Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

V Revozu bodo zaradi težav pri dobavi elektronike iz Japonske, ki jo je prizadel cunami, prenehali delati v treh izmenah. Začasno bodo zato odpustili okoli 390 agencijskih delavcev in 130 zaposlenih za določen čas. Proizvodnja v Revozu Iz Revoza so sporočili, da bodo zaradi težav pri dobavi elektronskih delov iz Japonske začasno prenehali delati v treh izmenah. Od 23. maja bodo tako začasno ustavili proizvodnjo v nočni izmeni. Zato bodo morali odpustiti okoli 390 zaposlenih prek agencij za posredovanje delavcev in okoli 130 zaposlenih za določen čas. V tovarni še pravijo, da bodo lahko zopet povečali proizvodnjo, ko bo vzpostavljena normalna oskrba z deli iz Japonske. Kot so še pojasnili v Revozu, se v regiji Sandai, ki sta jo 11. marca prizadela potres in cunami, nahaja tudi večina proizvodnje elektronskih delov. Zaradi naravne nesreče je bila ta dobava prekinjena. V Renaultu so sicer takoj po nesreči ustanovili posebno skupino, ki je bila odgovorna za zagotavljanje oskrbe in obratovanja svojih tovarn po svetu. Vendar ukrepi te skupine niso zadostovali, da bi v Revozu lahko ohranili obseg proizvodnje na trenutni ravni. Tretja izmena naj bi spet začela delati najpozneje v pol leta Predsednik območne organizacije Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost in predsednik Revozovega sindikata Slavko Pungeršič je pojasnil, da se je sindikat v torek z upravo Revoza dogovoril, da bo ta pri delavcih nočne izmene odpustila le agencijske delavce, ki so pretežno tujci, in delavce zaposlene za določen čas, med katerimi prevladujejo domačini. Ker tretja izmena zaposluje več delavcev, kot jih nameravajo odpustiti, bodo njihov preostanek prerazporedili v obstoječi izmeni, takoj ko bodo v Revozu vnovič vzpostavili tretjo izmeno, po Pungeršiču v nekaj mesecih do pol leta, pa naj bi najprej zaposlili sedaj odpuščene delavce, je dejal. Ukinitev tretje izmene v tovarni je po besedah vodstva in sindikalista le začasna. Foto Reuters Odpuščeni delavci bodo junija enako kot drugi Revozovi delavci dobili izplačan del regresa, vsi po omenjenem premostitvenem obdobju nazaj zaposleni pa bodo ob vnovični zaposlitvi dobili izplačan še preostali del regresa za polno delovno leto, je pojasnil sindikalist. Uprava je omenjeni dogovor podpisala, v Revozu pa si prizadevajo, da bi dobavno vrzel čim prej nadomestili z novimi dobavitelji elektronskih delov ali vrnitvijo Japoncev, je še povedal Pungeršič.

Rast anketne brezposelnosti beležimo že zadnji dve leti V dveh letih se je stopnja anketne brezposelnosti povečala za skoraj 66 odstotkov na 7,3 odstotka, še vedno pa je za 3,4 odstotne točke nižja od uradne stopnje brezposelnosti. Sodeč po podatkih ankete od delovni sili, se anketna brezposelnost v Sloveniji že drugo leto zapored povečuje, so sporočili s Statističnega urada. S 4,4 odstotka v letu 2008 se je skupna stopnja anketne brezposelnosti povečala na 7,3 odstotka v letu 2010. Lani je tako število delovno aktivnih znašalo 966.000, kar je dobrih 15.000 manj kot v letu pred tem. V letu 2010 je bilo število delovno aktivnih oseb sicer konstantno, kar kaže tudi stopnja delovne aktivnosti. Ta se je ves čas gibala med 54,7 in 55 odstotki. Povprečno število neaktivnih prebivalcev se je lani povečalo za 8.000 oseb ali za 1,1 odstotka v primerjavi s povprečjem predhodnega leta. Med neaktivnimi prebivalci pa so tako kot več let prevladovale ženske, ki jih je bilo kar 60 odstotkov. Število registriranih brezposelnih oseb je sicer oktobra lani prvič po letu 2001 preseglo 100.000, v decembru 2010 pa je znašalo 110.000. Stopnja registrirane brezposelnosti je lani znašala 10,7 odstotka, kar je 1,6 odstotne točke več kot leto prej in štiri odstotne točke več kot leta 2008.

Država bo malim podjetjem prek podjetniškega sklada pomagala z vlaganjem t.i. tveganega kapitala Vlada je danes sprejela predlog poslovnega načrta programa instrumentov finančnega inženiringa za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji za obdobje 2009-2013. Vlada želi s poslovnim načrtom, posredno prek Slovenskega podjetniškega sklada, malim in srednjim podjetjem omogočiti lažji dostop do finančnih virov. Kot je pojasnila državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu, država podjetjem ne bo več namenjala nepovratnih sredstev, temveč lastniške ali dolžniške vire države. Poleg jamstev za posojila, bo država prek podjetniškega sklada podjetjem pomagala tudi z vlaganjem t.i. tveganega kapitala. »Gre za enega zadnjih protikriznih ukrepov v letošnjem letu,« je še pristavila sekretarka.

Stiske. Še preden ostanejo brez dela, so delavci ob počasnem umiranju podjetij po več mesecev brez plač. 5 tekstilnih podjetij je zadnje leto ugasnilo na Dolenjskem in v Beli krajini. Novo mesto. “Nemalo delavskih plač danes ne omogoča več dostojnega preživetja, še huje pa je, če delavci delajo in plač sploh ne dobijo,” Majda Marolt, sekretarka območne organizacije zveze svobodnih sindikatov, opiše razmere, ki so zaznamovale boj za delavske pravice v zadnjem letu. Takšno obdobje zdaj preživljajo delavci Novolesa, kjer so jim dolžni dve plači, podobna agonija pa se je lani dogajala v Preventu. “S postopki, ki privedejo do neke rešitve za delavce, vodilni čakajo predlogo. In še potem morajo delavci en mesec čakati na poplačilo iz jamstvenega sklada, ves ta čas pa so brez denarja in stiske so hude,” opozarja Maroltova. Najslabše pri tekstilu Največ delovnih mest je lani na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju izgubila tekstilna branža. V stečaj je šel Prevent, Labod Rep najprej v likvidacijo in nato v stečaj, s prisilno poravnavo je končal Labod Konfekcija, z likvidacijo pa Beti Pletiva in Komet. V zadnjem je kazalo, da težav z odpravninami ne bo, a jih pri zadnji plači, tako kot je bilo obljubljeno, vse delavke niso prejele. “Zaradi hipotekarnih kreditov na nepremičninah teh ne morejo prodati, a kljub temu likvidacijski upravitelj zatrjuje, da poplačilo bo,” pravi Maroltova. Tom: agonija krajša Edini primer, kjer je bila agonija delavcev ob umiranju podjetja krajša, je po mnenju Maroltove mirnski Tom. “Delavci so sami zbrali denar za začetek stečajnega postopka, kar je bila, kot kaže, pametna odločitev, saj naj bi tam proizvodnja kmalu spet zaživela,” končuje Maroltova.

Intervju z ekonomistom Igorjem Mastenom V pogovoru za MMC je ekonomist Igor Masten dejal, da bi vlada sicer lahko naredila več v boju zoper inflacijo, da pa je tudi v kritikah opozicije veliko hipokrizije. S predavateljem na Ekonomski fakulteti smo se pogovarjali predvsem o temi, ki predstavlja enega najhladnejših tušev za Slovenijo v zadnjem letu inflaciji. Zakaj je v Sloveniji inflacija tako visoka? Kako je do zdaj potekal boj zoper podražitve in kaj še čaka Slovence? Slovenija se že nekaj časa srečuje z zelo visoko inflacijo. Guverner Banke Slovenija Marko Kranjec meni, da je vlada po uvedbi evra nekoliko zaspala. Se strinjate s tem? Bi lahko vlada naredila več v boju zoper podražitve? Kaj? Če bi Kranjec specificiral - ali mogoče novinarji pri navajanju njegovih trditev - glagol op. p. zaspati, bi se verjetno strinjal. Vlada bi lahko naredila več. Lahko bi vodila restriktivno fiskalno politiko. To pomeni, da bi ljudje, ki so prejemniki neto transferjev iz proračuna, dobili manj. Torej, manj nadomestil za brezposelnost, manj izdatkov za zdravstvo, manj subvencij za vrtce, manj subvencij za kmete, nižja rast pokojnin, nižja rast plač javnih uslužbencev, nižja rast plač zdravnikov, sodnikov, šolnikov … Če se prav spomnim, vsi od vlade zahtevajo restriktivno fiskalno politiko, nihče je pa še ni podprl. Ravno obratno, iz proračuna bi radi več. Je torej Kranjec kaj od navedenega konkretno predlagal ali še vedno ostajamo na ravni teoretične debate? Pravite torej, da bi vlada lahko na določenih področjih bolj varčevala. Opozicija ji očita tudi, da je premalo naredila za konkurenčnost - da bi tudi s tem lahko vplivala na zmanjšanje inflacije. Kaj pa vi mislite o tem? In na kakšen način bi se dalo spodbuditi konkurenčnost? Kaj je tukaj mišljeno pod pojmom konkurenčnost? Način varčevanja države v smislu dviga konkurenčnosti v gospodarstvu, in sicer z nižjimi stroški dela v podjetjih. Bi morali biti davki, prispevki ipd. za podjetja še nižji? Bi se morala spremeniti politika plač, zaposlovanja? Seveda, davki bi morali biti nižji. Ker imamo eno najbolj progresivnih obdavčitev dela na svetu, bi razbremenitev pomenila predvsem fiskalno razbremenitev višjih plač. Ta cilj je bil tudi v osrčju predloga enotne davčne stopnje. Če me spomin ne vara, so ljudje proti temu protestirali. Potem je vlada naredila manjši korak v tej smeri in odpravila davek na izplačane plače in znižala progresijo dohodnine. Dejansko so torej naredili nekaj za povečanje konkurenčnosti. Opozicija je bila proti temu. Nekdanji guverner je tudi govoril o večjem strukturnem deficitu s tem v zvezi. Skratka, večina ljudi si ne želi davčne razbremenitve gospodarstva. Večina ljudi si ne želi večje stroškovne konkurenčnosti. Razlog je enostaven. Nočejo se odreči prerazdeljevanju iz proračuna, nobena politična stran – ne leva ne desna – pa se noče odreči prerazdeljevanju za kupovanje volilnih glasov. Imamo najmlajše upokojence v Evropi. Mnogi tarnajo, da imajo prenizke pokojnine. Seveda, vendar jih je toliko in kmalu jih bo še bistveno več, da moramo plačevati tako visoke prispevke za pokojninsko zavarovanje, da je to najpomembnejši fiskalni strošek dela. Je kdo povedal naglas, kaj bi »povečanje konkurenčnosti« pomenilo s tega vidika?

Ne vem, kaj se je zgodilo Janši s četrtka na petek. S temi besedami je Erjavec komentiral odločitev premierja, da ga umakne iz pogajaj o hrvaških varčevalcih. Na novinarski konferenci je Erjavec tudi potrdil, da je zamrznil postopek imenovanja 17 veleposlanikov, saj se mu ne zdi primerno, da bi o tem odločali, ko vlada razpada. "Kadrovanje na veleposlaniška mesta se bo nadaljevalo tisti trenutek, ko bo DZ ugotovil, da sem odstopil," je dejal. Prepričan je, da bo tako kadrovanje potekalo "po izkaznici", ne pa glede na strokovnost kandidatov. Danes smo že poročali, da brez vednosti ministra poteka imenovanje vsaj 12 veleposlanikov, saj je on postopke ustavil. Dodal je, da bosta z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, ki je prav tako iz kvote Desusa, odstopno izjavo z ministrskega mesta podpisala v petek. Odziv na premierjevo "odstavko" Minister je na začetku tiskovne konference sicer poudaril, da ga je premier Janša umaknili iz pogajanj s Hrvaško glede Ljubljanske banke zaradi notranjepolitičnih razmer v državi. "Ne vem, kaj se je zgodilo Janši v noči na petek. Dogovor pri Pahorju je bil, da gremo pri LB po začrtani poti, po kateri bi dogovor danes parafirali," je poudaril Erjavec, piše Dnevnik. Zunanji minister obžaluje, da vprašanja LB ni mogel izpeljati do konca. "Kar se je zgodilo v petek, je bilo nenavadno. Ko sem bil v Schladmingu, so me nekateri ministri spraševali, kaj se dogaja pri nas," je opisal Erjavec. Povedal je še, da je glavno vsebinsko delo glede dogovora o rešitvi problema Ljubljanske banke že opravljeno. Upa, da bo dogovor vendarle sklenjen, zatrdil pa je tudi, da je o vsem dogovarjanju s hrvaško stranjo sproti obveščal premierja. O nekredibilnosti Janša je Erjavca v petek odslovil, ker bi ta "lahko ogrozil kredibilnost." Erjavec je sicer prepričan, da je nekredibilen ravno predsednik vlade, ki kljub hudim obtožbam komisije za preprečevanje korupcije ne odstopi s položaja. "Komu pa Janša sploh zaupa? Vlada se ukvarja samo še s kadrovanjem," je na 24ur ob enih povedal Erjavec. Naj vas spomnimo Premier je namreč v petek napovedal, da "zaradi nastopaštva" umika Erjavca iz reševanja vprašanja LB. Napovedal je, da se bo 10. marca sestal s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem glede reševanja vprašanja nekdanje Ljubljanske banke.

Evropski parlament je podprl uvedbo izredno strogih pravil za proizvodnjo igrač. Posebej strogo zakonodajo predlaga za igrače, ki so skrite v hrani. Še posebej strogo zakonodajo parlament predlaga za igrače, ki so skrite v hrani, kot je denimo slavni Kinder jajček. Odbor Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov je pred bližajočimi božično-novoletnimi prazniki, ko prodaja igrač skokovito naraste, podprl uvedbo izredno strogih pravil za proizvodnjo igrač, ki so naprodaj v EU. Proizvajalci igrač menijo, da so ukrepi, ki jih morajo v prihodnjih tednih potrditi države članice EU, nepotrebni. Spremembe 20 let starih pravil Evropski poslanci so ta teden soglasno podprli spremembo obstoječih, 20 let starih pravil za proizvodnjo igrač v EU. Še posebej strogo zakonodajo parlament predlaga za igrače, ki so skrite v hrani, kot je denimo slavni Kinder jajček. Nova pravila bodo veljala za vsa podjetja, ki prodajajo igrače v sedemindvajseterici, še posebej največjo svetovno proizvajalko igrač Kitajsko. Kitajska je v letu 2006 po svetu prodala kar 22 milijard igrač. Kot je pojasnila belgijska poslanka v Evropskem parlamentu Marianne Thyssen, ki je pripravila poročilo o igračah, bi morali prepovedati neposreden stik igrače s hrano. To pomeni, da bi morala biti igrača v posebni embalaži, ki je prevelika, da bi jo otrok dal v usta in pogoltnil. Tudi igrača bi morala biti zadosti velika in opremljena z opozorilom. Med predvidenimi ukrepi so še strožja pravila za uporabo dišav in kemikalij za igrače in obvezna uvedba varnostnih opozoril na navodilih za uporabo. Naš cilj je zagotoviti staršem, da so lahko prepričani, da vse igrače, ki jih kupijo, ustrezajo najstrožjim varnostnim standardom, je pojasnila Thyssnova. Proizvajalci igrač protestirajo Združenje glavnih evropskih proizvajalcev igrač se z uvedbo strožjih pravil ne strinja in poudarja, da so varnostni standardi za igrače že zdaj visoki. Ob tem združenje poziva EU, naj ne sprejema novih ukrepov, ki bi lahko škodovali proizvajalcem. Vzpostaviti moramo jasen okvir, ki bi varnost otrok še naprej postavljal na prvo mesto, obenem pa evropskim podjetjem v hudi svetovni konkurenci omogočil razvoj in inovacije, je poudaril predsednik združenja Bryan Ellis.

Vse več nakupov tujih izdelkov v diskontnih trgovinah Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je začela kampanjo Kupujmo slovensko, s katero želijo povečati kupovanje živil slovenskih proizvajalcev. Namen kampanje je spodbuditi uporabnike, da izberejo živila slovenskih proizvajalcev, ko je to mogoče. S tem ne pozivajo k izogibanju tujim izdelkom, ampak le spomniti potrošnike, da bodo z nakupom izdelkov prispevali k boljšim rezultatom gospodarstva, večji blaginji in tudi zaposlenosti. V kmetijstvu je bilo leta 2006 zaposlenih 88.900 ljudi, v živilski industriji pa 16.669. Za kampanjo bo v prvi fazi namenjenih 100.000 evrov, ki jih bodo porabili predvsem za zloženke, oglase, kontaktne oddaje in plakate. Slovenski živilci še vedno močno vezani na slovenski trg Slovenski živilci so uspešno prebrodili izgubo trgov nekdanje Jugoslavije, a so še vedno močno vezani na slovenski trg, je dejal predsednik uprave Žita Iztok Bricl. Dodal je, da z nakupom slovenskih izdelkov, ki so priznane kakovosti, znanega porekla, certificirani z različnimi varnostnimi certifikati in dnevno na voljo kupcem, ohranjamo delovna mesta in razvijamo ruralna območja. S kampanjo se slovenska kmetijsko-živilska podjetja pridružujejo podobnim kampanjam v sosednjih državah, kjer prav tako promovirajo nakupe domačih izdelkov. Vse več nakupov tujih izdelkov v diskontnih trgovinah V zbornici so opozorili še na manjšo prodajo slovenskih kmetijsko-živilskih izdelkov ter večji obseg nakupov tujih izdelkov, predvsem v diskontnih trgovinah. Nakupi v diskontih naj bi dosegli že desetino vseh nakupov hrane, ki jih opravimo Slovenci.

V sistem Evropske organizacije za jedrske raziskave v Cernu je uspelo vdreti neznani hekerski skupini Neznana skupina računalniških hekerjev je včeraj zatrdila, da ji je uspelo vdreti v računalniški sistem Velikega hadronskega trkalnika Evropske organizacije za jedrske raziskave Cern v Švici. Zgolj opozorilo Skupina hekerjev, ki se je sama poimenovala "Grška varnostna ekipa", je s tem osmešila strokovnjake, ki so odgovorni za računalniško varnost velikega pospeševalnika delcev, pišeta britanska časnika. Hekerji naj bi ob tem zatrdili, da nimajo nikakršnega namena ovirati poskusov v Cernu in da so le želeli opozoriti na pomanjkljivosti računalniškega varnostnega sistema. "Razgalili smo vas že zdaj, saj ne želimo gledati, kako boste goli tekali in iskali skrivališče, ko bo prišlo do panike," so hekerji zapisali v svojem sporočilu. Dobili naj bi dostop do spletne strani, ki so jo v sredo za spremljanje prvih poskusov na Velikem hadronskem trkalniku uporabljali tudi drugi znanstveniki. Od tam naj bi jim uspelo vdreti v računalniški sistem enega od štirih detektorjev, ki bodo nadzirali potek eksperimentov.

Prihodnje leto upajo na boljše rezultate kot letos Pivovarna Laško namerava prihodnje leto odprodati deleže v Mercatorju, Delu in Fructalu. Če bo načrt uspel, bo dolg skupine znašal še okoli 160 milijonov evrov. Poslovni načrt za prihodnje leto je v ponedeljek obravnaval nadzorni svet, ki se je seznanil tudi z likvidnostnimi razmerami. Nadzorniki so soglašali, da uprava pospeši prodajo 23,34-odstotnega deleža Mercatorja. Skupina Pivovarna Laško sicer prihodnje leto načrtuje 6,2-odstotno rast čistih prihodkov od prodaje, ki naj bi znašali dobrih 240 milijonov evrov. Načrtujejo 36,3 milijona evrov dobička iz poslovanja, 54,2 milijona evrov pa dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo. Prodali naj bi 4,2 milijona hektolitrov pijač družba Pivovarna Laško nekaj več kot milijon hektolitrov, kar je deset odstotkov več od količine, ki so jo načrtovali za letos. Upajo tudi, da jim bo uspelo povečati prodajo v ključnih produktnih skupinah. V matičnih družbi Pivovarne Laško za prihodnje leto načrtujejo sedem odstotkov višje prihodke od prodaje kot letos, kar bi bilo 80,6 milijona evrov. Čisti dobiček naj bi bil 61 odstotkov višji od ocenjenega za letos in naj bi dosegel 18,3 milijona evrov.

Krajinski park. Pripravlja se 350 tisoč evrov vredna obnova Zoisovega parka z jezerci na Pristavi v Javorniškem Rovtu. “Obnova se bo začela po pridobitvi nepovratnih sredstev od države, predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta,” je povedala Božena Ronner iz županovega kabineta in dodala, da je gradbena dokumentacija že v celoti pripravljena, pridobili so že gradbeno dovoljenje, pripravljajo pa še prijavo na razpis ministrstva za kmetijstvo. Sobivati z naravo Turistična identiteta Zoisovega parka s Pristavo temelji na sobivanju z naravo in bogati dediščini botanika Karla Zoisa. Narava je izhodišče za izobraževalne in športno-rekreativne dejavnosti, doživljanje in povezovanje z naravo ter celostni razvoj posameznika, kar bo vzpostavilo tematski in doživljajski park. Ekodoživljajski park Idejna zasnova razvoja celotnega območja je razdeljena na štiri faze. “Prva je obnova jezerc, pridobili smo že nepovratna sredstva za ureditev tematskega igrišča, druga faza pa je krajinska ureditev parka, Zoisove sobe v Pristavi in ekodoživljajskega parka, za kar smo že kandidirali za nepovratna sredstva in pričakujemo rezultat septembra,” so dejali na občini. Obnova parka je po podatkih občine vredna okoli 350 tisoč evrov. Nekdaj priljubljena izletniška točka v Javorniškem Rovtu – starejši domačini se spominjajo tudi kopanja in drsanja na jezerih – je namreč že več desetletij močno zanemarjena, eno izmed jezer pa sta trsje in preslica že skoraj popolnoma prerastla.

