščanja. Predsednik uprave družbe Andrej Bošnjak je sicer že junija dejal, da te možnosti ne izključuje.",0
"Energijski žvečilni gumiji vsebujejo veliko kofeina zalo so lahko nevarni za zdravje Poročilo britanskega tednika o medicini The Lancet svari pred tveganji, ki jih s sabo prinašajo ""energijski"" žvečilni gumiji. Navajajo primer 13-letnika, ki je zaradi prevelike količine zaužitega kofeina v žvečilnih gumijih postal čemeren in ravnodušen. Starši so 13-letnika, ki je v šoli postal nenavadno agresiven in nemiren, odpeljali na urgenco. Deček se je pritoževal tudi zaradi bolečin v trebuhu in nenehne potrebe po uriniranju. Ves čas je lovil sapo, srčni utrip pa je dosegel 147 udarcev na minuto. Stimulacijski žvečilni gumi vsebuje veliko kofeina Potem ko so se testi za kokain, heroin in amfetamine izkazali za negativne, so dečka čez noč zadržali v bolnišnici. Naslednji dan se je njegovo stanje izboljšalo, a že čez nekaj dni se je na pregled vrnil ves zaspan in lenoben. Njegova mati je pojasnila, da je izgubil zanimanje za vse dejavnosti in ni hodil v šolo. Najverjetnejši vzrok za njegovo stanje je po pisanju avtorjev prispevka v časniku The Lancet stimulacijski žvečilni gumi z visoko vsebnostjo kofeina. 13-letnik je priznal, da je zaužil dva paketa žvečilnih gumijev, ki skupaj vsebujejo 320 miligramov kofeina, v štirih urah. Za otroka, ki tehta 45 kilogramov, je to enakovredno okoli desetim skodelicam pravega čaja za odraslega, ki tehta 70 kilogramov, še pojasnjuje poročilo.",0
"Ljubljana - V okviru podelitve nagrad Publicis Lions, ki je potekala minuli teden v Parizu, je bil kot edini evropski predstavnik med šestimi nagrajenimi tudi Mitja Petrovič, direktor in solastnik skupine Publicis. Nagrado za uvedbo koncepta Contagious mu je podelil Richard Pinder, generalni direktor Publicis Worldwide. ""Neaktivno, enosmerno komuniciranje, kjer je oglaševalec sporočal, naslovnik pa poslušal, je že davno preživeto. V ospredje prihajajo nove, bolj inovativne oblike komuniciranja, ki predvidevajo dvosmerni pretok informacij,“ je ob tem povedal Petrovič. S tem namenom so v okviru Publicis Groupe na svetovni ravni oblikovali koncept nalezljivih komunikacij ""Contagious“, pri čemer gre za koncept, ki je v trendu z zadnjimi spremembami v komunikacijski industriji. Tako meni, da je glavna naloga oglaševanja prihodnosti, da med ljudmi spodbudi pogovore, preko katerih se prenašajo informacije o določenih idejah. V skupini Publicis tako prek omenjenega koncepta ustvarjajo ideje, s katerimi skušajo pripraviti ljudi spodbuditi da so o njih čim bolj aktivno pripravljeni govoriti z drugimi ljudmi. Znamke, o katerih se govori, so namreč kar dva in polkrat uspešnejše od znamk, o katerih se ne govori.",1
"Banke upnice propadlega holdinga Zvon Dva bodo konec meseca znova poskušale prodati večinski delež MK Založbe, vendar je le malo možnosti, da bo znižanje izklicne cene privabilo vlagatelje. Abanka Vipa, Nova Ljubljanska banka in Hypo banka so v zadnjih tednih bistveno znižale svoja pričakovanja in 30. septembra sklicale dražbo, na kateri bodo ponovno poskušale prodati 69-odstotni paket delnic MK Založbe. Tega so zasegle propadlemu cerkvenemu holdingu Zvon Dva. Izklicno ceno so tokrat postavili pri vsega 11 milijonih evrov oziroma pri 13 evrih za delnico, kar je polovico manj, kot so za njo pričakovali še sredi julija. Ali je bankam upnicam Zvona Dva