Odbor za promet je na zahtevo SDS razpravljal o zaprtju obvoznice v času odprtja Stožic. "Za zaporo so se odločili po tem, ko je odprtje dvorane "viselo na nitki", je dejal Verlič. Vlačič obtožbe zanika. Fotografije dogajanja pred dvorano Stožice na dan zaprtja obvoznice si oglejte TUKAJ. Kot je pojasnil poslanec SDS Peter Verlič, se je prometni inšpektorat za zaporo obvoznice odločil potem, ko je odprtje dvoran v Stožicah "viselo na nitki", saj naj bi dostop do Stožic s tovornjaki blokirali podizvajalci, ki za svoje delo niso prejeli plačila. Politični pritiski? Verlič poudarja, da so se kmalu po zaprtju obvoznice oglasili strokovnjaki za gradbeništvo, ki so bili zaradi ravnanja prometnega inšpektorja ogorčeni. Bili so tudi prepričani, da je inšpektor lagal, ko je zapisal, da bi se krožišče zaradi tovornjakov lahko udrlo. V SDS zato od ministra za promet Patricka Vlačiča in glavnega prometnega inšpektorja Jurija Kosa pričakujejo konkretna pojasnila in odgovor, kdo je zahteval zaprtje obvoznice. Med drugim jih zanima, ali je prometni inšpektor ukrepal na lastno pobudo ali pa na podlagi političnih pritiskov ministrstva za promet ali prijave ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je dejal Verlič. Vlačič obveščen dan pred zaprtjem Prometni minister Vlačič je zavrnil očitke, da naj bi politično pritiskal na inšpektorat, in dodal, da ni o tej odločbi z nikomer govoril ali ničesar naročil. Dan pred izdajo odločbe je bil le po telefonu obveščen, da se lahko zgodi, da bo naslednji dan zapora severne obvoznice, je dejal. Tudi glavni inšpektor Jurij Kos je opozoril, da so bile ob izdaji odločbe podane pravne podlage ter da še vedno meni, da je bila odločitev inšpektorja korektna. Tudi on je potrdil, da prometni minister ni pritiskal na inšpektorat, in poudaril, da je inšpektor odločal v okviru materialne in procesne zakonodaje. Zahteva SDS za današnjo nujno sejo spada v sklop predvolilne kampanje. Anton Anderlič Predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik pa je pojasnila, da so se na Darsu, ko so prejeli pisno odločbo o zapori obvoznice, na to odločbo pritožili, pritožbo pa utemeljevali s poročili zavoda za gradbeništvo. Poslancem je sicer za razpravo zmanjkalo časa, saj se je začela plenarna seja DZ, zato jo bodo nadaljevali prihodnjič.

Francoski in nemški BDP je med letošnjim aprilom in junijem narasel za 0,3 odstotka, kar je prineslo konec enoletne recesije v največjih evropskih gospodarstvih. Nemški bruto domači proizvod BDP je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi s trimesečjem poprej nepričakovano dosegel 0,3-odstotno rast, kažejo danes objavljeni podatki nemškega zveznega statističnega urada. K rasti gospodarstva so prispevali okrepitev izvoza, poraba potrošnikov, pa tudi vladni stimulacijski paketi. Novica je sicer presenetila, saj je tako hitro obnovo pričakovalo zelo malo strokovnjakov in analitikov. Protesti v Franciji ob recesiji. Analitiki so sicer pričakovali 0,2-odstotno zmanjšanje BDP. To največje evropsko gospodarstvo, katerega kondicija je zelo pomembna tudi za slovensko gospodarstvo, sicer ni imelo pozitivne rasti vse od prvega četrtletja 2008. K tokratni nepričakovani gospodarski rasti je po podatkih nemškega zveznega statističnega urada največ pripomoglo povečanje zasebne potrošnje in javne porabe, prav tako pa tudi povečanje investicij v gradbeništvu. Medtem se stopnja nemškega izvoza še vedno zmanjšuje, kljub vsemu pa je izboljšanje razmerja med stopnjo uvoza in izvoza nekoliko pripomoglo k rasti BDP v drugem četrtletju. Kljub tokratnemu pozitivnemu rezultatu pa v Nemčiji do konca leta na letni ravni pričakujejo krepko krčenje BDP. V drugem četrtletju se je BDP v primerjavi z drugim tromesečjem lani skrčil za 7,1 odstotka. Po napovedih nemške zvezne banke naj bi največje evropsko gospodarstvo v letu 2009 doseglo 6,2-odstotno krčenje BDP, medtem ko naj bi prihodnje leto gospodarska rast ostala ničelna. Tudi Francija iz rdečih številk Za 0,3 odstotka se je v drugem letošnjem četrtletju povečal tudi francoski BDP, kar je prva četrtletna gospodarska rast v zadnjem letu, je povedala francoska finančna ministrica Christine Lagarde. Podatek je povsem nepričakovan, saj je večina poznavalcev pričakovala nadaljevanje krčenja BDP. Po štirih četrtletjih krčenja gospodarske dejavnosti se je Francija končno izvlekla iz rdečega območja, je dejala. Gre za prvo četrtletno rast francoskega gospodarstva po enem letu in precejšnje presenečenje za vse poznavalce. Državni statistični urad je namreč računal na 0,6-odstotni padec BDP, francoska centralna banka pa je še julija napovedovala 0,4-odstotno skrčenje gospodarske dejavnosti v drugem trimesečju. Francoski statistični urad tokratno rast BDP pripisuje predvsem povečanju stopnje izvoza in zasebne potrošnje. Izvoz se je na četrtletni ravni namreč povečal za odstotek, medtem ko se je v prvem četrtletju zmanjšal za 7,1 odstotka. Kljub boljšim rezultatom glede gospodarske rasti pa napovedi o brezposelnosti še vedno niso preveč optimistične. Francosko gospodarsko ministrstvo je namreč napovedalo, da bi skupno število ukinjenih delovnih mest v zasebnem sektorju do konca leta lahko preseglo 591.000.

Ljubljana - Družba Istrabenz je od aprila do konca julija letos zabeležila izgubo v višini približno 22,8 milijona evrov, je razvidno iz poročila insolventnega dolžnika, ki ga je uprava Istrabenza v skladu s postopkom prisilne poravnave 17. avgusta predložila koprskemu okrožnemu sodišču. Izguba je bila najmanjša v juliju, ko je znašala okrog 2,8 milijona evrov. V aprilu je Istrabenz zabeležil 12 milijonov evrov izgube, v maju 3,4 milijona, v juniju pa 4,4 milijona evrov izgube. V obdobju od aprila do konca julija je Istrabenz beležil tako negativni poslovni izid iz poslovanja kot negativni izid financiranja. Izguba iz poslovanja je znašala skupno 1,3 milijona evrov, izguba iz financiranja pa 21,5 milijona evrov. Največji delež odhodkov so ustvarili odhodki za obresti, ki so od aprila do maja znašali skupno 13 milijonov evrov. Izguba, ki jo je Istrabenz v omenjenem obdobju ustvaril pri poslovanju, se sicer iz meseca v mesec zmanjšuje. Aprila je družba tako beležila dobrih 333.000 evrov izgube iz poslovanja, julija pa okrog 154.000. 31. julija je Istrabenz beležil 51 milijonov evrov negativnega kapitala. Zoper upnike, ki so proti družbi sprožili postopke za zavarovanje svojih terjatev ali izvršbo, je Istrabenz uporabil določena pravna sredstva, še navaja uprava Istrabenza v poročilu insolventnega dolžnika. Istrabenzu je tako po navedbah v poročilu uspelo odbiti večino poskusov, da bi upnik dobil svojo terjatev poplačano pred ostalimi upniki ali da bi dobil boljši pravni položaj za poplačilo terjatve. Po navedbah v poročilu ima Istrabenz že pripravljene določene rešitve tudi v zvezi z enostranskimi prekinitvami reodkupnih pogodb s strani bank upnic. Istrabenz namerava postopke sprožiti, če z bankami upnicami ne bo prišlo do dogovora o prostovoljni poravnavi. V obdobju od 31. marca do 31. julija so po navedbah v poročilu reodkupne pogodbe z Istrabenzom prekinile Probanka, Nova Ljubljanska Banka in Gorenjska banka. Istrabenzovi upniki so imeli konec julija do družbe skupno dobrih 500 milijonov evrov terjatev. Istrabenz je od marca insolventen, 8. julija pa se je s sklepom koprskega sodišča začel postopek prisilne poravnave. 19 bank upnic kljub intenzivnim pogajanjem, ki potekajo že več mesecev, še ni našlo dogovora glede prostovoljne poravnave.

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 7.042 evrov - razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 587 evrov na odraslo osebo na mesec Stopnja tveganja revščine je lani znašala 12,7 odstotka, kar je za 1,4 odstotne točke več kot leto prej, kažejo začasni podatki državnega statističnega urada. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo se je znižal s 593 evrov na 587 evrov, so navedli na uradu. Navedena stopnja tveganja revščine pomeni, da je v Sloveniji lani pod pragom tveganja revščine živelo 12,7 odstotka ali približno 254 tisoč ljudi. Štiričlanska družina je morala lani imeti vsaj 1.232 evrov Prag tveganja revščine se je prvič nekoliko znižal. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2009. To pa je bilo leto gospodarske krize in leto z razmeroma visokim številom brezposelnih oseb, opozarjajo na uradu. Posledice krize so se odrazile v nižjih dohodkih gospodinjstev in višji stopnji tveganja revščine. Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 7.042 evrov - razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 587 evrov na odraslo osebo na mesec. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti v letu 2010 vsaj 1.232 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, da je bila nad pragom revščine. Dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa je moralo imeti vsaj 880 evrov na mesec. Starejše ženske in najemniki stanovanj Podatki o stopnjah tveganja revščine različnih socialno-ekonomskih kategorij oseb in gospodinjstev kažejo, da so bila v najslabšem položaju gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, še posebej tista z vzdrževanimi otroki. Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enočlanska in enostarševska gospodinjstva ter pari s tremi ali več otroki. Glede na najpogostejši status aktivnosti v letu pred anketiranjem so bile v najslabšem položaju brezposelne osebe in upokojene osebe. Stopnja tveganja revščine je bila visoka tudi za ženske, starejše od 64 let, in najemnike stanovanj. Med vsemi ljudmi, ki so živeli pod pragom revščine, je bilo skoraj petino takih, ki so bili sicer delovno aktivni. Stopnja tveganja revščine je v letu 2009 znašala 11,3 odstotka, kar je bilo za eno odstotno točko manj kot leto prej.

Ljubljana - Abanka Vipa je imela konec junija že skoraj 600 milijonov evrov slabih posojil, nedonosna pa je bila tako že skoraj petina vseh danih posojil. Samo v prvi polovici letošnjega leta so morali tako v Abanki Vipi oblikovati še za dodatnih 41 milijonov evrov oslabitev, skupni obseg oslabitev pa se je tako zvišal že na 363 milijonov evrov. Po lanskoletni 120-milijonski izgubi je tako Abanka Vipa v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarila še dodatnih 15 milijonov evrov čiste izgube, na ravni skupine pa še slab milijon evrov več. Nedonosno poslovanje in vedno večji obseg slabih posojil zahteva vedno večji davek v tretji največji slovenski bančni skupini, ki je samo v prvi polovici leta obseg posojil nebančnim strankam znižala za kar 160 milijonov evrov, na 2,8 milijarde evrov. Predsednik uprave Abanke Vipe Jože Lenič je že pred časom napovedal bistveno kršenje posojilnega portfelja, zlasti na področju kreditiranja velikih podjetij, kjer je imela banka tudi največje izgube. V banki so se tako v le nekaj mesecih osredotočili skoraj izključno na kreditiranje prebivalstva in malih podjetij. Letošnja izguba je kapital Abanke Vipe znižala na vsega 220 milijonov evrov, količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) pa je konec junija znašal vsega 6,2 odstotka. S poslovanjem v prvem letošnjem polletju so se včeraj seznanili tudi člani nadzornega sveta, ki jim je uprava predstavila tudi potek načrtovane 50-milijonske dokapitalizacije. Prospekt za dokapitalizacijo je že potrdila tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev, v banki pa naj bi dokapitalizacijo predvidoma začeli sredi avgusta. Po prvotnih načrtih bi morali v Abanki prvi krog dokapitalizacije začeti že v začetku julija, vendar so nato začetek dokapitalizacije preložili. Sočasno s postopkom dokapitalizacije se v Abanki pripravljajo tudi na združitev z Gorenjsko banko, priprave na to pa naj bi se pospešile zlasti po nedavni zamenjavi nadzornega sveta Gorenjske banke. Nadzorniki Abanke so se včeraj seznanili tudi s potekom notranje revizije posojil cerkvenima holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva, Skupini Viator & Vektor in SCT, ki so banki povzročili največje izgube. Kaj je odkrila notranja revizija, za zdaj ni znano, saj v banki tega ne želijo komentirati.

Največ na novo brezposelnih je oktobra ostalo brez službe v hotelskem in gostinskem sektorju Hrvaški zavod za zaposlovanje je danes objavil, da je bilo konec oktobra na Hrvaškem 304.479 brezposelnih, kar je za 14.976 oseb oziroma pet odstotkov več kot mesec poprej. Obenem je to za 31.214 oseb oziroma 11,4 odstotka več brezposelnih kot oktobra lani. Kot so pojasnili, je jesensko zvišanje brezposelnosti običajno zaradi konca sezonskih del v turizmu in spremljevalnih storitvah. To potrjuje tudi podatek, da je večina na novo brezposelnih oseb na zavod prišla s turističnih območij na hrvaški obali. Največ na novo brezposelnih je oktobra ostalo brez službe v hotelskem in gostinskem sektorju, sledijo trgovina industrija, gradbeništvo, ter administrativne in pomožne storitve.

Po treh dneh stavke avtoprevoznikov, ki je paralizirala Italijo, se življenje Italijanov vrača v normalno stanje. Stavka avtoprevoznikov je trajala tri dni in ohromila državo. Italijanski avtoprevozniki so po treh dneh v sredo zvečer le prekinili stavko, potem ko je vlada v Rimu ugodila zahtevam stvakajočih, da se znižajo cene dizelskega goriva, uredijo delovne razmere in omeji tuja konkurenca. Tridenevna stavka je v Italiji povzročila prometni kaos, med prebivalci pa pravo paniko, saj je začelo primanjkovati bencina, pa tudi hrane. Številni Italijani so mrzlično nakupovali živilske izdelke, saj so se bali, da bi zmanjkalo hrane, tako da so bile police trgovin praktično prazne. Zaradi stavke so bile police trgovin prazne. Kmetijsko združenje Coldiretti je sporočilo, da so kmetje med stavko dnevno izgubili približno 50 milijonov evrov. Medtem prehrambena industrija poroča o dnevni škodi v višini 210 milijonov evrov. Trgovci in kmetje so zaradi zastojev pri dobavi ocenili, da imajo škode za več sto milijonov evrov, predvsem zaradi sadja in zelenjave, ki je zgnilo v skladiščih. Zaradi stavke je bilo zaprtih tudi 80 odstotkov bencinskih črpalk po državi, zaradi česar so se številni Italijani, ki živijo ob meji po bencin odpravili kar izven svoje države. V Vatikanu so morali prav zaradi tega omejiti količino natankanega bencija, in sicer je vsak lahko dotočil le za 20 evrov bencina, da ga ne bi zmanjkalo. Številne bencinske črpalke po državi so ostale brez bencina. Sindikati avtoprevoznikov, pa tudi italijanski premier Romano Prodi, so prepričani, da se bo stanje popolnoma normaliziralo že danes, a nekatera kmetijska in druga združenja so prepričana, da se bo stanje v državi normaliziralo šele v nekaj dneh.

Škrabec S hidroelektrarno postavili nova merila in nove standarde V Makedoniji so slovesno odprli 75 milijonov evrov vredno hidroelektrarno Sveta Petka, katere gradnjo je vodilo slovensko podjetje Riko, ki je pri projektu povezalo številne slovenske družbe. Hidroelektrarno na reki Treska na zahodu Makedonije sta odprla makedonski premier Nikola Gruevski in generalni direktor družbe Elem Vlatko Čingoski. S priključno močjo 36 megavatov in 66 gigavatnimi urami predvidene letne proizvodnje energije bo hidroelektrarna Sveta Petka dopolnila makedonski energetski sistem in nudila električno energijo več kot 40.000 prebivalcem, so sporočili iz Rika. Gradnja hidroelektrarne Sv. Petka velja za enega najbolj kompleksnih, zapletenih in posebnih gradbenih projektov, ki so bili izvedeni v Makedoniji. Ovirana dostopnost terena, zahtevna geološka sestava tal, omejenost delovišč v kanjonu reke so zahtevali uporabo izredno zapletenih gradbenih tehnik in organizacijskih veščin, je ob odprtju povedal Čingoski. Nov mejnik, nova spodbuda za odnose med državama Direktor Rika Janez Škrabec je izrazil prepričanje, da so v podjetju s to izgradnjo, ki predstavlja eno najzahtevnejših gradenj v zadnjih 20 letih v regiji, postavili nova merila in nove standarde na področju hidroenergetike v tej regiji ter okrepili slovensko-makedonska sodelovanja za prihodnost. Riko je v izvajanje projekta povezal številne slovenske družbe, med drugim Litostroj, Korono, Iskro Impulz, Irmo in Etro, medtem ko so na makedonski strani sodelovala podjetja Granit, Beton, GIM, Hipox, Cvet kompani in Mečos. Iz Rika so sporočili, da hidroelektrarna trenutno predstavlja eno največjih investicij v energetiki na Zahodnem Balkanu.

Ljubljana - Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan je ugodil zahtevi obrambe suspendiranega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta in izločil sodnika Srečka Škerbca. Ta je bil član senata, ki je uvedel preiskavo zoper obtoženca, čeprav se preiskovalni sodnik s tem ni strinjal. Vodenje sodnega postopka zato prevzema sodnica Dejana Fekonja. Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je danes zaključil predobravnavni narok za suspendiranega stečajnega upravitelja, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja zlorabe položaja pri vodenju stečaja Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura. Na sodišče bi moral ponovno priti tudi Jože Šuštaršič, ki je kupil terjatve HKS Sicura, obtožnica pa ga bremeni napeljevanja k zlorabi položaja, vendar pa se je opravičil in se naroka ni udeležil. Škerbec je sicer na prvem predobravnavnem naroku pred tremi tedni pojasnil, da ni nobenih procesnih ovir, da član zunajrazpravnega senata ne bi pozneje v isti zadevi tudi sodil. Odločitev o tej zahtevi pa je Škerbec kljub mnenju, da ni razlogov za njegovo izločitev, prepustil predsedniku okrožnega sodišča. Gorše in Šuštaršič na prvem predobravnavnem naroku sicer nista priznala krivde. Okrožni državni tožilec Edvard Ermenc jima je za priznanje krivde ponudil nižjo kazen, in sicer za Goršeta dve leti in 10 mescev zapora ter denarno kazen, za Šuštaršiča pa eno leto in 10 mesecev zapora ter prav tako dodatno denarno kazen. Gorše, ki se je imel danes ponovno možnost izreči o obtožnici, je ponovno zanikal krivdo, okrožni državni tožilec Edvard Ermenc pa je dejal, da vztraja pri dokaznih predlogih v obtožbi. Tožilec je predlagal tudi branje dodatnih listin iz sodnega spisa in zaslišanje izvedenke finančne stroke, ki je o zadevi že pripravila mnenje. Predobravnavni narok se je danes zaključil, glavna obravnava se bo začela prihodnjo sredo, ko bodo zaslišane prve priče. Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto za tem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, vendar pa na Banki Slovenije tega niso storili. V začetku leta 2004 pa je Gorše po poročanju medijev terjatve, ki so bile skupaj nominalno vredne skoraj 200.000 evrov, za 34.400 evrov prodal Jožetu Šuštaršiču. Šuštaršič je nato leto pozneje z njihovo prodajo iztržil 228.000 evrov.

Prodaja 4,4-odstotnega deleža Radenske Pivovarni Laško je nična, je odločilo sodišče. To pomeni, da bi morala Radenska vrniti kupnino, Laščani pa delež. Odvetnik obeh družb Zdolšek je že zahteval revizijo sodbe. Prodaja 4,4-odstotnega deleža Radenske Pivovarni Laško je po mnenju sodišča nična. Mariborsko višje sodišče je konec preteklega leta ugodilo tožbi malega delničarja Staneta Petriča zoper Radensko, s katero je odločilo, da je bila prodaja 4,4-odstotnega deleža Radenske družbi Pivovarna Laško nična. Kot je povedal odvetnik obeh družb Stojan Zdolšek, so na vrhovno sodišče že vložili vlogo za revizijo sodbe. Lastniki Radenske so že leta 2005 na skupščini izglasovali sklep o umiku delnic z borze, Petrič pa je na takšen sklep vložil tožbo. Večinska lastnica Pivovarna Laško je namreč za umik Radenske z organiziranega trga kapitala potrebovala 90 odstotkov, zato je potrebni 4,4-odstotni delež le deset dni pred skupščino kupila iz sklada lastnih delnic. Takšna prodaja pa je bila sporna, saj bi jih Radenska morala po zakonu v odkup proporcionalno ponuditi vsem lastnikom. Na mariborskem višjem sodišču so povedali le, da so o Petričevi tožbi zares odločali, nato pa spis vrnili prvostopenjskemu sodišču v Murski Soboti. Omenjeni mali delničar sicer še vedno čaka na odločitev o njegovi zahtevi za razveljavitev sklepa o umiku Radenske z borze. Kot je potrdil Zdolšek, je, če bo ostalo pri sedanji odločitvi mariborskega sodišča, verjetnost, da bo Petrič dobil tudi to tožbo, velika. Sodišče je odločilo, da je prodaja oz. nakup omenjenega deleža ničen, mi pa se s tem ne strinjamo. Po našem mnenju bi lahko bila izpodbojna, nikakor pa ne nična, je pojasnil odvetnik Zdolšek. Kot je dejal, bi morala Radenska v primeru, da bi sedanja sodba obstala, Pivovarni Laško vrniti kupnino, Laščani pa 4,4-odstotni delež v lastni sklad pomurske družbe. Ob tem pa bi lahko prišlo še do razveljavitve sklepa o umiku z borze, tako da bi morali delnice Radenske znova vrniti na borzni trg.

Junija se je zmanjšal trgovinski primanjkljaj, gospodarska klima ostaja na nizki ravni, raste pa predvsem predelovalna dejavnost, piše Ekonomski inštitut Pravne fakultete. Povprečne plače še vedno padajo, hkrati pa narašča brezposelnost. V junijski izdaji publikacije Gospodarskih gibanj omenjeni inštitut tudi ugotavlja, da se je gospodarska klima v celotni Evropski uniji ustalila na nizki ravni, glede Slovenije pa, da se umirja krčenje blagovne menjave, pri čemer trgovina z nečlanicami EU zaostaja za lansko manj kot trgovina s članicami. Za kar 42 odstotkov je v primerjavi z lani v Sloveniji narasla brezposelnost, saj je bilo junija letos več 86.000 brezposelnih. Tudi stopnja brezposelnosti v EU se bliža 10 odstotkom, brezposelnih je 21,5 milijona ljudi. Plače padajo Povprečne plače so se maja v Sloveniji znižale, njihovo rast ustvarjajo visoke plače, daleč najhitrejša je bila rast plač v zdravstvu in socialnem varstvu, piše EIPF. Konkurenčnost gospodarstva je še vedno pod pritiskom zaradi stroškov dela, zaostajanje je posebej nevarno na tržnih področjih, kjer Slovenija konkurira novim članicam EU, ki niso v evroobmočju. Kriza se seli v neindustrijske dejavnosti Zaupanje v gospodarstvu je junija ostalo na nizki ravni, pri čemer so se pojavili znaki izboljšanja v predelovalnih dejavnostih, a krčenja pri storitvah, trgovini in gradbeništvu. Majsko povečanje industrijske proizvodnje je bilo sezonsko, piše EIPF, proizvodnja je za lansko zastala za petino, trendno pa se je skrčila za 2,9 odstotka mesečno. Kriza se je v maju preselila v neindustrijske dejavnosti z upadom vrednosti gradbenih del in turističnih prenočitev, pišejo v publikaciji. Cene se še naprej umirjajo, mesečne oscilacije so odvisne od gibanja cen naftnih derivatov, sezonskih dejavnikov in popustov. Dinamika harmoniziranega indeksa cen v Sloveniji ostaja pozitivna in je višja kot v območju z evrom, kjer so cene padle pod lansko raven. Surovine na svetovnih trgih se dražijo, a ostajajo mnogo cenejše kot pred letom dni. Depoziti naraščajo, krediti stagnirajo Krediti stagnirajo že skoraj leto dni, depoziti, predvsem prebivalstva, so maja narasli, neto finančna pozicija podjetij in prebivalstva se zelo počasi popravlja. Z životarjenjem kreditov pa imajo težave tudi drugod, ugotavlja EIPF. Zmanjšanju medbančnih obresti se z zamikom prilagajajo tudi depozitne in posojilne obrestne mere za nebančne sektorje. Saldo tekočega računa je bil aprila letos prvič po januarju 2007 pozitiven, kar je rezultat manjšega blagovnega primanjkljaja in manjšega primanjkljaja na računu dohodkov ter velikega storitvenega presežka in presežka transferov. Nadaljujejo se spremembe v finančnih tokovih odliv prek neposrednih naložb, ki je večji od priliva, in priliv od naložb v vrednostne papirje, ki je večji od odliva, spremljajo odplačila obveznosti. Neto zunanji dolg se počasi krči, saj večje javno zadolževanje zamenjuje zmanjšanje zasebnega dolga, še pišejo Gospodarska gibanja.

Silvestrovanja v Sloveniji. Koncerti na prostem in klubski večeri vsepovsod. Kot vsako leto bodo tudi letos za silvestrovo po vsej Sloveniji številni brezplačni koncerti pa tudi tematski klubski večeri. V prestolnici so koncerte na prostem po trgih razdelili žanrsko – na Kongresnem trgu bo pretežno mainstream (Sould Fingers, Natalija Verboten, Kingston), na Trgu francoske revolucije pred Križankami pa bodo na svoj račun prišli alternativci (Barely Modern, Moveknowledgement, Napravi mi dete, Dead Dildo Drome in Klemen Klemen). Od Jesenic in Domžal do Trbovelj in Krškega Na Jesenicah bo na Trgu Toneta Čufarja koncert skupin Šexpir in Orleki, v Ajdovščini bosta na Lavričevem trgu v ogrevanem šotoru nastopila Kavalino in Self Made, v Trbovljah bodo na pokriti tržnici množico ogrevali Red Do, Baby Octopus, Pastichon, Black Out in Ajda Ivšek, v Krškem pa bo na Trgu Matije Gubca igral bend Od oka. Pestro bo tudi v Domžalah – silvestrovalo se bo na prostem v športnem parku, kjer bo nastopil ansambel Pajdaši. Zaradi silvestrovanja bodo po večjih slovenskih zaprte ceste predvsem v mestnih središčih: - v Ljubljani bo popolna zapora Slovenske ceste, med Aškarčevo cesto in Šubičevo ulico od 21. ure do jutri 1.1., do 5. ure, - regionalna cesta Murska Sobota - Gederovci, Murski Soboti od 20. ure do jutri 1.1. do 6. ure, - regionalna cesta Breg - Sevnica - Brestanica, v Sevnici od 16. ure do jutri 1.1. do 6. ure, - regionalna cesta Krško - Brežice, v Krškem od 20. ure do jutri 1.1. do 5. ure, - v Slovenski Bistrici od 18. ure do jutri 1.1 do 3. ure. (Vir: Prometno-informacijski center za državne ceste) Uredništvo Žurnala vam želi srečno novo leto, kjerkoli že boste! Izbor brezplačnih koncertov na prostem in klubskih večerov na silvestrovo Ljubljana. Kongresni trg: Soul Fingers, Natalija Verboten, Kingston. Trg francoske revolucije: Barely Modern, Dead Dildo Drome, Napravi mi dete, Klemen Klemen, Moveknowledgement. Mestni trg: Martina Šraj, Alenka Godec, Elda Viler. Pogačarjev trg: Ansambel Rubin, France in Korado s pevko Anito. Klub K4: DJ TLR, Dojaja retro set, Symann vs. Splinterhouse (predprodaja 15 evrov, sicer 17). Cvetličarna: zabava Novoletna prohibicija v slogu 20. let prejšnjega stoletja (predprodaja 18 evrov, sicer 25). Cirkus: Red & White NYE Party (predprodaja 10 evrov, sicer 20). Klub KMŠ: DJ Yoco (vstopnina: 1,50 evra). Obala. Ambasada Gavioli, Izola: Mauro Picotto, Funk D'Void, Petar Dundov, Eddie F, Veztax (predprodaja 20 evrov, sicer 25). Taverna, Koper: CoverLover, Tinkara Kovač, In&Out. Tartinijev trg, Piran: Kalamari, Slavko Ivančič. Gorenjska. Slovenski trg, Kranj: Rok 'n' Band. Mestni trg, Škofja Loka: Calypso. Štajerska. Trg Leona Štuklja, Maribor: Jebe'la cesta, Edvin Fliser, Tabu. Trg celjskih knezov, Celje: Čuki. Murska Sobota. Pred pošto: Plamen, Jean Bačić Quartet. Novo mesto. Glavni trg: DJ Kova, Nuša Derenda (vstopnina 5 evrov).

Dodatnih informacij na MF-ju ne dajejo Z ministrstva za finance so sporočili, da prodaja slovenske dolarske obveznice ni prekinjena. Analitik Gabriel Sterne ne verjame v teorije zarote pri znižanju ocene. Po včerajšnjem znižanju bonitetne ocene Republike Slovenije, ki jo je objavila agencija Moodys, se izvedba izdaje USD-obveznice Republike Slovenije nadaljuje in ni prekinjena. Glede na omejitve komuniciranja z javnostjo, ki jih za takšno vrsto transakcije določajo ameriški predpisi tj. izdajo USD-obveznice po pravilih 144 A in Regulation S, ministrstvo za finance do nadaljnjega ne more posredovati dodatnih pojasnil, so v kratkem sporočilu zapisali na MF-ju. Spomnimo, Slovenija je včeraj na ameriškem obvezniškem trgu poskušala zbrati tri milijarde dolarjev svežega denarja, a je med postopkom bonitetna agencija Moodys bonitetno oceno znižala na špekulativno raven. Preberite si tudi Slovenska obveznica med smetmi . Načrtno in usklajeno nižanje ocene? Gabriel Sterne, investicijski direktor pri svetovalni družbi Exotix v Londonu, ki dobro pozna tudi Slovenijo in ministra Čuferja, pa je v pogovoru za Radio Slovenija komentiral včerajšnje znižanje bonitetne ocene Slovenije, ki ga je objavila bonitetna hiša Moodys. Sterne ne verjame teorijam zarote, češ da je Moodys namerno miniral izdajo slovenske dolarske obveznice. Pravi, da so slovenske gospodarske težave znane že dalj časa in o njih razpravljajo ter jih presojajo številni odbori v bonitetnih hišah, to pa traja. Nesrečno naključje Včerajšnje sovpadanje znižanja ocene in izdajanja obveznice je bilo za Slovenijo nesrečno naključje . Na vprašanje, ali meni, da se bo Slovenija kljub kreditnemu znižanju jutri uspešno zadolžila za tri milijarde, Sterne odgovarja, da tu ne vidi večje težave. Vprašanje je le, po kakšni ceni. Tu sta dobra in slaba novica. Dobra je ta, da je med vlagatelji izjemno zanimanje za obveznice držav, tako se z uspešnimi izdajami pohvalijo celo Ruanda, Mongolija in, seveda, celotna Evropa. Slaba stran pa je, da so zahtevani donosi na slovenski državni dolg visoki. V tem trenutku je slovenske obveznice za špekulativne označil le Moodys, lahko pa to storita še preostali bonitetni agenciji. Če Slovenijo v špekulativni razred uvrstita vsaj dve izmed treh agencij, potem nekateri skladi v svojih portfeljih ne bodo smeli držati slovenskih obveznic. To bo težava za slovensko zadolževanje. Olajševalna okoliščina v tem trenutku je lahko le, da nekateri vlagatelji ne sledijo strogo kreditnim ocenam, saj vedo, kako so si bonitetne agencije v krizi pokvarile ugled, je pojasnil. Za slabšo Srbijo nižji zahtevani donosi Sterne pravi, da primerjava med donosi na slovenske obveznice, kot jih zahtevajo vlagatelji, in bonitetnimi ocenami Slovenije kaže veliko neskladje, kar pomeni, da so bodisi bonitetne agencije zelo velikodušne pri ocenjevanju Slovenije bodisi trgi vašo državo čisto narobe dojemajo . Za primer daje Srbijo, ki ima za štiri stopnje slabšo oceno, pa trgi na njen dolg zahtevajo nižje donose kot na dolg Slovenije. Pravi še, da je najbolj kritično vprašanje v tem trenutku, ali se bodo slovenski politiki vendarle in čim prej lotili dokapitalizacije bank ali bodo še naprej zavlačevali. Lekcija z mednarodnih trgov je namreč, da je treba najprej sanirati bančni sistem. Na to čakajo vlagatelji. Sterne je prepričan o sposobnostih finančnega ministra Čuferja. Pravi, da je dober strokovnjak, a poleg strokovnosti Slovenija potrebuje odločne politične ukrepe.

Spopad urednikov. Po intervjuju s Kresalovo. Krajnc: "Dovolj imam", Požar: "Neumnost". Bojan Krajnc, urednik in avtor oddaje Ugani, kdo pride na večerjo, bo tožil Bojana Požarja, urednika Pozareporta. Povod za to je včerajšnji odziv Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) na nedeljski intervju z nekdanjo predsednico LDS Katarino Kresal. V kritičnem odzivu je bilo med drugim zapisano, da je Bojan Krajnc format oddaje ukradel BBC-ju. "ZNP v svojem pamfletu ponavlja laži, ki jih vseskozi objavlja Pozareport: da sem BBC-ju ukradel format oddaje. To je daleč od resnice. Edino, kar imata ti dve oddaji skupnega, je naslov. Obe sta si ga sposodili pri kultnem filmu Guess who's comming to dinner, ki ne govori o kuhinji, ampak o nestrpnosti. Doslej sem ta njegova podtikanja ignoriral, zdaj pa imam dovolj in ga bom tožil," nam je sporočil Bojan Krajnc. "Neumnost. Naj si raje natančno prebere, kaj sem napisal. Zatekanje k tožbam novinarjev, ki spremljamo delo javne televizije, mu zanesljivo ne bo pomagalo pri snovanju originalnih formatov. Sicer pa sem to objavil že novembra lani. Ne vem, zakaj se razburja šele zdaj, po tem fiasku s Kresalovo. A ni to malo nenavadno?" odgovarja Bojan Požar.

Banke so lani po popravljenih podatkih Banke Slovenije ustvarile 768,7 milijona evrov izgube pred davki, kar je skoraj 105 milijonov evrov več kot v predhodni oceni. Izguba po davkih je znašala 748,6 milijona evrov, kar je prav tako skoraj 105 milijonov evrov več, kot se je sprva ocenjevalo. Banka Slovenije poroča o precej višjih neto oslabitvah in rezervacijah od prvotnih ocen. Lani so tako dosegle 1,592 milijarde evrov, potem ko so bile predlani pri 1,207 milijarde evrov. Po prvi oceni so bile lanske neto oslabitve in rezervacije pri 1,482 milijarde evrov. Predlani je bančni sistem po najnovejših podatkih Banke Slovenije pridelal 536,5 milijona evrov izgube pred davki, po davkih pa je negativni poslovni izid znašal 442 milijonov evrov. To je malenkost manj od zadnjih ocen. Bančni sistem ima izgubo že tri leta zapored, na negativni poslovni izid pa kljub pozitivnemu januarju, ko so banke poročale o 10 milijonih evrov dobička pred davki, kaže tudi letos. So pa banke lani poročale o višjih bruto dohodkih. Ti so po najnovejših podatkih Banke Slovenije znašali 1,566 milijarde evrov, kar je 8,2 odstotka več kot v 2011. Čiste obresti so bile z 886,2 milijona evrov za 12,8 odstotka nižje kot v 2011, neobrestni prihodki pa so bili po drugi strani s 679,7 milijona evrov za 58,3 odstotka višji kot predlani. Bilančna vsota se še naprej krči. Januarja je bila tako s 46,04 milijarde evrov za 6,6 odstotka manjša kot januarja lani. Rast nedonosnih terjatev bank se je na prehodu v leto 2013 po besedah Banke Slovenije umirila. Januarja so nedonosne terjatve bank znašale 14,6 odstotka razvrščenih terjatev bank, kar je za 3,4 odstotne točke več kot ob koncu 2011 in za 0,2 odstotne točke več kot decembra lani. Samo pri podjetjih je ta delež konec januarja znašal 24,2 odstotka, kar je 5,7 odstotne točke več kot decembra predlani. Po višini deleža nedonosnih terjatev izstopajo terjatve do gradbeništva, po dinamiki njegovega naraščanja pa terjatve do podjetij iz dejavnosti finančnega posredništva in nedenarnih finančnih institucij, kamor se uvrščajo holdingi. Razvrščene terjatve v bonitetnih skupinah D in E, torej tistih, v katerih delež oslabitev in rezervacij znaša od 40 do 100 odstotkov, so konec januarja predstavljale 8,91 odstotka vseh terjatev, kar je malenkost manj kot konec decembra in za 2,75 odstotne točke več kot konec 2011.

V NKBM še čakajo, da SID banka odobri poroštvo za posojilo Papirnici Radeče v višini 5,4 milijona evrov, so pojasnili v banki. Delavci so bili namreč zaskrbljeni, saj je v javnost prišla informacija, da naj bi NKBM zavrnila sklep SID banke za poroštvo. Radeče papir V javnost je prišla informacija, da naj bi NKBM zavrnila sklepe SID banke za poroštvo za posojilo Papirnici Radeče, zato so delavci na NKBM poslali pismo, v katerem vodstvo prosijo za pojasnila. V NKBM so pojasnili, da so SID banki poslali sklep kreditnega odbora za odobritev kredita Papirnici Radeče in SID banko zaprosili za poroštvo. Iz SID banke so nato prejeli predlog dopolnitev. NKBM je dokumentacijo ustrezno dopolnila in jo poslala na SID banko. Trenutno čakajo na odobritev poroštva s strani SID banke. Ko bo banka ta poroštva odobrila, pa bo papirnica to posojilo lahko začela črpati, so še dejali v NKBM. Pri posojilu sodelujejo NLB, NKBM in Abanka. Po pridobitvi poroštva so se delavci tovarne papirja nadejali, da bodo prejeli še neizplačano oktobrsko plačo, podjetje pa jim je dolžno tudi del letošnjega regresa. Sicer je radeška papirnica, ki ima hude likvidnostne težave, po tednu dni v torek znova pognala stroj pet, ki so ga prvič pognali lani. Zaradi ustavitve proizvodnje pa je tovarna doslej utrpela več kot pet milijonov evrov izpada prihodkov. Kmalu po zagonu novega stroja pet, ki je začel z dobičkom obratovati šele v letošnjem oktobru, je radeška papirnica, ki mora vrniti 11 milijonov evrov kredita, pridobila posle v Indiji in Indoneziji, vendar pa z novega stroja ni prihajal papir želene kakovosti. Zato je morala tovarna novo naložbo, ki je bila vredna 20 milijonov evrov, takoj posodobiti. Družba, ki ima tradicijo papirništva vse od leta 1736, je v prvih devetih mesecih ustvarila izgubo, na njeno višino pa je vplivalo tudi izredno povišanje cen bombažnega izčeska. Obveznosti do dobaviteljev so se izredno povečale in prvič od leta 1999 niso pravočasno izplačali plač. Za izplačilo plač bi namreč podjetje potrebovalo 450.000 evrov. Pred tednom dni pa so plače prejeli delavci, ki so zaposleni v hčerinski družbi Muflon.

Skupina Gorenje je prvo četrtletje zaključila s 14,7 milijona evrov izgube. Prodaja je manjša. S 1. julijem bo šlo med 600 in 800 ljudi na čakanje, je napovedal delavski direktor. V Gorenju se pozna finančna kriza. Skupina Gorenje je v prvem četrtletju letos ustvarila 14,7 milijona evrov izgube, konsolidirani prihodki od prodaje pa so znašali 286,6 milijona evrov, kar je za 5,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani, so sporočili iz Gorenja. Kot je povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, je letošnje leto izjemno težko, z močnim zniževanjem obsega poslovnih aktivnosti pa Gorenje deli usodo podjetij v panogi gospodinjskih aparatov. Največji delež k znižanju prihodkov je prispevala prodaja v Ukrajini, Rusiji, Romuniji in na Hrvaškem, za te trge je značilna tudi slaba likvidnost in povečano kreditno kreganje. Po njegovi oceni je na četrtletno izgubo vplivala predvsem prehodna neprilagojenost procesne strukture in njenih stroškov na znižani obseg prodaje, zaostajanje znižanja stroškov materiala glede na padec prodaje in slabšanje pogojev v finančnem delu poslovanja. Za nevtraliziranje negativnih učinkov krize so vse aktivnosti Gorenja letos osredotočene na tri cilje zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest. Član uprave in delavski direktor Drago Bahun je napovedal, da bo s 1. julijem od 600 do 800 delavcev šlo na čakanje, za njihove plače bo država prispevala 50 odstotkov denarja, Gorenje pa 35 odstotkov. Med čakanjem na delo se bodo ti delavci tudi izobraževali. Na čakanju pa so lahko največ pol leta, ta vladni protikrizni ukrep pa bo veljal leto dni. Za sporazumno prekinitev delovnega razmerja se je odločilo 150 delavcev. Bahun je pojasnil, da letos v matični družbi Gorenje, ki zaposluje čez 5000 delavcev, število zaposlenih zmanjšujejo za desetino. Že prihodnji teden bodo delavci lahko koristili dopuste, na 14-dnevni kolektivni dopust pa podjetje odhaja v drugi polovici julija. O vseh ukrepih se sproti dogovarjamo s sindikatom in svetom delavcem, je še zatrdil Bahun.

Slovenija se sooča z globoko recesijo, eno največjih v evroobmočju, ki bo trajala tudi prihodnje leto, pravi vodja misije IMF. Letos naj bi se BDP skrčil za 2,2 odstotka, prihodnje leto pa za en odstotek. Fiskalna konsolidacija je na kratek rok boleča, a nujna, opozarja. Vodja misije Mednarodnega denarnega sklada IMF Antonio Spilimbergo je danes na Banki Slovenije predstavil prve ugotovitve po rednem jesenskem obisku, ki ga je misija začela 20. septembra. Pod drobnogled so vzeli načrte ekonomske politike in razmere v gospodarstvu. Slovenija je v globoki recesiji, je dejal Spilimbergo in dodal, da je recesija v Sloveniji posebna. Padec investicij v deležu bruto domačega proizvoda BDP je bil namreč v primerjavi s časom pred zadnjo krizo precejšen. Velika ovira za Slovenijo so zaostrene mednarodne razmere, razlog za tako globoko krizo pa Spilimbergo vidi tudi v nevzdržni rasti, ki jo je Slovenija beležila pred začetkom krize leta 2008. Spodbujali so jo krediti, kar ni bilo vzdržno. Ta kriza kaže, da model slovenskega gospodarstva ni bil vzdržen, je opozoril. Pred Slovenijo je zato veliko izzivov, med katerimi je Spilimbergo omenil finančni sektor. Spomnil je, da je delež državnega bančništva v Sloveniji velik, državne banke pa imajo veliko slabih terjatev. To skrbi finančne trge, je dejal. Ključno se mu zdi, da se znebimo slabih posojil, zagotoviti pa moramo tudi, da se to v prihodnosti ne bo ponavljalo. Pomembno je, da se banke in podjetja prestrukturira ter nato privatizira, je dejal Spilimbergo. Ker ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU nizek javni dolg, privatizacija ni pomembna samo za znižanje dolga, ampak tudi zato, da se zagotovi boljše delovanje podjetij. Podjetniški sektor je zdaj preveč zadolžen, je dejal in dodal, da to ni padlo z neba . Do tega je prišlo zaradi nekaterih namernih politik iz preteklosti. V preteklosti je bil odpor do tujih investitorjev, je dejal in dodal, da smo do kapitala prihajali predvsem preko zadolževanja. Pomembna izziva, ki čakata Slovenijo, sta tudi reformi pokojninskega sistema in trga dela. Pokojninska reforma je nujna, je dejal Spilimbergo in dodal, da Slovenija za pokojnine trenutno porabi okoli 11 odstotkov BDP. S trenutno demografsko dinamiko bomo za pokojnine do leta 2060 porabili okoli 18 odstotkov BDP. To je zelo veliko, je dejal. Zato je zelo pomembno, da se s tem problemom soočimo že zdaj. Vlada je predlagala pokojninsko reformo, ki pa naslavlja le del težav, je opozoril Spilimbergo. Gre za pomemben prvi korak, verjetno bodo pa v prihodnjih letih potrebne nove reforme, je dejal. Zelo pomemben je tudi trg dela, ki mora biti bolj fleksibilen, je dejal Spilimbergo in spomnil na problem dualizma. To pomeni, da imamo na trgu dela skupino ljudi, ki so zelo zaščiteni, in skupino, v kateri so ženske in mladi, ki so manj zaščiteni. Zaščita za ljudi, ki so notri, pomeni manj zaščite za ljudi, ki so zunaj, je dejal. Vodja misije IMF se je dotaknil tudi fiskalne konsolidacije, ki jo izvaja vlada. Rezultati so na kratek rok boleči, a nujni, je dejal. Če ne sprejmemo potrebnih ukrepov, bo zaupanje v Slovenijo manjše, kot bi lahko bilo. Spilimbergo se je zato zavzel za nadaljevanje izvajanja pogumnih ukrepov. Misija IMF se je v Sloveniji pred tem nazadnje mudila aprila, ko je opravila oceno razmer v slovenskem finančnem sistemu in ustreznosti nadzora ter kriznega upravljanja v sektorju. Ugotovila je, da je kriza močno prizadela slovenski finančni sistem, med drugim pa je predlagala izboljšanje upravljanja v državnih bankah.