Holdinga v zadnjih mesecih uspelo najti vlagatelja, ki bi bil pripravljen vstopiti v lastništvo največje slovenske založniške skupine, ni znano. Glede na to, da v zadnjih mesecih noben vlagatelj ni niti opravil skrbnega pregleda MK Založbe, je za to le malo možnosti. Na to nakazujejo tudi sami pogoji dražbe. Potencialni vlagatelj bi moral namreč pol milijona evrov varščine na posebni račun Abanke pri Banki Slovenije nakazati najkasneje do prihodnjega četrtka, celoten paket delnic pa se prodaja po načelu »videno-kupljeno«. Potencialni vlagatelj bi moral tako v vsega nekaj dneh preučiti vsa pravna tveganja, pred nakupom pa bi se lahko zanesel le na javno objavljena letna poročila. Interes za nakup MK Založbe naj bi v zadnjem letu sicer izrazilo več potencialnih vlagateljev, vendar pa je skrbni pregled nato opravil le Kompas MTS. Toda Kompas MTS nato ni oddal niti zavezujoče ponudbe niti se ni udeležil julijske dražbe. Po neuradnih informacijah so namreč v družbi ocenili, da finančni dolg družbe ni vzdržen, za dobičkonosno poslovanje pa bi morali bistveno zmanjšati število zaposlenih in izvesti temeljito prestrukturiranje poslovanja. Celotna Skupina MK Založba, ki poleg matične družbe vključuje tudi MK Trgovino, je imela konec lanskega leta nekaj več kot 1200 zaposlenih, kar je skoraj 200 manj kot leto prej.",0
"New York - Apple se je tesno približal Coca-Coli na lestvici največ vrednih blagovnih znamk na svetu. Proizvajalec iphonov in ipadov se je na najnovejši lestvici ameriškega svetovalnega podjetja Interbrand zavihtel na drugo mesto ter le še malenkost zaostaja za proizvajalcem kultne brezalkoholne pijače z okusom kole. Blagovna znamka ameriškega proizvajalca računalnikov Apple je po izračunih lestvice Best Global Brands 2012 vredna 76,57 milijarde dolarjev. Kot so danes hkrati v New Yorku in Kölnu povedali predstavniki podjetja Interbrand, se je vrednost Applove blagovne znamke v primerjavi z lanskim letom več kot podvojila. Na lanski lestvici je Apple zasedel osmo mesto, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Vrednost večnega prvouvrščenega na lestvici - ameriškega proizvajalca pijač Coca-Cola - letos znaša 77,84 milijarde dolarjev, kar je osem odstotkov več kot lani. Pri izračunu vrednosti blagovnih znamk so v svetovalnem podjetju upoštevali finančne rezultate podjetja, pomen blagovne znamke pri odločitvi potrošnikov za nakup ter njeno sposobnost zagotavljanja prihodnjih dobičkov podjetja. Med desetimi največ vrednimi blagovnimi znamkami so še IBM, Google, Microsoft, General Electric, McDonald's, Intel, Samsung in Toyota. Spletni brskalnik Google je tokrat prvič prehitel konkurenčno podjetje Microsoft. S Facebookom na 69. mestu pa je leta 2001 ustanovljena Interbrandova lestvica prvič dobila tudi družabno omrežje. Obstaja sicer več različnih letvic največ vrednih blagovnih znamk. Na lestvici BrandZ, ki jo sestavlja podjetje za tržne raziskave Millward Brown, je lani in letos prvo mesto zasedel Apple.",1