Bangkok - Cene nafte se danes gibljejo nekoliko višje kot minuli petek. Cena za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z julijsko dobavo se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju namreč zvišala za 56 centov na 132,75 dolarja. K zviševanju cen prispeva predvsem začetek poletne vozne sezone v ZDA, saj to dodatno krepi zaskrbljenost, da proizvodnja ne bo uspela zadostiti povpraševanja. Poletna vozna sezona v ZDA, ki se je začela ta konec tedna, je čas, ko se Američani množično odpravijo na ceste naproti svojim počitniškim ciljem. Zato se v tem največjem gospodarstvu na svetu občutno poveča povpraševanje po gorivu, to pa vpliva na svetovne cene. Na cene nafte zaradi napetosti trga sicer vpliva mešanica dejavnikov, kot so geopolitične napetosti, šibak dolar, špekulativni skladi in nepripravljenost proizvajalcev, da bi povečali proizvodnjo, ocenjujejo analitiki. Severnomorska nafta brent z julijskim dobavnim rokom se je danes v Londonu podražila za 33 centov na 131,90 dolarja za sod, cena za sod nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) pa se je v petek znižala za 1,22 dolarja na 126,37 dolarja.

Jesenšek Morali bi uvesti celo tritedenske počitnice Slovenski smučarski centri s prvim delom letošnje sezone niso pretirano zadovoljni, najprej zaradi pomanjkanja snega, zdaj pa tudi zaradi zelo hladnega in vetrovnega vremena. Upajo, da jim bodo razmere do konca zime bolj naklonjene, od nove vlade pa pričakujejo, da bo že do prihodnjega leta šolske počitnice znova razdelila v vsaj dva tedna. Jesenšek Želimo si najmanj vrnitve na staro stanje Predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Srečko Jesenšek je za STA izrazil upanje o večjem razumu prihajajoče vlade, od katere pričakuje, da bo preučila ekonomske učinke celotnega gorskega turizma in ugotovila, kakšne neumnosti je počela dozdajšnja vlada na tem področju, na koncu pa tudi, da bo primerno ukrepala. Želimo si najmanj vrnitve na staro stanje, če pa pogledamo, kakšna je praksa v nekaterih sosednjih državah, kjer so počitnice razdeljene skoraj čez celotno zimo, bi morali uvesti celo tritedenske počitnice. Le na takšen način bo denar ostal doma in bo tudi država skozi davke imela kaj od tega, je dejal Jesenšek. Kranjskogorska smučišča so v letošnji sezoni začela obratovati 20 dni pozneje kot lani in do konca januarja naštela za 15 odstotkov manj smučarjev. Še posebej slab obisk je bil zaradi nizkih temperatur prve dni februarja. Močno pa se odraža tudi recesija, saj je dnevnih obiskovalcev malo. Gombočeva Drugje v Evropi države pomagajo gospodarstvu Klavdija Gomboc iz RTC Žičnic Kranjska Gora je izrazila upanje, da bo vlada pomagala turističnemu gospodarstvu vsaj tako, da bo znova uvedla dvotedenski, če ne celo tritedenski termin zimskih šolskih počitnic. Drugje v Evropi države pomagajo gospodarstvu. Tako so tudi v Španiji, kjer so do zdaj edini imeli počitnice v enem tednu, letos prešli na dva tedna, je izpostavila Gombočeva, ki pričakuje, da bo nova vlada vendarle spremenila pravilnik. Podobno razmišljajo tudi na Krvavcu, kjer so imeli lani v času počitniškega tedna sedem odstotkov boljši obisk, na teden, ko so bile v preteklosti prav tako počitnice, pa je bil obisk manjši kar za 55 odstotkov. Luka Vrančič iz RTC Krvavec upa, da so ti podatki, skupaj s podobnimi z drugih smučišč, dovolj zgovoren argument za pristojne organe in da bodo zimske šolske počitnice že v prihodnji sezoni znova deljene na dva tedna. Kovač verjame, da bo prevladal razum Na Golteh so po besedah direktorja Ernesta Kovača letos mešanih občutkov. Decembra je bila katastrofa, januarja je kazalo na boljši izkupiček, zadnje dneve pa je znova zelo slabo stanje zaradi močnega vetra, ki smučarje odvrača od obiska. Hotelski gostje so sicer pri njih, a pravega navdušenja nad smučarijo za zdaj ni. V času šolskih počitnic bodo zasedeni, proge so zasnežene, nekaj sob je še na razpolago, saj se ljudje očitno vse bolj odločajo tik pred zdajci in čakajo na morebitne akcijske ponudbe. Od nove vlade ne le, da pričakuje, ampak verjame, da bo prevladal razum, kar se tiče delitve šolskih počitnic na dva tedna, saj tudi šolniki po njegovem mnenju v združitvi počitnic na en teden ne vidijo prave koristi. Pintar Panika zaradi gneče neutemeljena Zima ni bila najbolj naklonjena niti štajerskim zimskim središčem. Kot je povedal Bojan Gerič iz Športnega centra Pohorje, še vedno pričakujejo uspešno sezono vse do aprila. Na šolske počitnice so se dobro pripravili, še vedno pa obžalujejo poenotenje termina na en sam teden. Vse okoliške države so šle na večtedenske počitnice, medtem ko bodo imeli na Pohorju znova velik izpad prihodkov. Ta znaša tudi do 400.000 evrov, ljudje pa odhajajo na smučanje v tujino, saj se želijo izogniti morebitni gneči. Prvi mož Unior Turizma Damjan Pintar je bil na Rogli najbolj zadovoljen z januarjem, ko so imeli bistveno boljše rezultate kot leto prej. V času šolskih počitnic bodo dobro zasedeni, a dodaja, da je panika zaradi morebitne prevelike gneče povsem neutemeljena. Ob tem pa vseeno dodaja, da bi kazalo znova razmisliti o vrnitvi dvotedenskih šolskih počitnic, morda celo, da bi jih raztegnili na tri tedne. V njihovi družbi imajo zaradi tega ukrepa okoli 100.000 evrov nižje prihodke, skupaj z drugimi ponudniki nočitvenih zmogljivosti pa je izguba znašala okoli 300.000 evrov. Na Kaninu od 15- do 20-odstotni izpad dohodkov Ker na Kaninu nimajo umetnega zasneževanja, so imeli v prvem delu smučarske sezone nekaj težav, tako da izpad prihodkov ocenjujejo na od 15 do 20 odstotkov. So pa precej bolj zadovoljni z nadaljevanjem sezone, saj so v decembru in januarju obratovali v večjem obsegu kot v preteklih letih, je povedala Maja Orel iz družbe ATC. Na Kaninu sicer črpajo predvsem iz bazena obiskovalcev zahodne Slovenije in zato zaradi enotnega termina zimskih počitnic ne računajo na tolikšen izpad dohodkov kot drugje. Kljub temu pa bi si tudi sami želeli, da bi nova vlada znova premislila o delitvi počitnic na dva termina, saj bi to zanje prav gotovo pomenilo še večji obisk.

Modelarstvo. Nastaja izvirna kopija ladje, ki še danes buri domišljijo. "Izkupiček od prodanih knjig in tudi od kake prodane slike bo šel za nakup potrebnega materiala za dokončanje Rexa. Tako bo lahko nekajkrat na leto ob posebnih priložnostih zaplul po našem morju," je ob odprtju svoje slikarske razstave in predstavitvi knjige oziroma likovne monografije Moje sledi v izolski mestni knjižnici dejal Izolan Marjan Kralj. Večji od Titanika Rex. Italijansko čezoceansko potniško ladjo so splavili leta 1931. Med drugo svetovno vojno je služila za prevoze ranjencev. Leta 1944 so jo privlekli v koprski zaliv, kjer je nasedla, po raketiranju pa potonila. Štirimetrski model Ladja Rex je bila nekoč ena od najmodernejših in največjih ladij, ki so končale v našem morju. Veličina Rexa in njegova mističnost sta Kralja tako navdušili, da ga pogosto riše, lotil pa se je tudi izdelave njegovega modela. Dolg je kar štiri metre in bo po Kraljevih napovedih tudi plul ter imel vgrajene svetlobne, akustične in dimne efekte. Na predstavitvi monografije je Kralj obudil svojo pestro življenjsko pot, na kateri je bil med drugim eden od prvih vodičev turističnih izletov na trgatve in obiranje oljk po Obali, raziskovalec ozkotirne železnice Trst–Poreč ter pobudnik ustanovitve železniškega muzeja v Izoli in obnovitve njene trase.

Povprečna mesečna plača znaša 1.428 evrov neto Potem ko so v Krki z avgustom vsem zaposlenim osnovne plače zvišali za 2,3 odstotka, se je z oktobrom zvišala tudi minimalna plača, in sicer na 800 evrov neto. Najvišja mesečna Krkina plača za poln delovni čas znaša 27.299 evrov bruto oz. 12.864 evrov neto, kar je desetkratnik povprečne plače za pretekli mesec v Krki, povečane za dodatke za delovno dobo in stalnost v družbi, so pojasnili v Krki. Povprečna mesečna bruto plača v podjetju pa je 2.356 evrov bruto oz. 1.428 evrov neto. Usklajevanje osnovnih plač v družbi na osnovi eskalacije je opredeljeno v Krkini podjetniški kolektivni pogodbi, so pojasnili v novomeškem podjetju. Dodali so še, da je uprava Krke sklep o zvišanju plač sprejela, ne glede na to, da v kolektivni pogodbi eskalacija za letošnje leto še ni dogovorjena.

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je včeraj v oddaji Odmevi na TV Slovenija odgovoril na očitke pravosodnega ministra Senka Pličaniča, ki je prst v zadevi Tovšak uperil v tožilstvo in dejal, da je ugotavljanje zadev z besedami "zdi se, da je nekdo odgovoren" na splošno nizek dokazni standard. "Jaz bi bil previden. Kadar nastane takšna situacija je zelo natančno urejeno postopanje v zakonu v državnem tožilstvu. Najprej je treba ugotoviti dejstva, potem je treba dajati ocene,“ je na očitke pravosodnega ministra Senka Pličaniča dejal Zvonko Fišer in dodal: "Za pravnike je to nizek dokazni standard in nizka stopnja verjetnosti, da bi tako bilo." Prijeli Hildo Tovšak Mislinjčani zadovoljni z razpletom Ni rešitve, ni Hilde Tožilci napade označujejo za nedopustne Generalni državni tožilec je zanikal, da bi v prvih izjavah po izginotju Hilde Tovšak dejal, da na tožilstvu ne dopuščajo možnosti, da so v postopku storili kakšno napako, ampak, da je najprej treba ugotoviti dejstva, potem pa jih ovrednotiti. Delo tožilca zahtevno intelektualno delo Fišer je ob tem dejal, da sankcij za tožilko, ki je v odmevnem primeru Balkanski bojevnik pozabila zahtevati podaljšanje pripora, ni bilo. "Dobila je opozorilo, da se kaj takega ne sme več zgoditi. Moram opozoriti na to, da je delo državnega tožilca, kot sodnika zahtevno intelektualno delo. V takih težavnih zadevah povezanih z gospodarskim kriminalom, kot je ta, ki je obsežen, včasih pride do pregorevanja. Zato visoko kvalitetnega izvajanja funkcije ne moremo zagotavljati zgolj skozi sankcioniranje.“ Dodal je, da je zgolj sklepanje, kakšne bodo sankcije v primeru postopka pri Hildi Tovšak. Da ne bo nihče kaznovan je govoriti prenagljeno, hipotetično pa dopušča tudi tako možnost. Objektivna odgovornost je politična odgovornost Fišer je bil v središču pozornosti medijev tudi zaradi prve izjave za medije po izginotju Hilde Tovšak, ko je na vprašanje, če se čuti objektivno odgovornega in če bo odstopil, dejal: "Zakaj le, lepo prosim? Zdaj pojasnjuje, da ko gre za vprašanje objektivne odgovornosti, trdno ostaja na stališču, da v pravosodju ni prostora za objektivno odgovornost: "Objektivna odgovornost je politična odgovornost. Tožilci in sodniki delajo na podlagi ustave in zakona in so samostojni. Nad njimi sta samo ustava in zakon, zato jim nihče ne more ukazovati, kako naj delajo. Ravno zaradi tega, ker odločajo o pomembnih vprašanjih v družbi je sistem ugotavljanja odgovornosti v družbi zelo natančno določen. "Objektivna odgovornost je konec pravosodja".

Podobno kot v Sloveniji so tudi v Franciji cene goriv dosegle rekordne vrednosti, a je vlada našla način, kako njihovo galopiranje zaustaviti. S 300 milijoni evrov naj bi poskrbela za to, da bo za liter treba odšteti do šest centov manj. Pierre Moscovici Francoski finančni minister Pierre Moscovici je napovedal, da bo Francija namenila 300 milijonov evrov za začasno znižanje cen pogonskih goriv. Cene na črpalkah se bodo znižale za do šest centov, do tri na račun naftnih družb in tri na račun države, je napovedal. Gre za začasni trimesečni ukrep, 300 milijonov evrov pa je znesek za Francijo izgubljenih prihodkov iz naslova davkov. Moscovici je odločitev sporočil po današnjem srečanju z naftnimi podjetji, potrošniki pa naj bi odločitev čutili na lastnih žepih že v prihodnjih 24 urah. Naftna podjetja bodo sicer k znižanju prispevala svoj delež v višini od enega do treh centov. Vodja sindikata francoske naftne industrije Jean-Louis Schilansky je po srečanju napovedal, da bo o dejanski višini znižanja odločalo vsako podjetje samo. V prihodnje sicer namerava za reguliranje cen bencina in dizla francoska vlada uvesti bolj trajen mehanizem. Hollande je volivcem obljubil nižje cene goriva. Francoski predsednik Francois Hollande je v predvolilnem boju obljubljal, da bo nadzoroval cene pogonskih goriv. Te so v zadnjih tednih dosegle rekordne ravni in v Parizu presegle 1,70 evra za liter. Francija bo ukrepala, čeprav se bori za znižanje proračunskega primanjkljaja na 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda BDP letos in pod tri odstotke BDP v prihodnjem letu. Opozicija je zato že izrazila kritiko.

Ljubljana - Na zahtevo predstavnikov zaposlenih bo nadzorni svet Luke Koper v petek odločal o razrešitvi uprave Luke Koper. Po napovedih poznavalcev razmer naj bi tokrat vendarle razrešili vsaj predsednika uprave Gregorja Veselka in člana uprave Tomaža Martina Jamnika. Odločanje o razrešitvi se je doslej že večkrat napovedovalo, vendar naj bi tokrat z njo soglašali tudi predstavniki kapitala v nadzornem svetu. Neuradno je slišati, da je koordinacijo med nadzorniki in vladajočo politiko prevzel Jordan Kocijančič, predsednik upravnega odbora Avtotehne in solastnik Swatycometa. To za mnoge ni presenečenje. Kocijančič je imel namreč že ob imenovanju Veselka precej pomislekov, zdaj pa so ga v dogovarjanje s predstavniki največje vladne stranke SDS in menda tudi finančnim ministrom Janezom Šušteršičem, ki želijo spremembe v upravi Luke Koper, očitno prepričale tudi obljube pri iskanju rešitev za finančne težave družb iz skupine okoli Probanke, kamor sodita Swatycomet in Avtotehna. Večjih oziroma nobenih težav pri odločanju o zamenjavi ključnih mož v Luki naj ne bi delala niti predsednik nadzornega sveta Janez Požar, ki je bil na predlog ministra za infrastrukturo in prostor Zvoneta Černača razrešen s položaja generalnega direktorja direktorata za pomorstvo, in Bojan Brank, ki se je nedavno že na Slovenskih železnicah uklonil željam SDS in speljal zamenjavo vodstva družbe. V upravi Luke Koper utegne ostati Marko Rems, član uprave za finance, ki ga zagovarja zlasti četrti predstavnik kapitala v nadzornem svetu Marko Simoneti. Če ne bo razrešen delavski direktor Matjaž Stare, ki je sicer v stalnih sporih s preostalimi člani uprave, bo to zagotovo dokaz, da je prišlo do dogovora o zamenjavi uprave med predstavniki zaposlenih in oblastniki. Predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu Mladen Jovičič, Nebojša Topič in Stojan Čepar sedanji upravi poleg omenjenih slabih odnosov očitajo prepozen odziv na razmere na trgu, da ne zna izkoristiti rezerv, ki naj bi ostajale zaradi zastarelih tehnoloških postopkov, da ne skrbi za razvoj na kadrovskem področju, krivijo jo tudi za slabo komunikacijo z lokalno skupnostjo... Spomnimo sicer, da je februarja župan Kopra Boris Popovič za Dnevnik že posredno napovedoval spremembe v upravi Luke Koper, pri čemer se je takrat ugibalo, da bo razrešitev zahtevala predstavnica občine v nadzornem svetu Sabina Mozetič. Svoje pri tokratnem dogajanju v Luki Koper naj bi pristavili tudi posamezni predstavniki agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) oziroma član uprave Danilo Grašič in izvršni direktor za promet Žarka Sajič. Uprave Luke Koper so se javno lotili že februarja. Čeprav so bili lanski prihodki, pretovor, dobiček iz poslovanja in razdolževanje matične družbe in Skupine Luka Koper nad načrti uprave in hkrati tudi nad pričakovanji analitikov, pa je AUKN "zmotil" zlasti nizek čisti dobiček. Čeprav je iz bilanc Luke Koper razvidno, da je nizek čisti dobiček zlasti posledica slabitve naložbe v Intereuropo, pa je AUKN takrat nadzornike javno "opozorila" na njihovo odgovornost zaradi neukrepanja in možne opustitve dolžnosti nadzora poslovanja. Take utemeljitve AUKN so nenavadne zlasti ob dejstvu, da je uprava izboljšala poslovanje družbe, ki je bila zaradi številnih zgrešenih potez nekdanjega vodstva z Robertom Časarjem na čelu v katastrofalnem stanju. A AUKN in predstavniki vlade očitno vse slabo v Luki Koper želijo naprtiti sedanji upravi, zlasti pa predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu in sindikalisti, ki so spregledali številne zgrešene naložbe in tudi sume kaznivih dejanj, ki so se v Luki dogajali v času prve Janševe vlade. vesna.vukovic@dnevnik.si

Na Štajerskem je prišlo do pogina večine čebel iz 29 čebeljih družin. To je že drugi pomor čebel letos, na Čebelarski zvezi Slovenije pa se sprašujejo, ali bomo doživeli ponovitev lanskega leta. Čebele so poginile v Podovi v občini Rače-Fram. Po ocenah lastnika je poginilo 70 odstotkov pašnih čebel iz 29 čebeljih družin. Preživele naj bi le neleteče čebele in nekaj matic. Inšpektorji so po prvih ugotovitvah izključili bolezni, zato so za pomor najverjetneje kriva fitofarmacevtska sredstva. Pristojne službe so odvzele vzorce, na rezultate analize pa bo še potrebno počakati. Prejšnji teden pomor v Potočah Pretekli petek pa se je pomor zgodil tudi na območju Ajdovščine. Šlo naj bi za približno 25 panjev v Potočah, kjer so opravili tudi inšpekcijski pregled. Rezultati analiz naj bi bili tako znani najpozneje v dveh tednih. Ali se ponavlja lansko leto? ''Čebela ima v naravi izjemno pomembno in večplastno mesto, še posebej v povezavi z različnimi kmetijskimi kulturami. Na žalost so čebele zelo ranljive na uporabo večjega dela insekticidov, ki jih za uničevanje škodljivih organizmov uporabljajo pridelovalci sadja, zelenjave in ostalih kmetijskih poljščin. Na žalost pa smo, kljub skrbi kmetijskih pridelovalcev, tudi letos zopet priča pomorom čebel,'' je ob prvih letošnjih poginih na svoji spletni strani zapisala Čebelarska zveza Slovenije. Postopek po poginu Čebelarji imajo sicer natančna navodila, kako ravnati v primeru pomora čebel oziroma ob sumu na zastrupitev zaradi nepravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev. Obvestiti morajo Pristojni Center za obveščanje Republike Slovenije, ki obvesti strokovnega delavca s področja zdravstvenega varstva čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) pri Veterinarski fakulteti ali pa uradnega veterinarja Veterinarske uprave. Če strokovni delavec NVI izključi malomarnost čebelarja oziroma prisotnost kužne bolezni, o tem obvesti kmetijsko inšpekcijo. V primeru suma kaznivega dejanja povzročanja škode iz malomarnosti pa o tem obvestijo policijo.

Avgusta so se najbolj znižale cene v skupinah prevoz, hrana in brezalkoholne pijače, stanovanje ter zdravje. Cene življenjskih potrebščin so se avgusta znižale. V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin avgusta v povprečju znižale. V primerjavi z julijem so bile nižje za 0,6 odstotka, kar je prvo znižanje cen v mesečni primerjavi letos. Od začetka leta so se cene zvišale za 3,5 odstotka, na letni ravni pa za šest odstotkov, je objavil državni statistični urad. Padec cen naftnih derivatov je k deflaciji prispeval kar 0,6-odstotne točke, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila namestnica generalne direktorice statističnega urada Genovefa Ružić. Zaradi tega padca so se najbolj znižale povprečne cene v skupini prevoz in stanovanja. Občutno znižana inflacija kot nadaljnje zniževanje brezposelnosti - stopnja brezposelnosti v Sloveniji je ena najnižjih v območju evra - sta po besedah premierja Janeza Janše dobra obeta za hiter razvojni tempo v prihodnosti. Avgusta so se najbolj znižale cene v skupinah prevoz za 1,8 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače za 1,7 odstotka, stanovanje za 1,3 odstotka ter zdravje za 0,8 odstotka. V skupini prevoz so se goriva in maziva v povprečju pocenila za 5,8 odstotka, medtem ko so se v skupini stanovanja tekoča goriva pocenila za 7,9 odstotka. Po besedah Ružićeve, so bila avgusta pričakovana sezonska gibanja, zaradi česar so se znižale cene hrane, predvsem sadja za sedem odstotkov in zelenjave za devet odstotkov. Predvsem zaradi novih akcijskih ponudb so se pocenili še kava, čaj in kakav za 1,7 odstotka, meso za 0,8 odstotka, mleko, mlečni izdelki in jajca za 0,7 odstotka ter kruh in drugi izdelki iz žit za 0,5 odstotka. Najbolj pa so se zvišale cene v skupinah rekreacija in kultura v povprečju za 1,1 odstotka, alkoholne pijače in tobak za 0,7 odstotka in stanovanjska oprema ter gostinske in nastanitvene storitve za 0,6 odstotka. Avgustovska deflacija je močno vplivala na letno rast cen, saj se je ta znižala na šest odstotkov, medtem ko je še julija znašala 6,9 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen se je zvišala in znaša v avgustu šest odstotkov, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 2,7-odstotna. V enem letu so se najbolj zvišale cene v skupinah stanovanje ter gostinske in nastanitvene storitve za 10,4 odstotka. Sledile so skupine hrana in brezalkoholne pijače za 10,1 odstotka, stanovanjska oprema za 6,4 odstotka, zdravje za pet odstotkov, rekreacija in kultura za 4,9 odstotka ter izobraževanje za 4,6 odstotka. Letna stopnja inflacije v državah članicah območja evra, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je julija v povprečju znašala štiri odstotke v juniju prav tako štiri odstotke, v državah članicah EU pa 4,4 odstotka v juniju 4,3 odstotka. Najvišjo letno stopnjo inflacije je imela Latvija 16,5 odstotka, najnižjo Nizozemska tri odstotke, v Sloveniji pa je bila 6,9-odstotna. Umar Inflacija v Sloveniji se znižuje hitreje kot v območju evra Ob umirjanju cen nafte na svetovnem trgu je hitrejše umirjanje inflacije v Sloveniji v primerjavi s povprečjem območja evra, kjer je inflacija avgusta znašala 3,8 odstotka, pričakovano, ob objavi podatkov o deflaciji v avgustu komentirajo v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Foto Reuters Kot pojasnjujejo na Umarju, so imele največji prispevek k avgustovskemu znižanju cen nižje cene tekočih goriv, ki so se znižale za 0,6 odstotne točke. Vpliv gibanja cen nafte na svetovnih trgih na inflacijo je namreč v Sloveniji za približno 60 odstotkov močnejši kot v povprečju območja evra. Vpliv deluje v obe smeri, kar pomeni, da se je znižanje cen nafte na svetovnih trgih z okoli 150 dolarjev na približno 120 dolarjev za 159-litrski sod odrazilo na močnejšem umirjanju inflacije v Sloveniji v primerjavi s celotnim območjem evra, je pojasnil direktor urada Boštjan Vasle. Kljub umirjanju, medletna inflacija ostaja višja od pričakovane v začetku leta, predvsem zaradi višjih cen hrane in energentov v letošnjem letu. Poleg cen tekočih goriv so avgustovsko deflacijo zaznamovala za ta čas običajna sezonska gibanja, predvsem nižje cene zelenjave in sadja ter višje cene počitnic, še pojasnjujejo v Umarju.

Nova uprava Družbe za avtoceste v RS (DARS) bo morala zelo pohiteti, da bo lahko uresničila obljube infrastrukturnega ministra Zvonka Černača o odstranitvi cestninske postaje Log. S 1. novembrom se namreč začne zimska sezona, ko se z rušenjem ne bodo mogli več ukvarjati. Čeprav so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pred dnevi za Finance zatrdili, da bodo "ovire, predvsem na čelnih cestninskih postajah, odstranjene letos", pa se to po vsej verjetnosti ne bo zgodilo. Prijavo na razpis Darsa za petletni mandat v upravi, ki se je zaključil v soboto, so poslali začasna člana uprave Matjaž Knez in Tine Svoljšak ter Tomaž Vidic, zaposlen na Darsu. Svojo prijavo naj bi poslal tudi delavski direktor in član uprave Darsa Alojz Ratajc. Dobro obveščeni iz Darsa so namreč za omenjeni časnik dejali, da bo treba pohiteti z izvedbo projektov, saj se zanje s 1. novembrom začne sezona zimske službe in se z rušenjem ne bodo mogli več ukvarjati. Na razpis ministrstva je sicer prispelo šest ponudb, a je Černač kasneje razpis razveljavil. Razlog za to naj bi bila prekoračitev pristojnosti ministrstva, so poročale Finance. Nov razpis naj bi zdaj tako objavil Dars.

New York - Predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke je v petek na konferenci centralne banke povedal, da je ameriška recesija tik pred koncem, kar je borzne vlagatelje dovolj sprostilo, da so v petek nakupili dovolj delnic za novo tedensko rast osrednjih delniških indeksov. Pomagalo je tudi spodbudno poročilo o prodaji rabljenih nepremičnin. Vrednost industrijskega indeksa Dow Jones se je v petek v primerjavi s petkom preteklega tedna zvišala za 184,56 točke oz. dva odstotka na 9505,96 točke. Širši indeks Standard & Poor 500 je pridobil 22,04 točke oz. 2,2 odstotka na 1026,13 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa 35,38 točke oz. 1,8 odstotka na vrednost 2020,90 točke. Indeks manjših podjetij Russell 2000 se je okrepil za 17,61 točke oz. za 3,1 odstotka na 581,51 točke. Za razliko od "veselega petka" je bil teden precej negotov, saj se vlagatelji niso mogli odločiti ali naj tvegajo in v upanju, da je recesije konec kupujejo delnice, ali pa še malo počakajo. Prodaja stanovanj in hiš je skupaj z Bernankejevim optimizmom prispevala k pozitivnemu tednu. V četrtek so vlagatelji dobili dve mešani sporočili. Ameriško ministrstvo za delo je v četrtek sporočilo, da se je število novih prošenj za podporo za primer brezposelnosti v tednu do 8. avgusta zvišalo na letno prilagojeno raven 576.000. Teden dni pred tem jih je bilo 561.000. Konferenčni odbor pa je sporočil, da se je indeks gospodarskih kazalcev julija zvišal za 0,6 odstotka. Bernanke je v petek na letni konferenci ameriške centralne banke napovedal skorajšnji konec ameriške in svetovne gospodarske krize, vendar pa opozoril, da se bodo ZDA še naprej soočale s težavami, če ne bo resnih reform. "Kaže, da se gospodarske aktivnosti v ZDA in po svetu izravnavajo in obeti za vrnitev k rasti v bližnji prihodnosti so dobri," je dejal. V petek je k rasti vrednosti delnic prispevalo tudi poročilo o dobri prodaji rabljenih stanovanj in hiš. Nacionalno združenje nepremičninskih posrednikov je sporočilo, da se je prodaja julija zvišala za 7,2 odstotka na letno prilagojeno raven 5,24 milijona enot, in sicer z junijskih 4,89 milijona enot. To je bila že četrta mesečna rast prodaje in najvišja od avgusta 2007, pri čemer so pomagale tudi nižje cene. Na newyorški borzi je v petek lastnika zamenjalo za okrog 1,48 milijarde dolarjev delnic, promet na borzi Nasdaq pa je dosegel 2,28 milijarde dolarjev. V petek je na vrednosti občutno pridobila nafta, in sicer 98 centov na 73,89 dolarja za 159-lirski sod, kar je navzgor potegnilo tudi delnice naftnih podjetij. Delnice Chevrona so se podražile za 1,6 odstotka na 69,73 dolarja, delnice Exxon Mobila pa za 1,9 odstotka na 69,92 dolarja. Podražile so se tudi delnice zavarovalnice AIG, in sicer za 1,7 odstotka na 32,85 dolarja.

Ne bomo reševali bank, trdi novi direktor sklada Republiški stanovanjski sklad namerava v kratkem objaviti javni poziv lastnikom in investitorjem stanovanj, ki trenutno zgolj sedijo v bilancah bank. V javnem pozivu, odpiranje ponudb naj bi bilo že sredi junija, bo stanovanjski sklad najprej želel ugotoviti, kakšno je zanimanje na trgu, je pojasnil novi direktor sklada Žiga Andoljšek. Ko bodo ugotovili, kakšen je interes lastnikov stanovanj, da svoja stanovanja bodisi oddajo ali prodajo, bo sklad šel tudi v nakup stanovanj iz tega t. i. mrtvega fonda. V ta namen imajo na voljo 40 milijonov evrov. V okviru tega načrtujejo tudi sodelovanje na dražbah bank, ki so napovedale odprodajo svojih zalog zaseženih stanovanj, kjer si sklad obeta, da bodo lahko pridobili precej stanovanj po ugodnih cenah, je dodal Andoljšek. Iskali pa jih bodo predvsem na področjih z razvito infrastrukturo, bližino industrije in rastočim številom prebivalcev. Ob tem je opozoril, da ne gre za reševanje bank, saj ne nameravajo kupovati stanovanj po napihnjenih cenah. Prihodnost sklada ob tem vidi bolj v obliki finančnega sklada, ki se ne bi več toliko ukvarjal z gradnjo stanovanj, temveč bolj z ugodnim financiranjem za nakup nepremičnin. Projekt Brdo bo spet stekel Med kratkoročnimi nalogami sklada je izpostavil še dokončanje gradenj 487 stanovanj v soseski na Brdu v Ljubljani. Ta projekt je po Andoljškovih besedah zastal zaradi nesoglasij med nekdanjo upravo in nadzornim svetom sklada ter propada gradbinca GPG. V kratkem bodo tako objavili poziv za dokončanje del v obsegu, kot je bilo prvotno načrtovano. Ciljna skupina zgrajenih stanovanj pa bodo predvsem mlade družine, pa tudi starejši, saj bodo na voljo tudi varovana stanovanja. Poleg tega je v kratkoročnih načrtih sklada tudi rešitev lastniških razmerij stanovanj, ki so na sklad prišla leta 2009. Že v bližnji prihodnosti naj bi del 540 stanovanj prišla v last sklada. Preostanku, ki lastniških razmerij še nimajo urejenih, pa naj bi ta uredili v kratkem. V tem skladu je tudi 90 stanovanj, ki bodo namenjena občinam. Tretjino jih bodo namenili v trajno last občin in bodo neko dodatno premoženje občin, je pojasnil. Luksuzni nepremičninski davek, zgrešena poteza Na kratko je komentiral tudi davek na nepremičnine, ki so skupaj ali posamično vredne milijon ali več evrov. Potezo vidi kot zgrešeno, saj meni, da bo vlada na ta način skladu pobrala sredstva, ki jih potrebuje za uresničevanje stanovanjske politike. V ta namen nameravajo pripraviti popravek zakonodaje, je še dodal.

S tistimi, ki so oddali zavezujoče ponudbe, potekajo zadnja pogajanja, kdo bo novi lastnik Palome, bi bilo lahko znano marca »Skrbni pregledi poslovanja so se končali 20. januarja. Zdaj potekajo zadnji pogovori s tistimi, ki so oddali zavezujoče ponudbe. Kdo bo novi lastnik Palome , bo verjetno znano marca,« je povedal predsednik uprave Palome Bojan Rajtmajer (na sliki). Foto: Andrej Križ V Palomi iz Sladkega Vrha nekaj več kot 800 zaposlenih izdeluje higienske papirje. Lani je imela 85 milijonov evrov prihodkov in 4,3 milijona evrov izgube. Rajtmajer pravi, da za letos načrtujejo 89 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Zaradi padca cen celuloze, ki je njihova glavna surovina, so januarja poslovali brez izgube. Glavni lastnik podjetja je z 71-odstotnim deležem PDP . Ta išče novega lastnika, in to takšnega, ki bi Palomo dokapitaliziral. Že dlje časa je slišati, da bi moral strateški partner vložiti okoli 20 milijonov evrov svežega kapitala. V zameno bi postal večinski lastnik. Denar želijo v Palomi nameniti za obratni kapital, za vlaganje v blagovno znamko in za posodobitev proizvodnje. Dnevnik je poročal, da naj bi skrbni pregled izvedlo pet podjetij, od katerih so štiri iz tujine. PDP bo ostal solastnik Palome Tisti, ki bo dokapitaliziral Palomo, bo moral tudi objaviti ponudbo za prevzem. PDP pa naj bi tudi po vstopu novega lastnika najverjetneje ostal solastnik Palome. Rajtmajer pravi, da zato, da bi bedel nad tem, da bi večinski lastnik izpeljal naložbe, za katere se bo zavezal ob nakupu. Drugi največji lastniki so Aktiva Naložbe z 8,6-odstotnim deležem, Avtotehna s 4,1-odstotnim deležem, Probanka z 2,4-odstotnim delež, Murales ima 1,9-odstotnega, Igor Bavčar je z 1,8-odstotnim deležem šesti največji lastnik. Proizvodnja izuma Petra Florjančiča julija Decembra je Paloma z izumiteljem Petrom Florjančičem podpisala licenčno pogodbo za izdelavo patentiranih serviet. Te bodo namenjene predvsem gostom hotelov in restavracij. Zaradi dolgih dobavnih rokov bodo te serviete na novi proizvodni liniji začeli izdelovati julija, je povedal Rajtmajer. Prihodke naj bi tako v prihodnjih letih povečali za desetino. Patent je zdaj zaščiten, a kljub temu prvi mož Palome o njem ni želel izdati več podrobnosti.

Druga največja letalska družba v Evropi ohranja obe znamki Evropska komisija je potrdila načrtovano združitev britanskega in španskega nacionalnega letalskega prevoznika, British Airwaysa in Iberie. Komisija ocenjuje, da združitev, s katero bo nastala ena največjih letalskih družb na svetu, ne bo občutno ovirala učinkovite konkurence na evropskem gospodarskem območju ali kakšnem njegovem delu. Konkurenca kljub združitvi ostaja Preiskava komisije je potrdila tudi, da bo združeno podjetje še naprej podrejeno konkurenci številnih konkurentov na trgih za letalski tovorni promet in storitve na tleh, je zapisano v odločitvi komisije, ki je potrdila, da bo imelo novo podjetje kljub združitvi dveh družb na ključnih letalskih povezavah na kratke razdalje London-Madrid in London-Barcelona dovolj močno konkurenco drugih letalskih družb, potniki pa bodo imeli za omenjene linije primerne alternative. Večja samo še Lufthansa British Airways in Iberia sta dokončen sporazum o združitvi podpisala 8. aprila, z njim pa želita učinkoviteje tekmovati v letalskem sektorju, v katerem se po gospodarski krizi združuje vse več letalskih družb. Z združitvijo bo nastala druga največja letalska družba v Evropi po tržni vrednosti, večja od nje bo le nemška Lufthansa. Družbi bosta tako združili močan položaj Iberie v Latinski Ameriki in močno prisotnost British Airwaysa v Afriki, Aziji in Severni Ameriki. Enotno podjetje, dve znamki Novo podjetje bo imelo obliko holdinga, lastniki zdajšnje Iberie bodo imeli v njem 45-odstoten delež, lastniki British Airwaysa pa 55-odstoten delež. Vsak delničar British Airways bo v skladu z dogovorom za vsako delnico družbe dobil eno delnico združenega podjetja, vsak delničar Iberie pa 1,0205 delnice. Kljub združitvi bosta obe podjetji še naprej delovali avtonomno, ohranili pa bosta tudi ločeni blagovni znamki. Skupaj bo imelo združeno podjetje 408 letal, ki bodo letela na 200 destinacij po svetu, prepeljala pa naj bi 58 milijonov potnikov na leto.

Britansko-slovenski projekt pridobivanja plina s hidravličnim lomljenjem v Prekmurju je ustavljen. Prepovedal ga je murskosoboški okoljski inšpektor, ker izvajalci za njegovo izvajanje niso pridobili vodnega soglasja. Zapleta pa se tudi pri 15-milijonskem bančnem posojilu.

Izguba presegla 2,7 milijona evrov Predhodne rezultate zimske divizije skupine Elan so nadzorniki Skimarja, lastnika Elana, označili kot skrb vzbujajoče. Lanska izguba Elana je presegla 2,7 milijona evrov, z ukrepi, kot je zamenjava uprave, pa bo nadzorni svet počakal do končnih izidov poslovanja in predloga sklepov uprave. Nadzorni svet je razpravljal tudi o sinergijah podjetij Elanove skupine z drugimi družbami. Elan Marine naj bi sodeloval s Seawayem, a analiza mogočih sinergijskih učinkov kaže, da teh ni veliko. Zimski Elan pa naj bi sodeloval z Alpino, vendar je dogovarjanje še na začetku. Poteka namreč izpolnjevanje pisma o nameri, da se upravi med seboj pogovarjata o možnostih sodelovanja. Kot opozarja predsednik nadzornega sveta Gregor Gomišček ni veliko časa, saj se država umika iz lastništva Skimarja, zato morajo podjetja najti možnosti za lastniško povezovanje znotraj Slovenije ali pa iskati morebitnega zunanjega strateškega partnerja.

Aljoša Tušek v oddaji Prava ideja! Otroške sanje se včasih tudi uresničijo. To je dosegel nekdanji dirkač, danes inovativni konstruktor hitrih avtomobilov Aljoša Tušek. Nad njegovim prototipom so bili navdušeni tudi v oddaji Top Gear. V domači garaži je nekdanji športni dirkač izdelal superavtomobil, ki je po mnenju strokovnjakov eden najlažjih in najhitrejših avtomobilov. Sedem let je z ekipo ustvarjal novo podjetje, zdaj pa so tik pred začetkom proizvodnje prestižnih avtomobilov za petične kupce. Deset ljudi bo ustvarjalo jeklene konjičke, vredne več kot 300.000 evrov. Aljoša Tušek je gost oddaje Prava ideja. Govorili bodo tudi o tudi o najnovejših slovenskih inovacijah, ki se predstavljajo na Forumu inovacij. Prava ideja je na sporedu vsak četrtek ob 21.30 na 1. programu TV Slovenija, ponovitev pa v ponedeljek ob 18. uri na 2. programu. Vabljeni k ogledu! Sanje o svojem superavtomobilu so verjetno del otroštva marsikoga. Vi ste to uresničili. Ste načrtovali, da vas bo pot po koncu dirkaške kariere vodila v samo ustvarjanje hitrih avtomobilov? Tega ne moreš povsem načrtovati. To je bila želja. Približali smo se ji, ko smo naredili prvi avtomobil. Dobili smo kupca in nato smo se posla lotili profesionalno. Na začetku pa je šlo le za lastni užitek. smeh Koliko časa je trajalo od konkretne ideje do izvedbe? Dolgo. Na tej poti smo naredili dva prototipa in ju tudi prodali. Začeli smo leta 2005, torej se s tem ukvarjamo že sedem let. So deli narejeni večinoma v Sloveniji? Pri modelu renovatio T500 je več kot 80 odstotkov avtomobila izdelanega v Sloveniji, naš inženiring. Kupimo komponente, ki se ne morejo izdelati, kot na primer motor, menjalnik, elektroniko. Pa še del elektronike naredimo sami. Kaj bi lahko bil vaš zaščitni znak pri oblikovanju avtomobilov? Naša rdeča nit oziroma zaščitni znak bo to, da imajo naši izdelki – avtomobili – najboljše razmerje med močjo motorja in lastno težo. To je tista karakteristika, ki bo avtomobile najbolj zaznamovala. Veliko pozornosti posvetite tudi udobju, saj običajno hitri avtomobili varčujejo prav pri tem? Tehnologija je napredovala in podjetja, ki se ukvarjajo z vzmetenjem, so poslušna in jih zanimajo ekstremni izdelki. Bili smo med prvimi, ki smo razvili podvozje, nastavljivo do takšne mere, da bo uporabno na dirkah in sprejemljivo na cesti. Čeprav to ni avtomobil, ki bi bil udoben kot običajni cestni avtomobil, ampak je dovolj udoben, da se lahko peljemo tudi iz Štajerske do Portoroža in še dlje. V kultni BBC-jevi oddaji Top Gear je renovatio T500 požel ogromno navdušenja. Kako so izvedeli za vas? Za nas so izvedeli na promociji v Le Mansu. Francoski organizatorji so nas povabili kot enega izmed desetih superavtomobilov in Top Gear je začel naš avtomobil zanimati, saj verjetno edinega niso poznali. Tam smo se dogovorili za test, za dve uri smo jim ga posodili. Aljoša Tušek je postal Ime tedna na Valu 202. Prisluhnite pogovoru. Verjetno omemba v takšni oddaji povzroči plaz zanimanja - je bilo tudi pri vas tako? Ja, definitivno zanimanje je, smo pa pri tem zelo previdni. Zavedamo se, za kakšen denar prodajamo avtomobil, zato kupcem ne obljubljamo kar v tri dni. Avtomobil še vedno dopolnjujemo, zato bomo začeli s prvimi modeli na začetku prihodnjega leta. Naši kupci bodo avtomobile dobili prihodnje leto. Imate zagotovljene kupce? Da, imamo nekakšno statistično listo. Čez zimo bomo prototip toliko izpopolnili, da bo res to, kar želimo in kar kupci od nas pričakujejo. Avtomobilska industrija je zadnja leta v krizi. Se kljub temu najde prostor za posebne, unikatne avtomobile? S prebojem ferrarija, lamborghinija, aston martina se je zgodil preobrat. Toliko so napredovali, da so tako rekoč že industrija in izdelujejo tudi po 3.000 avtomobilov letno. To pa za petične kupce ni dovolj ekskluzivno, zato manjše delavnice, kot smo mi, dajemo možnost, da dobijo še kaj bolj ekstremnega. Razmišljate tudi o električnih avtomobilih, glede na to, da se ljudje vse bolj zavedamo pomena varovanja okolja? Definitivno razmišljamo tako o elektroavtomobilu kot o izboljšanih bencinskih motorjih, a še nismo tako daleč, da bi lahko povedal kaj več. Prihodnje leto!