"Pri napovedanih podražitvah mesa in kruha le žanjemo tisto, kar smo v preteklih letih sejali nespoštovanje domačega kmeta, domače kmetijske proizvodnje in stiskanje dobaviteljev, meni predsednik sindikata kmetov Roman Žveglič. V Mercatorju pa obljubljajo, da bodo storili vse, da bi zaščitili potrošnike. Napovedi jesenskih podražitev hrane so med potrošniki povzročile pravo ogorčenje. Kako tudi ne, saj so dobavitelji napovedali podražitve mesa do 25 odstotkov. Za četrtino se draži svinjina, cene govejega mesa in perutnine pa so višje do 15 odstotkov. In ne samo meso dražijo se tudi kruh in pekovski izdelki. Po mnenju Emila Erjavca z biotehniške fakultete v Ljubljani razlogov za zvišanje cen v Sloveniji ne gre iskati v dvigih cen po Evropi, saj so v večini držav Evrope cena mesa stabilne. Vzrok tudi ni v dvigu cen domačih surovin, ampak verjetno v nekonkurenčnosti živilskopredelovalne industrije in v tem, da imajo mesarji še neki manevrski prostor do cen, ki so v okoliški regiji, torej v Italiji, Madžarski in Avstriji. Zagotovo pa to še nima nobene zveze s sušo ne s težavami svetovnega kmetijstva, je povedal v oddaji 24UR ZVEČER. Cene izdelkov iz mesa se bodo zvišale od sredine tega meseca do konca meseca, in sicer od deset do 15 odstotkov. Živilskopredelovalna industrija po njegovem mnenju želi izkoristiti ta trenutek, medijsko pritisniti in na ta način vplivati na trgovce, da bi lahko dvignili cene. V bistvu se pogajajo čez javnost s trgovci, da bi lahko dvigali cene. Dvigi pa so enormni, praktično nepredstavljivi, meni Erjavec. Trgovci bi po njegovem mnenju v ta pritisk lahko privolili, če bodo reševali sami sebe. Ker bodo z višjo ceno zaradi marž lahko več odnesli. Vendar menim, da se je v slovenski trgovini vzpostavilo toliko konkurenčnosti, da je vprašanje, če se bo kaj takega zgodilo. Potrošnik je postal zelo občutljiv, hrana pa verjetno postaja ne zgolj normalna dobrina. In tisti, ki bo dvigoval cene, bo lahko potegnil kratko, ocenjuje strokovnjak z biotehniške fakultete. Meso je še zmeraj relativno poceni Na vprašanje, ali je torej skrb, da bo meso postalo luksuz oz. hrana premožnejših, odveč, Erjavec odgovarja, da ne. Vse manj ga konzumirajo tisti, ki so pod linijo siromaštva, in število teh narašča. Mislim pa, da pri spodnjem, srednjem sloju in navzgor ne bo velikih sprememb. Meso je še zmeraj relativno poceni. Tudi glede podražitev kruha in pekovskih izdelkov po Erjavčevem mnenju živilci tudi tu špekulirajo zato, ker je še nekaj razlike do sosedov. Cena pšenice na svetovnem trgu je šla gor, vendar so jo naši peki, če so bili pametni in dobri podjetniki, kupili po sorazmerno nižji ceni. Mislim, da je tukaj spet nekaj njihovega medijskega konstrukta, da poskušajo na ta način pritegniti pozornost, izkoristiti splošno debato o krizi na področju proizvodnje hrane, dejansko pa pokriti druge stroške, kot je na primer rastoča energija. Ta ima izjemen vpliv na cene surovin in vse predelave. Živilska industrija trenutno ni v najboljšem stanju in je v težavah, torej lahko razumemo, da poskušajo najti najboljši izhod zase. Nekateri peki so že dvignili cene.",0
"Ljubljana - Perutnina Ptuj-BH, ki je del širše skupine ptujske družbe, je lani zabeležila okoli 49 milijonov evrov prihodkov, letos pa naj bi ti po napovedih znašali okoli 61 milijonov evrov. Rast podjetja v BiH se kaže tudi v tem, da trenutno zaposluje že 560 ljudi, minuli teden pa so prejeli priznanje za najboljše podjetje v državi. Perutninina bosanska družba iz Breze je na že 25. razglasitvi najboljšega podjetja in menedžerja leta v tej državi letos prejela obe najprestižnejši nagradi. Direktor Mladen Andrić je bil razglašen za najboljšega menedžerja BiH, jugovzhodne in srednje Evrope, Perutnina Ptuj-BH pa je ob tem prejela naslov najboljšega podjetja v državi. Tradicionalni