Ljubljana - Mercator je včeraj s hrvaškim Getrojem podpisal pogodbo, s katero bo največje slovensko podjetje prevzelo trgovsko dejavnost hrvaške družbe na tamkajšnjem trgu. Po neuradnih informacijah naj bi Mercator v prihodnjih dneh z odprtjem hipermarketa v Tirani tudi uradno vstopil v Albanijo. "Strateška povezava vključuje prevzem blagovne znamke Getro, dolgoročni poslovni najem vseh 16 Getrojevih trgovskih centrov in drugih poslovnih objektov s skupno površino, večjo od 110.000 kvadratnih metrov. Poleg tega bo družba Mercator-H prevzela tudi vse Getrojeve zaposlene," so včeraj sporočili iz Mercatorja, ki ga vodi Žiga Debeljak. Pri tem niso razkrili, koliko bo Mercatorjevo hčerinsko podjetje odštelo za nakup. Če gre verjeti uradnim podatkom, bo Mercator z nakupom Getroja tržni delež na Hrvaškem povečal z dosedanjih slabih šest na okrog devet odstotkov, s čimer bo postal za Konzumom, ki obvladuje skoraj četrtino hrvaškega trga, drugi najpomembnejši trgovec na Hrvaškem. Mercatorju naj bi tako po novem v hrbet gledala nemški Kaufland in avstrijska Billa. "Izvedba strateške povezave pomeni uresničevanje začrtane Mercatorjeve strategije rasti in uresničevanja vizije največjega trgovca z živili v celotni regiji jugovzhodne Evrope," so pojasnili v Mercatorju in dodali, da "bo lahko dogovor o strateški povezavi stopil v veljavo šele po pridobitvi soglasja hrvaške agencije za varstvo konkurence". primoz.cirman@dnevnik.si

Kranj - Kranjsko okrožno sodišče je danes začelo stečajni postopek nad družbo Gradbinec GIP, za stečajnega upravitelja pa imenovalo Nasto Korbuna. Upniki lahko terjatve prijavijo do 14. maja, je razvidno iz oklica o začetku stečajnega postopka, objavljenega na spletnih straneh Ajpesa. Zaposleni v Gradbincu GIP so zaradi neizplačanih decembrskih in januarskih plač začeli stavkati prejšnji teden, vodstvo družbe pa je na Kranjsko okrožno sodišče skoraj sočasno z napovedjo stavke vložilo predlog za stečaj. Kot je takrat pojasnila pravna zaupnica iz Sveta gorenjskih sindikatov Nežka Bozovičar, naj bi delavci stavkali vse do začetka stečaja, v katerem bi bili potem pripravljeni naprej delati, saj bi jim bilo zagotovljeno celotno plačilo iz stečajne mase. Bozovičarjeva je danes sporočila, da so Gradbincu GIP danes vročili sklep o začetku stečajnega postopka. Sindikat Gradbinec GIP in stavkovni odbor pa sta sprejela odločitev, da se stavka nadaljuje vse do preklica, je še zapisala v izjavi za javnost. Gradbinec GIP je bil že dlje časa v težkem finančnem položaju in je zamujal z izplačili plač. Sindikat je zato že večkrat grozil s stavko, vendar je vodstvo družbe vedno uspelo zbrati sredstva, da je poravnalo vsaj minimalni del plače in so delavci stavko odložili. Kot so prejšnji teden pojasnili v Primorju, katerega hčerinska družba je Gradbinec GIP, se je vodstvo Gradbinca za vložitev stečaja odločilo zaradi izjemno težkega finančnega stanja družbe. Glede zapadlih obveznosti do zaposlenih pa si bo vodstvo Gradbinca prizadevalo, da se čim prej poravnajo, so še pojasnili.

Borzni tobogan tokrat strmo navzgor Ljubljanska borza je nadoknadila tretjino tistega, kar je izgubila v črnem torku, nadaljnja usoda pa je povsem v rokah razvitih trgov. Oktober se je začel spodbudno. Delnice so sledile okrevanju na tujem, kjer glede 700 milijard dolarjev vrednega načrta za rešitev krize še niso vrgli puške v koruzo. Krkine delnice tudi tokrat daleč najprometnejše so se ob 1,3 milijona evrih prometa podražile za 2,5 odstotka in dnevni vrh dosegle pri 77,45 evra. Podobna rast je uspela tudi Gorenju, Telekomu tečaj je spet nad 200 evri, Petrolu in Zavarovalnici Triglav. Pivo ni teknilo Večjo rast indeksa SBI20 pridobil je 1,4 odstotka so preprečile delnice Mercatorja, Save in zlasti Pivovarne Laško, ki so dan začele pri vsega 57 evrih, kar je najmanj po lanskem aprilu. Spomnimo, da je slovenski borzni indeks 6.275 točk v torek zaradi panike na razvitih trgih, ki jo je sprožila odločitev ameriškega kongresa, da zavrne sveženj pomoči, padel za dobre štiri odstotke, s čimer je v septembru, ki je bil najslabši mesec v novejši zgodovini naše borze, izgubo povečal na 16 odstotkov. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 2,51 % 76,27 EUR TELEKOM 2,42 % 203,22 PETROL 2,63 % 437,00 LUKA KOPER 1,89 % 44,19 GORENJE 2,65 % 25,56 AERODROM 0,69 % 61,46 MERCATOR -1,08 % 201,81 SAVA -0,86 % 316,68 ZAV. TRIGLAV 2,44 % 37,40 Tretji največji točkovni porast Dow Jonesa Dan po najhujšem udarcu v zadnjih 21 letih se je newyorški indeks Dow Jones 10.850 točk veličastno pobral in pridobil 4,7 odstotka. Vlagatelji stavijo, da bo uradni Washington naposled le sprejel vsaj del Bushevega načrta za rešitev krize. Sveženj, vreden 700 milijard dolarjev, bo danes obravnaval senat. Pomagala je tudi novica, da je zaupanje ameriških potrošnikov septembra presenetljivo poraslo. Kjub odličnemu torku le dvakrat v zgodovini je Dow pridobil več točk je bil september črn mesec, saj je Dow Jones izgubil šest odstotkov. Irska vlada dala garancijo Še bolj, za enajst odstotkov, se je prejšnji mesec znižala vrednost vseevropskega delniškega indeksa FTSEurofirst 300. Torkovo trgovanje je po slabem začetku prineslo 1,6-odstotno rast, pri čemer so bile v ospredju bančne delnice. Irish Bank je poskočila kar za 72 odstotkov, potem ko je irska vlada dala dveletno garancijo za vse njene depozite. Ob tem dodajmo, da bodo sprejeti nova bančna merila, ki bodo finančnim ustanovam onemogočala, da bi se preveč izpostavile tveganim posojilom. Libor na dolar rekordno visoko Posojilojemalci so v zadnjem času upravičeno zaskrbljeni. Z oktobrom so se obrestne mere spet zvišale. V torek je libor obrestna mera, po kateri si poslovne banke čez noč posojajo denar na dolar dosegel 6,8 odstotka, kar je celo rekordno visoka vrednost. Banke so skrajno nezaupljive in denar nerade posojajo. V teh strašnih časih je namreč prav mogoče, da bo že naslednji dan banka, pri kateri imaš več milijonov depozitov, razglasila stečaj.

Cene surove nafte že dosegajo rekordne vrednosti, cene kurilnega olja pa se utegnejo še povišati.

Posojilna dejavnost ostaja razmeroma šibka Po podatkih Banke Slovenije so banke v prvih štirih mesecih dosegle 41,5 milijona evrov izgube, kar je za skoraj 10 milijonov evrov več kot lani, ko je izguba dosegla 32,2 milijona evrov. Posojilna dejavnost bank ostaja šibka. Sicer je bruto dohodek bank v prvih štirih mesecih letošnjega leta znašal 377,2 milijona evrov, kar je za 16,8 odstotka manj kot lani. Od tega so bile čiste obresti za 20,8 odstotka nižje kot lani, medtem ko so se neobrestni prihodki znižali za 6,6 odstotka. Banke so sicer glede na lansko leto znižale svoje operativne stroške za 5,2 odstotka. Posojilna dejavnost bank ostaja zelo šibka. Obseg posojil nebančnemu sektorju je aprila upadel za 0,9 odstotka glede na marec. Obseg posojil gospodarstvu se je skrčil za 12,5 odstotka, obseg posojil gospodinjstvom pa se je skrčil za 2,7 odstotka. So pa banke povečale obseg posojil državi za 13,7 odstotka z nakupom zakladnih menic. Ob tem se banke še naprej razdolžujejo pri tujih, v manjši meri pa tudi domačih bankah. Zaradi tega se je za 8,5 odstotka skrčila tudi bilančna vsota bank. Banke se še naprej spopadajo s plačilno nedisciplino, saj se je delež terjatev z zamudami nad 90 dni v aprilu povečal za 0,6 odstotka glede na marec. Povečal se je tudi delež slabih terjatev med podjetji, ki znaša 25,2 odstotka. Skupno število podjetij z zamudami pri plačilu terjatev pa se je aprila zmanjšalo na 5.796. Marca je namreč s plačilom obveznosti do bank zamujalo 6.093 podjetij. Svet Banke Slovenije je ugotovil tudi, da se je kakovost posojilnega portfelja bank po nekajmesečni stagnaciji aprila nekoliko poslabšal.

Stavkajoči delavci MTB bodo o usodi podjetja izvedeli šele v torek. Vodstvo podjetja se namreč še vedno pogaja s predstavniki bank, zato še ni znano, kakšna bo prihodnost. Okoli 120 zaposlenih v mariborskem MTB, ki stavkajo že teden dni, tudi danes v nasprotju z obljubami ne bo izvedelo, kakšna usoda jih čaka. Kot je povedala Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, jih je vodstvo podjetja danes znova obvestilo, da se še vedno pogajajo z bankami, usoda podjetja pa naj bi bila znana v torek. Delavci MTB še čakajo januarske plače simbolična fotografija. Čeprav je bila za danes napovedana skupščina omenjenega mariborskega gradbinca, po kateri naj bi lastnik družbe Blaž Mlinarič in direktor podjetja Viktor Lednik zaposlenim razložila, ali podjetje še ima prihodnost, pa se to ne bo zgodilo. Tudi danes so znova povedali le, da še vedno potekajo intenzivni pogovori z bankami, je dejala. Delavci MTB, ki je bil lani v prisilni poravnavi, s težavami pri izplačilih plač pa se ukvarja že vse od lanskega septembra, še vedno čakajo na polovico januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo. Stavkajoči delavci so sicer že ob začetku stavke napovedali, da od vodstva pričakujejo, da bo predlagalo stečaj, če podjetje do danes ne bo nakazalo zahtevanih izplačil. Kot kaže, bodo morali počakati vsaj še en dan, saj naj bi jim vodstvo podjetja svojo odločitev pojasnilo v torek zjutraj. S stečajem bi dokončno propadel še eden od mariborskih gradbincev. Že konec januarja je bil stečaj uveden v družbi Stavbar Gradnje, kjer je delo izgubilo okoli 130 ljudi, konec februarja pa je enaka usoda doletela tudi CPM s 670 zaposlenimi. Da slika v mariborskem gospodarstvu ni rožnata niti v drugih branžah, pa je dokazal še začetek stečajnega postopka v Tovarni vozil Maribor TVM, od koder se bo moralo na zavod za zaposlovanje prijaviti še okoli 140 ljudi.

Najpomembneje je, da so starši mladega podjetnika njegovi učitelji, svetovalci in mentorji, otrok pa izvajalec projekta Vsak starš bi rad verjel, da je njegov otrok nadarjen. Nekateri imajo res velik potencial in se razcvetijo že zelo zgodaj. Ta blagoslov je hkrati tudi velika težava za starše, ki se ne zmorejo spoprijeti z dejstvom, da jih je presegel otrok. Najpomembnejše pravilo mentorstva nad mladim podjetnikom je, da starši ne postanejo preveč vpleteni v otrokov projekt. Vloga staršev je v tem, da so otrokovi mentorji, učitelji, svetovalci in kljub hudi skušnjavi ne postanejo izvajalci projekta. V galeriji si oglejte nekaj nasvetov Forbesa o tem, kako prepoznati in oblikovati mladega podjetnika, da bo postal uspešen veliki podjetnik.

Zagreb - Župan Splita in znani hrvaški podjetnik Željko Kerum je danes izpolnil svoje obveznosti in v sabor poslal premoženjsko kartico. Tako je prijavil premoženje, vredno približno 18 milijonov evrov, pravico upravljanja nad štirimi podjetji pa je prenesel na svojega odvetnika. Kerum je potrdil, da ima zemljišče v Rogoznici, vredno 270.000 evrov, in v Splitu, v vrednosti 400.000 evrov. Ima tudi hiši v Zagrebu, ki sta vredni skupaj 900.000 evrov, ter hiše v Solinu (153.000 evrov), na Čiovu (100.000 evrov) in Podstrani (60.000 evrov) ter stavbo v Trsteniku (1,5 milijona evrov). Je lastnik hotela Neva v Podstrani, katerega vrednost znaša dva milijona evrov, poleg tega pa si s soprogo delita hišo v Splitu v vrednosti 1,5 milijona evrov. Skupaj z ženo imata še približno osem milijonov evrov prihrankov. Njegove premičnine so vredne približno 55 milijonov evrov, sicer pa Kerum ni povedal, koliko in katere znamke avtomobilov ima. Hrvaški časnik Večernji list na svoji spletni strani navaja, da ima maybacha, vreden naj bi bil 220.000 evrov, ter mercedesa S500 in ferrarija F430, ki sta še dražja. Je lastnik treh jaht, ki so vredne 11 milijonov evrov. Z najemninami in posojili letno zasluži več kot 1,6 milijona evrov, nekaj manj, 1,3 milijonov evrov, pa so vredne delnice, ki jih ima v svojih in ostalih podjetjih. Preden je bil na majskih lokalnih volitvah v drugem krogu izvoljen za župana, je imel v svojemu podjetju 1600 evrov plače, njegova žena pa nekaj več kot dva tisoč evrov. Pojasnil je, da si je premoženje prislužil na različne načine, med drugim s plačo, ki si jo je zaslužil, in s prodajo premoženja. Kerum je dodal, da ima dokončano srednjo šolo, po poklicu pa je gradbinec.

Begunje na Gorenjskem - Predstavniki zaposlenih v Skimarju so se danes sestali s predsednikom nadzornega sveta Gregorjem Gomiščkom, ki jim je predstavil podrobnosti o visokih stroških za svetovanje in prave storitve ter o predlaganih ukrepih. Delavci s pojasnili niso bili v celoti zadovoljni, zato bodo na vodstvo podjetja še naslovili nekaj pisnih vprašanj. Kot je po končanem štiriurnem sestanku pojasnil predsednik Skimarjevega sindikata Dušan Ferjan, bodo za nadzorni svet, upravo in državo pripravili nekaj pisnih vprašanj, saj si želijo še nekaterih dodatnih pojasnil, ki jih Gomišček danes ni mogel posredovati. Gomišček je pojasnil, da je danes za vse odgovore tudi zmanjkalo časa. "Nikakor pa ne gre za to, da bi mi stvari skrivali," je poudaril. Pojasnila o visokih stroških svetovanj in pravnih storitev, ki so samo v prvih desetih mesecih letos presegli 750.000 evrov, sicer delavcev še vedno niso prepričala. "Če je bilo za to potrošeno le ogromno denarja, pravega efekta pa ni, potem delavec ne more razumeti, kako lahko nekdo za svetovanje letno zasluži 150.000 evrov," je opozoril Ferjan, ki pa o stavki ne razmišlja več. Meni namreč, da so z upravo in nadzorniki mnogo stvari razčistili, med drugim so se dogovorili tudi za izplačilo preostanka regresa v vrednosti 140 evrov. "Ljudje, ki so bili na današnjem sestanku, so videli našo skrb in željo, da Elanu koristimo, ne pa da bi zaradi neodgovornosti odločali v škodo podjetja ali pa odločitev sploh ne bi sprejemali in zaposlenim ne bi želeli posredovati podatkov," je pojasnil Gomišček, ki je spomnil, da je nadzorni svet pregledal, kakšno je bilo poslovanje in da so odvetniki odkrili nekaj nepravilnosti. Hkrati so nadzorniki vodstvu podjetja prvič naložili, da zmanjša stroške pravnih storitev in svetovanja. "Dejstvo pa je, da podjetje, ki ima toliko tožb, potrebuje dobre odvetnike," je poudaril Gomišček. Predsednik nadzornega sveta je prepričan, da je bistven dialog med zaposlenimi in vodstvom, saj tako lažje najdejo skupno pot. Sindikat se z vodstvom dogovarja tudi glede predvidenega programa odpuščanja 180 zaposlenih. Doslej so z argumenti že uspeli zmanjšati končno število presežkov za nekaj delavcev, Ferjan pa upa, da bodo uspeli rešiti od 10 do 20 ali celo več delovnih mest. Kmalu po novem letu naj bi bili seznami presežnih delavcev že do konca pripravljeni in potrjeni, dotlej pa bo med vsemi zaposlenimi še precej negotovosti. Negotova pa je tudi prihodnost sedanjega nadzornega sveta in uprave. Ferjan od skupščine, ki bo v začetku januarja, pričakuje, da bo na odgovorna delovna mesta postavila kompetentne ljudi s polnimi pooblastili, ki bodo Elan znali voditi pošteno in "tako kot je treba". Ob tem Ferjan ne trdi, da sedanji v.d. predsednika uprave Ivan Štrlekar med zaposlenimi ne uživa več polnega zaupanja, ampak opozarja le, da je tudi Štrlekar s svojimi odločitvami soodgovoren za nastalo situacijo.

Finančna kriza ni prizadela orožarskega trga, saj je samo leta 2009 lastnike zamenjalo za 401 milijardo evrov orožja, kar je osem odstotkov več kot leto poprej Proizvodnja orožja je tudi v recesiji dober posel. Kljub finančni krizi, ki je prizadela svetovno gospodarstvo, je obseg sredstev, namenjenih za nakup orožja, leta 2009 narasel za osem odstotkov na 401 milijard dolarjev v primerjavi z letom 2008, v poročilu ugotavlja stockholmski mednarodni inštitut za mirovne študije Sipri. Na čelu orožarske industrije ostajata ZDA in EU. "Kljub nadaljevanju gospodarskega nazadovanja leta 2009 je skupna prodaja orožja ... stotih največjih orožarskih podjetij narasla za 14,8 milijarde dolarjev od leta 2008," so ugotovili na inštitutu Sipri. Kot so še dodali, se je prodaja orožja v primerjavi z letom 2008 povečala za osem odstotkov, v primerjavi z letom 2002 pa za 59 odstotkov. Ameriška podjetja imajo 61,5-odstotni tržni delež v svetovni trgovini z orožjem Kot ugotavljajo v poročilu, na čelu orožarske industrije ostajajo podjetja s sedežem v ZDA. Od stotih največjih orožarskih podjetij s seznama Sipri je 45 podjetij s sedežem v ZDA, ta pa so izvedla 61,5 odstotkov orožarskih poslov leta 2009. "Trošenje ameriške vlade za vojaško opremo in storitve je glavni dejavnik v porastu prodaje orožja ameriških orožarskih podjetij in podjetij, ki nudijo vojaške storitve, ter podjetij iz Zahodne Evrope, ki se opirajo na ameriški trg orožja in vojaških storitev," je poudarila strokovnjakinja na področju orožarske industrije Susan Jackson. Lockheed Martin 2009 prodal za 33,4 milijarde evrov orožja Na seznamu inštituta Sipri je med desetimi največjimi podjetij sedem ameriških. Na prvem mestu je podjetje Lockheed Martin , ki je leta 2009 prodalo za 33,4 milijarde dolarjev orožja in tako prehitelo britanski BAE Systems , ki je istega leta prodalo za 33,3 milijarde dolarjev orožja. Skupaj sta podjetji prodali 8,3 odstotka orožja, ki ga je prodalo sto največjih proizvajalcev. Od stotih največjih orožarskih podjetij jih ima 33 sedež v Zahodni Evropi, skupaj pa so ta podjetja prodala za 120 milijard dolarjev orožja oziroma 30 odstotkov orožja, prodanega leta 2009. Britanskemu BAE na lestvici evropskih proizvajalcev sledi transevropska skupina EADS z za 15,9 milijardami dolarjev prodanega orožja oziroma štirimi odstotki leta 2009 prodanega orožja. V Aziji največ orožarskih podjetij na Japonskem V Aziji ima po navedbah poročila Sipri sedež deset od stotih največjih orožarskih podjetij, med temi štiri na Japonskem in tri v Indiji. Sedem jih ima sedež na Bližnjem vzhodu, od tega tri v Izraelu. Skupaj so ta podjetja leta 2009 prodala za 24 milijard dolarjev orožja. Podatki Sipri sicer ne vključujejo Kitajske in njene orožarske industrije. "Čeprav je znano, da je več kitajskih orožarskih podjetij dovolj velikih, da bi se uvrstile med prvih sto na lestvici Sipri, jih je na seznam nemogoče uvrstiti zaradi pomanjkanja primerljivih in dovolj natančnih podatkov," je poudarila Jacksonova.

Kaj se o načrtovanju kuhinje lahko naučimo od profesionalnih kuharjev »Mise-en-place« (vse na enem mestu oziroma vse pri roki) je francoski kulinarični izraz, ki vključuje predpripravo vsega, kar potrebujemo za pripravo obroka. V profesionalnih kuhinjah je predpriprava še toliko pomembnejša, saj je količina pripravljenih jedi izjemno velika, vse pa morajo biti pripravljene hitro, učinkovito, obenem pa morajo biti še okusne in že na pogled privlačne. V učinkovito zasnovani kuhinji kuharju za pripravo jedi pogosto ni treba narediti niti koraka. V profesionalni kuhinji je delovni prostor povsem prilagojen uporabniku, kuharju. Začne se že pri kuhinjskem pultu, ki je nastavljen po njegovi telesni višini, zato je višina pulta pogosto prilagodljiva, saj tako omogoča dobro ergonomijo. Koncept »vse pri roki« pa je temeljni koncept vsake profesionalne kuhinje. Sestavine za pripravo jedi in orodja, ki jih potrebujemo, si lahko sicer pripravimo vnaprej, a nam to ne pomaga kaj dosti, če jih imamo shranjene na drugi strani prostora. Kuharji v hotelih, restavracijah in drugih profesionalnih kuhinjah nimajo časa za sprehajanje po prostorih in iskanje sestavin. Zato mora biti njihov delovni prostor organiziran tako, da so vse sestavine in orodja čim bolj pri roki. Tako se zmanjša nepotrebno premikanje, s tem pa je priprava jedi hitrejša in učinkovitejša. Vse pri roki V dobro načrtovani profesionalni kuhinji je vse zasnovano okoli koncepta »mise-en-place«, saj je to eden temeljnih konceptov, ki ga kuharji spoznajo že med šolanjem. Tako vsako delovno mesto v kuhinji vključuje vse, kar kuhar potrebuje za pripravo jedi, predvsem pa so vsa orodja in sestavine na dosegu rok in v vidnem polju. To pogosto pomeni, da mora imeti vsak delovni prostor v kuhinji svoj hladilnik, koš za odpadke, korito, prostor za rezanje, prostor za sestavo jedi in naprave, s katerimi poteka priprava jedi. Tako dosledno urejenega delovnega prostora v domači kuhinji ne potrebujemo. Konec koncev le redko pripravljamo hrano za množico ljudi naenkrat, zato tudi organizacija dela ni tako pomembna kot v profesionalnih kuhinjah. Čeprav doma ne potrebujemo takšne tehnologije kot v profesionalni kuhinji, pa lahko prevzamemo vsaj koncept, podoben tistemu v profesionalnih kuhinjah, in si s tem olajšamo delo. Pomen dosega rok v kuhinji Profesionalni kuharji si svoj delovni prostor določajo predvsem na podlagi svojega dosega rok. V območju primarnega dosega (območje, ki ga dosežemo brez nagibanja, zvijanja ali prestopanja) so postavljeni predmeti, ki jih kuhar uporablja najpogosteje, denimo noži, sklede in podobno. V podaljšanem dosegu (območje dela povečamo, če stopimo na prste, se sklonimo, stegnemo naprej, levo ali desno) so predmeti in orodja, ki jih uporabljajo manj pogosto. V okviru terciarnega dosega (razširjeno območje dela, ki ga dosežemo s premikom telesa, torej korakom) pa so shranjeni predmeti, ki jih za vsakdanje naloge, pripravo vsakdanjih jedi, ne potrebujemo, saj se je treba do njih sprehoditi. Organizacija delovnega prostora je pri pripravi jedi v profesionalni kuhinji vsekakor ključna, saj si lahko kuhar s smiselno postavitvijo delovnega orodja in sestavin močno olajša delo in s tem pospeši pripravo hrane. Pravilno načrtovanje kuhinje je zato odločilno za ekonomiko dela v kuhinji, saj lahko kuhar v dobro zasnovanem delovnem okolju pripravi jed celo brez premikanja nog.

Laško - Četudi je prvi mož Pivovarne Laško Dušan Zorko pred tedni "preživel" odločanje nadzornega sveta družbe o njegovi usodi, so mu simbolno nezaupnico včeraj izrekli največji lastniki pivovarne z bankami na čelu. Ti so namreč s tričetrtinsko večino prisotnega kapitala že tretjič v letu dni zavrnili dokapitalizacijo, ki jo je predlagala uprava. A če je ta še na skupščini junija lani delničarje svarila pred črnimi scenariji, ki bi jih prinesla zavrnitev povečanja osnovnega kapitala z obstoječih 36,5 na največ 73 milijonov evrov (po ceni osem evrov na novo vplačano delnico), se je Zorkova ekipa včeraj vdala tako rekoč brez boja. Pred vnaprej odločenim glasovanjem tako na govorniški oder ni bilo nikogar iz njenih vrst. "Pričakovali smo, da sklep ne bo izglasovan, čeprav smo v to vložili precej naporov. Z bankami smo se pogovarjali o večih stvareh, tudi o pretvorbi njihovih terjatev v kapital, a so nam dale jasno vedeti, da želijo poplačila posojil," je po skupščini pojasnil Zorko. Od večjih lastnikov je tako dokapitalizacijo podprl državni Kad, nasprotovala pa ji je tudi NLB, ki je na tokratni skupščini ponovno smela glasovati. Kljub temu je Zorko, ki je še lani na istem mestu zatrjeval, da "bo pivovarna postala muzej, če se vanjo ne bo vlagalo", včeraj eksplicitno zanikal, da bi lahko imela družba zaradi vnovičnega bančnega "ne" težave. "Nikakor ne drži, da smo blizu insolventnosti. Smo v dobri kondiciji. Samo v prvem polletju smo bankam odplačali za 23 milijonov evrov obresti in glavnic," je poudaril Zorko. Čeprav je imela pivovarna v prvih šestih mesecih na ravni skupine sedem milijonov evrov izgube, zabeležila pa je tudi triodstotni padec prodaje, je Zorko tekoče poslovanje - dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je ob polletju znašal 23,4 milijona evrov - ocenil kot "vzorno". "Skupina ima primerljivo EBITDA maržo z bistveno večjimi pivovarnami, a tržni deleži v Sloveniji bodo le padali. Zavedamo se, da moramo prodati Mercator, a ta zgodba presega upravo in lastnike, saj se dogaja v nekaterih drugih sferah," je pojasnil Zorko, ki ni želel napovedovati, kakšni bodo naslednji koraki družbe pri finančni sanaciji. Tudi novega postopka za prodajo Mercatorja ni želel komentirati, ker bi "to lahko kvečjemu škodilo". "Z Mercatorjem imamo le težave. Poleg tega, da nam z zamudo plačuje izdelke, bi z njegovo prodajo po trenutni borzni ceni iztržili sto milijonov evrov manj v primerjavi s ponudbo, ki jo je dal Agrokor. Četudi prodamo Mercator, nam še vedno ostane 200 milijonov evrov posojil pri 90 milijonih letnih prihodkov," je zatrdil. V razpravi na skupščini je Zorko med drugim stopil v bran odločitvi o naročilu domnevno 110.000 evrov vredne študije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ("Z njo smo dokazali, da se priklici tujih blagovnih znamk dvigujejo."). Delničarjem pa je priznal, da je šlo pri lanski pošiljki piva na Kitajsko za poskusni projekt, ki je družbi prinesel zanemarljive prihodke.

Skimar je na Kranjsko tožilstvo vložil kazensko ovadbo zoper nekdanjega prokurista Kralja. Ta naj bi prekoračil pooblastila, ko je s hrvaškim državljanom sklenil pogodbo o nakupu poskusnega projekta vojaškega večnamenskega čolna.

Občina Štore je zaradi spornega dolga, ki ga je nekdanji župan Franc Jazbec priznal lastniku propadlega Hudournika Gradbeništva Stanku Zakelšku, v težkem finančnem položaju. Stečajna upraviteljica podjetja Hudournik Inženiring Andreja Trpotec bi po pravnomočni sodbi in sklepu o izvršbi lahko občini Štore zarubila nekaj več kot 264.000 evrov, vendar se je odločila, da bo terjatve raje prodala. Podjetje, ki ga je ustanovil Boštjan Zakelšek, je namreč že leta 2007 tožilo občino, ker ni dobilo plačila za izvedena gradbena dela na eni od lokalnih cest. Do spora je pravzaprav prišlo zaradi podjetja Hudournik Gradbeništvo, ki je bilo v lasti njegovega očeta Stanka Zakelška. Ta naj bi nekdanjega župana Franca Jazbeca pregovoril, da mu je na lastno pest oziroma brez vednosti občinskega sveta podpisal izjavo, po kateri naj bi bila občina podjetju dolžna nekaj manj kot 90 takratnih milijonov tolarjev. Šlo naj bi torej za odkup terjatev, ki v resnici sploh niso obstajale. Ko je Hudournik Gradbeništvo končal v stečaju, je morala dolgove začeti odplačevati občina. Vodilnim se je seveda zdelo absurdno, da bi po veliki prevari plačali še račune, ki jim jih je izstavilo podjetje Boštjana Zakelška. Na sodnih obravnavah so poskušali dokazati, da gre v bistvu za družinska podjetja, da sta oče in sin tudi poslovno tesno povezana, vendar je sodišče menilo drugače in je presodilo, da je Hudournik Inženiring upravičen do plačila. Sodba je letos postala pravnomočna. Sicer pa ima stečajna upraviteljica Andreja Terpotec pri vodenju stečajnega postopka precej težav. Zaradi rubeža podjetja L in G Inženiring nima dovolj denarja, da bi plačala nekatere nujne stroške. Ker ni mogla plačati takse, je denimo sodišče pred časom ustavilo postopek proti Zakelškovi bližnji sorodnici Angeli Zakelšek, ki je pri podjetju Hudournik Inženiring najela posojilo v višini nekaj več kot 44.000 evrov, vendar ga do zdaj ni vrnila. Sicer pa sta posojila v podjetju, ki je nato šlo v stečaj, vzela tudi lastnik in njegov oče. Glede 1,3 milijona evrov, ki bi jih moral vrniti Stanko Zakelšek, še teče tožba, postopek proti Boštjanu Zakelšku, ki si je v svojem podjetju sposodil in nikoli vrnil nekaj manj kot 22.000 evrov, pa je bil postopek prekinjen zaradi njegovega stečaja.

Medletna rast stanovanjskih posojil je bila lani 27,3-odstotna, kar je precej manj kot predlani, ko je bila še 36,4-odstotna, kažejo podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj. Medletna rast stanovanjskih posojil je bila lani 27,3-odstotna, kar je precej manj kot predlani, ko je bila še 36,4-odstotna, kažejo podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj . "Nižji EURIBOR tudi niža nominalno obrestno mero stanovanjskih posojil . Ugodno kreditiranje in po mojih ocenah 10- do 15- odstotna korekcija cen bi nepremičninski trg znova oživila," pravi Stefan Vavti, član uprave banke Unicredit. Tudi ti podatki potrjujejo, da je promet z nepremičninami lani padel, saj je več kot 90 odstotkov stanovanj kupljenih s posojili. Zadnje tedne več povpraševanja Takšna gibanja opažajo tudi v banki UniCredit . Na tiskovni konferenci prejšnji teden smo člana uprave te banke Stefana Vavtija vprašali, kakšno je letošnje povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Odgovoril je, da je bilo v začetku tega leta povpraševanje res manjše kot prejšnja leta, se je pa v zadnjem mesecu dni nekoliko okrepilo. Vavti vidi razlog za povečanje povpraševanja v tem, da so obrestne mere zaradi nižanja EURIBORA nižje, poleg tega so se spustile tudi cene slovenskih nepremičnin. Nižje cene bi spodbudile trg Zanimalo nas je, kako v njihovi banki gledajo na zamrznjeni trg nepremičnin in kakšne so njihove projekcije do konca leta. Vavti je povedal, da bi se lahko promet z nepremičninami povečal, če bi prišlo do 10- oziroma 15-odstotne korekcije pri cenah nepremičnin, hkrati pa povečanje prometa pogojuje z ugodnimi bančnimi posojili. Drugače pa so v banki UniCredit lani povečali obseg stanovanjskih posojil za 37,8 odstotka in dosegli 12-odsotni tržni delež na tem področju. Tako so predlani stanovanjska posojila prebivalstvu znašala 302,3 milijona evrov, lani pa že 414,4 milijona.

Nekdanji hčerinski družbi SCT, ki ju je odkupil Boris Tancar, ne moreta zbrati dovolj sredstev za plače, zato je vodstvo sprožilo stečajni postopek. Družbi sta delali pretežno za SCT. Družbi Centralgrad in VG Konstrukcije, ki sta v lasti Borisa Tancarja in sta pogodbeno najeti kooperantski družbi SCT, nimata denarja za izplačilo plač 120 zaposlenim, zato je vodstvo predlagalo začetek stečajnega postopka, poročajo današnje Finance. Družbi sta bili nekdaj hčerinski družbi SCT, potem pa ju je od SCT odkupil Boris Tancar, od takrat naprej pa sta še vedno delali izključno na gradbiščih SCT. Kot je za časnik povedal Tancar, jim SCT vedno redno plačuje svoje obveznosti, vendar zaradi starih zadev ne morejo zbrati od 150.000 do 160.000 evrov za plače, zato je stečaj neizbežen. Tancar je še zagotovil, da te stare obveznosti ne pomenijo plačilo kredita za lasnski prevzem družbe. Delavci so včeraj stavkali, nekatere skrbi tudi to, da imajo pogodbe sklenjene še z SCT, ne pa z novo družbo, ki jo je po prevzemu ustanovil Tancar. Zato se bojijo, da bodo v primeru stečaja ostali brez vseh pravic. Tancar pa naj bi jim zagotovil, da so taki prehodi s podjetja na podjetje pravno veljavni in ni z njimi nič narobe. Družba Centralgrad je imela že v drugi polovici aprila težave z izplačilom plač, saj so nam takrat pisali zaskrbljeni delavci, vendar od pristojnih nismo uspeli dobiti odgovora. V SCT pa so takrat dejali, da je Centralgrad le pogodbeno najeto podjetje in da zato za plače tam niso odgovorni.

Madžarski policisti so v ponedeljek zasegli tovornjak pogodbenega prevoznika slovenske družbe Viator&Vektor, v katerem je bilo orožje Sistemske tehnike. Voznika so pridržali V ponedeljek so na Madžarskem zasegli tovornjak pogodbenega prevoznika slovenske družbe Viator & Vektor Logistika , voznika pa pridržali. Voznik je je prevažal vojaško opremo proizvajalca Sistemska tehnika Armas iz Slovenije za kupca v Avstriji, piše 24ur.com. V Viator & Vektorju drugih informacij o tovornjakarju ne poznajo, pravijo le, da je imel vso ustrezno dokumentacijo in natančna navodila za prevoz tovrstnega blaga. Ni pa jim znano, zakaj ni spoštoval navodil organizatorja glede relacije prevoza ter zakaj je napravil napako in se odločil za pot preko Madžarske. Tega ne vedo niti v Sistemski tehniki, še piše 24ur.com.

Novi predsednik nadzornega sveta vipavske hranilnice je Uroš Glavan, ki je povezan s krogi privatizacijskega mogotca Igorja Laha Foto: Aleš Beno Novi predsednik nadzornega sveta vipavske hranilnice, ki jo Kmetijska zadruga Vipava prodaja, je Uroš Glavan, poroča Dnevnik. Ta je do pred leti sodeloval s privatizacijskim mogotcem Igorjem Lahom (na sliki) in je znan iz poslov z Gradbenim podjetjem Grosuplje (GPG). Ob tem so se pojavila namigovanja, da naj bi se Lah in njegovi nekdanji tesni sodelavci zanimali za nakup druge družb v lasti zadruge, Agroind Vipava 1894 . V Lahovi družbi KS Naložbe so vse zanikali. Agroind, ki ima v lasti mlekarno in drugo največjo vinsko klet pri nas, je sicer v zadnjih letih ustvaril izgubo, vrednost njegovega premoženja pa se ocenjuje na dobrih 18 milijonov evrov. Zamenjana tudi predstavnika interesov zadruge "Nimam nobenih lastniških ambicij niti v Hranilnici in posojilnici Vipava niti v Agroindu," je včeraj zagotovil Glavan. "Zadruga me je povabila v nadzorni svet, ker sem z njimi že sodeloval pri nekaterih drugih projektih v preteklosti oziroma jim svetoval," je povedal. Vodja Kmetijske zadruge (KZ) Vipava, Boris Bajc je iz nadzornega sveta odpoklical Branka Košuto in Nežko Soja. Po trditvah virov Dnevnika pa si je vsaj eden od odstavljenih nadzornikov prizadeval za prodajo hranilnice po transparentnem postopku, morebitnemu predlogu likvidacije pa bi nasprotoval. Zamenjal je tudi predstavnika interesov zadruge, saj bosta v nadzornem svetu namesto Borisa Perica (KB 1909 ) in Adriana Kovačiča (Zadružna kraška banka ) zastopala samostojni podjetnik Aleš Krečič, sicer komitent hranilnice, in investicijski menedžer Glavan. Za večino hranilnice slabih dva milijona evrov Kot smo že poročali v članku Patriotizem občine žene v boj za svojo banko je bilo več interesentov za hranilnico, njihove ponudbe pa bodo odpirali prihodnji teden. Po izvedenih pogajanjih pa bi morali do konca avgusta že izvedeti končne rezultate. Po naših informacijah morebitni likvidaciji hranilnice nasprotuje Banka Slovenije, a ji po trditvah naših virov ne bo nasprotovala, če prodaja ne bi uspela. Ta pa je v Bajčevih rokah, ki se bo moral odločiti, ali bo sprejel katero od ponudb. V zadrugi naj bi pričakovali, da bodo za večino hranilnice iztržili vsaj 2,1 milijona evrov, primorske občine pa naj bi svojo ponudbo po izvedbi skrbnega pregleda oklestili na 1,6 milijona evrov.

Toliko naj bi jih potrebovali do leta 2030. Politiki so seveda na nogah, še posebej skrajni desničarji, ki nasprotujejo 'uvozu' delavcev. Se bodo Slovenci še bolj množično odpravljali na delo čez mejo? Od začetka tisočletja se v Avstrijo vsako leto priseli okoli 100.000 ljudi, okoli 90.000 pa se jih odseli. Število prebivalcev naj bi po ocenah na račun priseljevanja tako na leto zraslo za od 10 do 50 tisoč ljudi. Večina priseljencev je iz držav Evropske unije, predvsem iz Nemčije. A zdaj potrebujejo Avstrijci ne le priseljence, ampak fizične delavce. Predvsem negovalce v zdravstvu, turistične delavce, tehnike, učitelje in vzgojitelje. Če bo politika priseljevanju rekla ne, ostaja še manj priljubljena možnost dvig upokojitvene starosti. Selitev v drugo državo in s tem povezan nov začetek je za marsikoga izjemno mamljiva ponudba, a če na eni strani nekatere države delavce iščejo, pa v večini držav gospodarska kriza še ni končana in v marsikateri državi boste službo našli še težje kot doma. Preverite, v katerih državah nikar ne iščite službe in zakaj.

Bo Radenska lahko ohranila svoj 75 let star logo? Težave bo imel tudi Medex. V imenu varstva potrošnikov bo začela decembra veljati uredba o zdravstvenih trditvah na živilih, ki močno omejuje, kaj lahko piše na embalažah živil in prehranskih dopolnil. Po novi uredbi o zdravstvenih trditvah na živilih bo od 14. decembra letos na embalažah živil in prehranskih dopolnil dovoljenih le 222 zdravstvenih trditev, ki jih je na podlagi ocene Evropske agencije za varno hrano EFSA odobrila Evropska komisija. Po oceni EFSA kar 80 odstotkov predlaganih trditev na embalažah izdelkov namreč ni znanstveno utemeljenih. Kot sporočajo v Zvezi potrošnikov Slovenije, je večina trditev zavajajočih, ker učinek živila na zdravje ni takšen, kot potrošniki pričakujejo na podlagi zapisanega na embalaži. Uredba EK s seznamom dovoljenih trditev Podjetja zaskrbljena Podjetja živilske industrije so zaskrbljena, saj se sprašujejo, kaj z embalažo in zalogami izdelkov, ki jih ne bodo prodali do začetka veljave omenjene uredbe. Kot za Radio Slovenija poroča Jerneja Drolec, povzroča uredba preglavice industriji pijač, mlekarski industriji in predvsem podjetjem s prehranskimi dopolnili. Podjetje Radenska se bo tako za nadaljnjo uporabo svojega 75 let starega logotipa tri srca moralo bojevati prek odvetnikov, saj logotip namiguje na blagodejen vpliv pijače na srce. Uredba povzroča težave tudi podjetju Medex. Kot pojasnjuje predsednica uprave Aleša Kandus, bodo morali z decembrom z embalaž medenih sirupov odstraniti opis, da blagodejno vplivajo na dihala ali krepijo organizem. Velika gospodarska škoda Po prvih ocenah naj bi škoda na ravni države znašala do 5 milijonov evrov, zato se Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij intenzivno pogovarja z ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter z inšpektorati. Kot je pojasnila Tatjana Zagorc, direktorica omenjene zbornice, poskušajo ministrstvu predstaviti gospodarsko škodo, ki lahko nastane pri izločanju, kot je dejala, sicer varnih izdelkov s polic. V zbornici tako upajo, da bo prevladal razum. Zaradi uredbe in kratkega prehodnega časa so v tej gospodarski panogi sicer vznemirjeni tudi drugod po Evropski uniji.

Stopnja registrirane brezposelnosti višja pri ženskah Stopnja registrirane brezposelnosti se je oktobra povečala. Znašala je 10,9 odstotka, kar je 0,4 odstotka več kot septembra. V oktobru je bilo registriranih 102.683 brezposelnih. Stopnja registrirane brezposelnosti je pri moških oktobra znašala 10,1 odstotka septembra 9,7 odstotka, pri ženskah pa 12,0 odstotka septembra 11,5 odstotka, je objavil Statistični urad RS. Surs To je pričakovan sezonski učinek Višje število registriranih brezposelnih je pričakovan sezonski učinek, je Surs zapisal na spletni strani. Konec septembra se namreč konča študijsko leto, zato se študentje, ki končajo študij, v večjem število prijavijo na Zavod RS za zaposlovanje kot iskalci prve zaposlitve. Oktobra je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 835.525 prebivalcev 468.655 moških in 366.870 žensk, od tega 88.760 samozaposlenih oseb. Število delovno aktivnih se manjša predvsem v gradbeništvu Število delovno aktivnih se je glede na september znižalo za okoli 700, in sicer predvsem na račun znižanja števila delovno aktivnih v gradbeništvu. Medtem ko se je število delovno aktivnih v gradbeništvu znižalo za okoli 1100, se je število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih zvišalo za okoli 300, oktobra pa je bilo tudi približno toliko več delovno aktivnih oseb v dejavnosti izobraževanje in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.