izbor najboljšega menedžerja vsako leto pripravlja neodvisna agencija iz Zenice, časopis Euromanager in Evropsko združenje menedžerjev. Izmed 970 menedžerjev in lastnikov podjetij, ki so se potegovali za prestižno priznanje, je žirija prav obe največji priznanji podelila tej družbi. Žirijo je prepričala stalna rast podjetja, razvijanje kakovosti proizvodov in storitev ter rast števila zaposlenih in večanje tržnega deleža. Andrić je ob prejemu nagrade povedal, da je nagrada res lepa, ""a če predano skrbite za kakovost vsakega dela proizvodnje, medsebojne odnose v podjetju, imate posluh za družbeno odgovorno poslovanje, in poleg tega prisluhnete svojim potrošnikom in njihovim potrebam, potem pride uspeh sam od sebe"". Perutnina Ptuj ima v Bosni in Hercegovini štiri distribucijske centre, 30 lastnih maloprodajnih objektov in lastno distribucijsko verigo z neprekinjenim procesom hlajenja. Ker so osnova priprave živil v celotni ptujski skupini vertikalne reprodukcijske verige, tudi podjetje v Bosni in Hercegovini deluje po principu integriranih procesov od njive do vilice.",1
"Banka Slovenije, ki jo vodi Marko Kranjec, v luči učinkov na inflacijo ter stroške podjetij poziva k učinkovitem upravljanju gospodarskih javnih služb in ustrezni cenovni politiki. Lanska inflacija, ki je brez energentov, hrane, alkohola in tobaka v povprečju leta znašala 0,7 odstotka, dokazuje, da cenovna stabilnost zaenkrat ni ogrožena, v poročilu po seji sveta ugotavljajo v Banki Slovenije . Dodajajo, da visoki prispevki nekaterih netržnih dejavnikov vzbujajo skrb zaradi vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Letos bodo dodatno povišanje inflacije povzročili dvigi cen komunalnih storitev in električne energije. ""Da se prepreči povečevanje vhodnih stroškov za podjetja in neželeni učinki na inflacijska pričakovanja, so nujni učinkovito upravljanje gospodarskih javnih služb ter stroškovna učinkovitost in cenovna politika v skladu z regulativnim pokrivanjem stroškov,"" pravijo. Iskanje rešitev za dobra, a prezadolžena podjetja Kot pravijo na Banki Slovenije, skupaj z Združenjem bank Slovenije (ZBS) iščejo tudi možnosti za spodbujanje finančnega prestrukturiranja dobro delujočih, a prezadolženih podjetij. Kot navajajo, sta pri tem ključna elementa vzpostavitev odgovornega lastništva in poslovno prestrukturiranje. Stroški dela nižji, a predvsem na račun krčenja mase plač Stroški dela na enoto proizvoda nakazujejo postopni trend zniževanja, ugotavljajo v Banki Slovenije. Zmanjševanje stroškov gre na račun zmanjševanja mase plač in racionalizacije v podjetjih, po mnenju BS pa je nujno nadaljevanje zniževanja stroškov dela v odnosu do produktivnosti. Kot dodajajo v Banki Slovenije, posebno skrb vzbujata ""naraščanje brezposelnosti in finančne težave vedno večjega števila podjetij, kar se odraža tudi v naraščanju obsega nedonosnih terjatev v bančnem sistemu"". Podrobnejše o pogojih za bonitete neplačnikov Svet Banke Slovenije je danes sprejel spremembe sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. Podrobneje so opredeljeni kriteriji za razvrščanje terjatev (banke jih razvrščajo v skupine od A do E) v skupini D in E, ki predstavljata skupini neplačnikov. ""Definicija neplačila je usklajena s CRD direktivo, ki se že uporablja za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje po naprednih pristopih,"" pravijo na Banki Slovenije.",0