Številne države se spopadajo z resnimi težavami Ruski premier Vladimir Putin je sporočil, da bo Moskva znova začela spuščati plin v Evropo in privolil v postavitev opazovalcev na rusko-ukrajinsko mejo. Predsednik in glavni izvršni direktor Gazproma Aleksej Miller je v Bruslju že popoldne dejal, da bodo začeli Evropi dobavljati plin takoj, ko bodo mednarodni opazovalci začeli nadzorovati plinovode na rusko-ukrajinski meji, zdaj pa je temu prikimal še Kremelj. Po dolgih pogajanjih med Evropsko unijo ter Rusijo in Ukrajino sta sprti strani le dosegli dogovor, da bodo na mejo med državami postavili opazovalce, ki bodo nadzorovali dobavo plina Evropi prek ukrajinskega ozemlja. Sprva je Rusija zahtevala, da so med opazovalci tudi ruski predstavniki, čemur je Ukrajina nasprotovala, a je pozneje privolila v neodvisne opazovalce. Rusija je privolila v postavitev opazovalcev na mejo, kar bo obnovilo dobavo ruskega plina v Evropo, je sporočilo češko predsedstvo Unije. Putin Ko pridejo opazovalci, bo plin stekel Ruski premier Vladimir Putin je Evropsko unijo pozval, naj opazovalce na mejo pošlje čim prej, da bo Rusija lahko ponovno vzpostavila dobavo plina evropskim državam. Takoj ko se bodo ti ljudje pojavili na meji, se usedli za mizo in začeli delati, bo plin znova stekel, je dejal Putin. Ukrajinska stran je obljubila, da bodo opazovalce spustili na mejo, kamor bi lahko prišli že v petek, obljubili pa so tudi, da ne bodo ovirali njihovega dela in bo lahko plin tekel nemoteno. Gazprom je 1. januarja prekinil dobavo zemeljskega plina Ukrajini, ker ta ni poravnala dolgov, v sredo pa je prekinil tudi dobavo plina prek ukrajinskega ozemlja nekaterim evropskim državam. Gazprom je Ukrajino obtožil, da ukrade približno 15 odstotkov plina, ki je namenjen zahodni Evropi. Najhuje v jugovzhodni Evropi Izguba ruskega plina je v posebej težek položaj pahnila predvsem jugovzhodno Evropo, kjer so številne države skoraj 100-odstotno odvisne od dobav ruskega plina prek Ukrajine. Največ težav imajo Srbija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija in Slovaška. Grošelj Spor s plinom je rusko izsiljevanjeZloma energetskega sistema se ni batiRuskega plina še ni, več črpajo iz skladišč V Srbiji so najbolj ogrožena mesta Kikinda, Bečej, Beočin, Novi Sad, Pančevo, Velika Planina, Kovin, Jagodina in del Čačka, kjer toplarne nimajo možnosti preklopa s plina na mazut, zaloge plina pa so že porabile. V Zrenjaninu in okolici so danes izključili 17 toplotnih postaj, na katere je priključenih približno 21.000 potrošnikov plina, kar pomeni, da je brez ogrevanja na plin ostalo približno 100.000 prebivalcev. Beograd varen še štiri ali pet dni Tudi v Pančevu so razmere skrb vzbujajoče, saj je v tamkajšnjem domu za ostarele brez ogrevanja in tople vode ostalo 200 upokojencev, med katerimi jih je 60 nepokretnih. V kuhinji in pralnici so prekinili delo, saj so tam popolnoma odvisni od plina, ki ga ni. Elektrarne v Beogradu so si za zdaj zagotovile dovolj mazuta in imajo zaloge še za naslednje štiri ali pet dni, je povedal direktor elektrarn Zoran Pedić, a imajo beograjska gospodinjstva kljub temu nekoliko nižjo temperaturo od predpisanih 20 stopinj. Srbija je medtem podpisala dogovor z Madžarsko, ki je obljubila, da ji bo posodila nekaj plina, podoben dogovor pa sta sklenili tudi Madžarska in Nemčija. V Sarajevu je brez ogrevanja že tretji dan približno 72.500 gospodinjstev, 42.000 gospodinjstev pa so preklopili na druge alternativne vire ogrevanja. Plinska kriza vpliva tudi na električno omrežje, saj se je poraba zvišala za 20 odstotkov. Bolgarija in Slovaška z varčevalnimi ukrepi V Bolgariji so zaradi mraza zaprli več deset šol in vrtcev, toplarne pa so se začele preusmerjati na nafto. Tudi na Slovaškem so za danes in jutri zaustavili proizvodnjo v tovarnah Peugeot-Citroen in Kia, tisoč največjih industrijskih podjetij v državi pa že od srede ne sme trošiti plina, da ne bi ogrozili preskrbe gospodinjstev, bolnišnic in šol.

Ljubljana - Energetska odvisnost Slovenije je lani po ugotovitvah državnega statističnega urada dosegla najvišjo vrednost v zadnjih devetih letih. Ta je bila 55-odstotna, kar je dobra dva odstotka več kot leta 2000. Slovenija je pri oskrbi z energijo popolnoma odvisna od uvoza tekočih in plinastih goriv. Energetska odvisnost Slovenije je bila leta 2000 52-odstotna, leta 2007 pa 53-odstotna. Slovenija z domačo proizvodnjo sicer pokrije 77 odstotkov potreb po trdnih gorivih in skoraj vse potrebe po obnovljivih virih energije. Vendar trdna goriva in obnovljivi viri energije skupaj predstavljajo le desetodstotni delež v končni porabi vse energije v Sloveniji, navajajo statistiki. Ob tem poudarjajo, da lahko glede na vse bolj strmo naraščanje porabe tekočih goriv pričakujemo, da se bo energetska odvisnost Slovenije v prihodnjih letih še povečevala. Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov je v Sloveniji močno odvisna od hidroloških razmer v opazovanem letu. Še vedno je namreč več kot 90 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov energije, proizvedene v hidroelektrarnah, izraba deponijskega plina in bioplina v energetske namene pa narašča le počasi.

München - Nemški koncern Siemens je v četrtletju, ki se je izteklo konec marca, ustvaril 412 milijonov evrov čistega dobička, kar je 67 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Nižji dobiček je posledica izrednih stroškov zaradi revizije naročil. Prihodek se je zvišal za 0,5 odstotka na 18,09 milijarde evrov. Padec dobička je posledica izrednih stroškov v višini 857 milijonov evrov, ki so nastali po reviziji naročil pri velikih Siemensovih projektih na področju železnic, informacijskih tehnologij in elektrike. Izvršni direktor Peter Löscher je dejal, da so zaključili z revizijo projektov in da imajo sedaj "jasno sliko možnih tveganj". Dodal je, da so tako pokazali svojo predanost "transparentnosti in odgovornosti". Siemens sedaj pričakuje, da bo letni dobiček iz poslovanja stagniral, medtem ko so v koncernu pred tem napovedovali, da se bo v poslovnem letu, ki se bo izteklo konec septembra, ta zvišal. V naslednjih dveh letih načrtujejo znižati administrativne stroške za 1,2 milijona evrov, saj pričakujejo, da se bodo posledice krize v finančnem sektorju v prihodnjem poslovnem letu odrazile tudi v drugih sektorjih.

London - Cene življenjskih potrebščin v Veliki Britaniji so se septembra v primerjavi s septembrom lani zvišale za 5,2 odstotka. Dvig inflacije je predvsem posledica naraščajočih cen energije, je danes objavil britanski statistični urad. S tem je inflacija dosegla rekordno raven izpred treh let. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je letna stopnja inflacije nazadnje to raven dosegla septembra 2008, kar je bilo največ od leta 1997, ko so začeli indeks cen izračunavati po sedanji metodologiji. Avgusta je letna stopnja inflacije znašala 4,5 odstotka. Cilj britanske centralne banke Bank of England je znižati indeks cen na dva odstotka. Daleč največji vpliv na rast letne stopnje inflacije v septembru je imel dvig cen plina in elektrike, k rasti indeksa pa so prispevale tudi cene zračnega prevoza in komunikacijskih storitev, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisali v statističnem uradu. Inflacija na mesečni ravni, v primerjavi z avgustom, je znašala 0,6 odstotka. Analitiki po poročanju AFP pričakujejo, da bo inflacija prihodnje leto padla, saj naj bi šibko svetovno gospodarstvo nižalo cene energije in hrane. V Veliki Britaniji se je letna stopnja inflacije letos zvišala tudi zaradi dviga davka na dodano vrednost za blago in storitve s 17,5 na 20 odstotkov v začetku leta. Britanska vlada, ki je že tako pod velikim pritiskom zaradi potrebe po varčevanju, bo morala dodatno vračunati tudi stroške zaradi inflacije, saj je septembrska vrednost inflacije podlaga za uskladitev pokojnin in socialnih pomoči v aprilu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Včeraj se je zgodila prometna nesreča, en človek je umrl. Policija išče priče dogodka. Včeraj nekaj minut pred osmo uro se je na Slovenski cesti v Ljubljani zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba zaradi njenih posledic umrla na kraju dogodka. "Enainštiridesetletni voznik tovornega vozila znamke Renault Master je vozil vzvratno po pločniku Slovenske ceste. Pri tem je z zadnjim delom vozila trčil v 62-letnega pešca. Zaradi trčenja je pešec padel, nakar ga je voznik tovornega vozila prevozil. Zaradi hudih poškodb je pešec umrl na kraju prometne nesreče," so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Policija prosi vse, ki bi o nesreči karkoli vedeli, naj se zglasijo na Postaji prometne policije Ljubljana, Grič 56, telefon 01 5838820 ali pokličejo na intervencijsko številko policije 113 ali anonimni telefon 080 1200.

Evropska centralna banka, ki jo vodi Mario Draghi, ob znakih izboljšanja razmer v območju evra najverjetneje ne bo spreminjala denarne politike Temeljna obrestna mera je pri rekordno nizkih 0,5 odstotka in bo tam verjetno tudi ostala po zasedanju sveta Evropske centralne banke (ECB), ki jo vodi Mario Draghi. Nespremenjeni bosta skoraj gotovo ostali tudi obrestna mera za mejno posojanje, ki je pri enem odstotku, in obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti, ki je pri nič odstotkih. Evrsko območje se je namreč v drugem letošnjem trimesečju izkopalo iz recesije, kar pri ECB-ju smatrajo kot jasen signal, da trenutni stimulativni ukrepi ne potrebujejo sprememb. Novih dodatnih nestandardnih ukrepov ni pričakovati Prav tako najverjetneje ni pričakovati novih dodatnih nestandardnih ukrepov, kot je že nekaj časa pričakovana shema za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do finančnih virov. Centralna banka bo danes sicer predstavila tudi najnovejše napovedi za rast in inflacijo, nekateri pa pričakujejo, da bi utegnila napoved za gibanje gospodarske dejavnosti celo izboljšati.

Nedavno odprta sončna elektrarna v Kozini je postavljena na eni najbolje osončenih leg v Sloveniji Fotonapetostna elektrarna Kristina lahko s pridobljeno energijo napaja šest do sedem povprečnih slovenskih gospodinjstev, za njeno optimalno delovanje pa skrbi avtomatski nadzorni sistem. Pri financiranju z lastnimi sredstvi se takšna naložba povrne v šestih do sedmih letih. Fotonapetostna elektrarna Kristina izkorišča dobro osončenost v Kozini. Konec novembra je bila na Kozini odprta fotonapetostna elektrarna (FNE) Kristina, ki je v lasti Brede Filipovič. Vršna moč elektrarne znaša 22 kilovatov, projektiralo in zgradilo pa jo je podjetje Robotina. Bredo Filipovič je za postavitev FNE prepričal hiter razvoj fotovoltaike v svetu in Sloveniji ter dejstvo, da ima Kozina eno najboljših leg v Sloveniji, kar se tiče osončenja, hkrati pa je na njihovem dvorišču kar nekaj streh, ki imajo idealno južno lego. Kakovostni elementi Teo Zalar iz Robotine pravi, da so v FNE Kristina vgrajeni kakovostni polikristalni fotonapetostni moduli proizvajalca CanadianSolar. Uporabljenih je 93 panelov po 240 vatov moči. Predvidena letna proizvodnja električne energije pri dani postavitvi je okoli 25.100 kilovatnih ur, kar zadostuje za pokrivanje potreb šest do sedem povprečnih slovenskih gospodinjstev. Pri tem pa prihranimo skoraj 16 ton izpustov ogljikovega dioksida na leto. Do prodaje elektrike v treh mesecih Zalar pojasnjuje, da priprava projekta, pridobitev soglasja za priključitev ter lokacijske informacije za elektrarno velikosti FNE Kristina, traja približno mesec dni, vendar se včasih zavleče zaradi počasnih formalnih postopkov. Gradnja take FNE pa traja teden do dva. Po montažnih delih je treba urediti še vse formalnosti za priklop na omrežje in pridobitev podpore. Do začetka dejanske prodaje električne energije po subvencionirani ceni podjetju Borzen bo tako preteklo dva do tri mesece časa. Avtomatski nadzor nad delovanjem Upravljanje elektrarne poteka z Robotininim avtomatskim nadzornim sistemom SPSS (Solar Plant Supervisory System). Ta na podlagi ustreznih podatkov (proizvedena električna energija, meritev dejanske obsevanosti in temperature, stanje varovalk, tokov, napetosti ...) tekoče preverja delovanje sončne elektrarne in omogoča pregled nad njenim obratovanjem. »To daje jamstvo, da bo sončna elektrarna delovala optimalno in proizvedla predvideno količino električne energije ter s tem investitorju prinesla pričakovani donos,« razlaga Zalar. Povrnitev naložbe v sedmih letih Taka naložba se pri financiranju z lastnimi sredstvi predvidoma povrne v šestih do sedmih letih, pravi Teo Zalar. V 15 letih zagotovljenega odkupa (upoštevaje poleg vračila naložbe tudi padec učinkovitosti panelov in stroške zavarovanja) prinese približno 65 tisoč evrov čistega donosa. Pri financiranju s posojilom se doba povračila z vidika lastnega vložka celo skrajša, izboljša pa se tudi razmerje med vloženimi lastnimi sredstvi in donosom (upoštevajoč tudi odplačilo posojila).

Po Fordu, Fiatu, Renaultu in Daimlerju sta zmanjšanje proizvodnje avtomobilov napovedala še Nissan in Hyundai. Največji svetovni avtomobilski proizvajalci nadaljujejo z napovedmi zmanjšanja svoje proizvodnje. V teh dneh so tovrsten ukrep napovedali v japonskem Nissanu, južnokorejskem Hyundaiju in ameriškem Fordu. Nissan Motor bo na Japonskem zmanjšal proizvodnjo večjih in luksuznih avtomobilov, namenjenih za izvoz v ZDA. Za to so se odločili zaradi upadanja povpraševanja v največjem gospodarstvu na svetu. Poleg tega razmišlja o ukinitvi okrog 2000 začasnih delovnih mest. Tretji največji japonski avtomobilski proizvajalec bo znižal proizvodnjo luksuznih vozil infinity ter športnih terencev murano in rogue za skupno 65.000 avtomobilov v času od novembra do marca. S tem se bo skupna Nissanova proizvodnja vozil na Japonskem v poslovnem letu, ki se konča marca, znižala za 4,7 odstotka. Hyundai Motor namerava zmanjšati proizvodnjo v svoji tovarni Montgomery v ZDA. V podjetju Hyundai Motor Manufacturing Alabama bodo do konca leta tako zmanjšali proizvodnjo 11 dni bo celo mirovala. Omenjena tovarna, ki je začela obratovati maja 2005, proizvaja vozila sonata in santa fe. V zadnjem mesecu so omejitev proizvodnje napovedali številni večji avtomobilski proizvajalci v Evropi BMW, Daimler, Opel in druge evropske podružnice ameriškega General Motorsa, Fiat ter Renault.

Ljubljana - SID banka, v lasti države, je minulo leto končala s 5,8 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je ta leto prej znašal manj kot milijon evrov. Znesek oslabitev je banka medtem skoraj podvojila, saj so se te z 18,9 milijona evrov leta 2009 lani zvišale na več kot 32 milijonov evrov. Pri rezervacijah je banka beležila pozitiven rezultat, saj so leta 2009 stroški rezervacij znašali skoraj dva milijona evrov, lani pa je banka beležila pozitiven rezultat v višini 1,7 milijona evrov. SID banka je lani podvojila čiste obresti, saj so se te z 21,5 milijona evrov zvišale na več kot 40 milijonov evrov. Obrestna marža banke se je zvišala z 0,87 na 1,14 odstotka, zvišala pa se je tudi vrednost kreditiranja banke, in sicer tako bank kot podjetij. Posojila bankam so se od leta 2009 do lani zvišala z 2,3 na nekaj manj kot tri milijarde evrov, posojila komitentom, ki niso banke, pa so se zvišala za nekaj več kot 100 milijonov evrov na okoli 800 milijonov evrov. Skupina SID banka, kamor poleg banke sodita še SID - Prva kreditna zavarovalnica ter sorazmerno tudi skupina Prvi faktor, je lani zabeležila 11,3 milijona evrov dobička, medtem ko je leto prej ustvarila 5,4 milijona evrov izgube. Stroški oslabitve skupine so lani znašali skoraj 39 milijonov evrov, medtem ko so leto prej znašali 23,6 milijona evrov.

Po podatkih Umarja se bo BDP letos predvidoma skrčil za okoli odstotek. Čeprav so trenutno razmere zaostrene pa lahko Slovenija težave reši sama. Čedalje bolj omejujoči dejavnik morebitnega okrevanja pa postaja bančni sistem. Umar zaenkrat ostaja pri spomladanski napovedi, da se bo slovenski bruto domači proizvod BDP letos predvidoma skrčil za okoli odstotek, čedalje bolj omejujoč dejavnik morebitnega okrevanja pa postaja bančni sistem, je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Ocenjuje, da lahko Slovenija težave v tem trenutku reši sama. Zaenkrat vsi podatki kažejo, da je še vedno realistično oz. smiselno pričakovati, da se bo BDP letos skrčil in da bo ta padec nekje na ravni enega odstotka, je povedal Vasle. Če se bodo gospodarske razmere v mednarodnem okolju in na finančnih trgih čez poletje dodatno zaostrile, bi se jeseni ta napoved lahko spremenila. Čeprav so razmere v Sloveniji v tem trenutku zelo zaostrene, tako v realnem gospodarstvu kot tudi na trgu dela in v finančnem sistemu, na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj Umar ocenjujejo, da lahko Slovenija v tem trenutku te težave reši sama , je ob predstavitvi julijske publikacije Ekonomsko ogledalo povedal Vasle. Glede fiskalnega pravila je dejal, da bi lahko, sploh če bi bilo zelo jasno zapisano v tako pomemben dokument, kot je ustava, predstavljajo dodatno motivacijo, dodatno zavezo oziroma institucionalni pritisk na to, da bi se javne finance uredile in hitreje postale vzdržne . V območju evra je v zadnjih mesecih zaznati upočasnitev gospodarske aktivnosti in poslabšanje razpoloženja. Slednje je mogoče opaziti tudi v državah, ki so za Slovenijo najbolj zanimive z gospodarskega vidika, npr. v Nemčiji in Italiji, je povedal Vasle. To se je začelo odražati tudi v napovedih gospodarskih gibanj. Območje evra naj bi letošnje leto po napovedih analitikov zaključilo s približno 0,4-odstotnim padcem BDP, za leto 2013 pa so se začele napovedi v zadnjih dveh mesecih slabšati. Na podlagi trenutnega stanja lahko pričakujemo, da se bodo v prihodnjih mesecih še poslabšale, je dejal Vasle. Zaostritev razmer na finančnih trgih Poleg zapletenih razmer v realnem gospodarstvu so se v zadnjih mesecih zaostrile tudi razmere na finančnih trgih, še posebej po tem, ko je Španija uradno zaprosila za pomoč za svoj bančni sektor. Trgi so znova postali bolj nemirni in previdni, začeli pa so se zviševati tudi donosi na obveznice najbolj izpostavljenih držav, je pojasnil Vasle. Naraščati je začel tudi donos na slovenske obveznice. Vse to ima seveda pomembne vplive, pomembne posledice za slovensko gospodarstvo, tudi aktivnost v Sloveniji v zadnjih mesecih stagnira, je pojasni prvi mož Umarja. Rast izvoza vseh najpomembnejših panog se upočasnjuje, negativni trendi pa se kažejo tudi v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in gradbeništvu. Slabe terjatve celotnega bančnega sektorja naraščajo, zato postaja bančni sistem v zadnjih mesecih čedalje bolj omejujoč dejavnik morebitnega nadaljnjega okrevanja. Obseg slabih terjatev se je v zadnjih mesecih še povečal in je v prvem letošnjem četrtletju dosegel približno šest milijard evrov. Banke posledično oblikujejo rezervacije in slabitve, ki se močno povečujejo, nadaljevanje teh gibanj pa lahko pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih, je povedal Vasle. Če so bile slabe terjatve v preteklosti vezane predvsem na gradbeništvo in tisti del gospodarstva, ki je bil povezan s finančnimi prevzemi, se sedaj ta slaba posojila širijo tudi v druge segmente gospodarstva, predvsem v predelovalne dejavnosti. To je še dodaten razlog, zakaj je realistično pričakovati, da se bodo razmere v tem segmentu v prihodnjih mesecih še slabšale, je povedal Vasle. Tudi na trgu dela razmere v zadnjih mesecih ostajajo zaostrene. Zaostrene razmere na trgu dela Tudi na trgu dela razmere v zadnjih mesecih ostajajo zaostrene. Število delovno aktivnih se je med letoma 2008 in 2011 zmanjšalo za 55.291, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je to število na letni ravni upadlo za 9379, je navedel Vasle. Število brezposelnih se je v zadnjih mesecih sicer nekoliko znižalo, vendar pri tem ne gre toliko za spremembe v gospodarstvu. V ozadju teh podatkov so na eni strani manjši prilivi v evidence brezposelnih, na drugi strani pa so večji odlivi iz teh evidenc, je pojasnil. Gospodarstvo novih delovnih mest ne ustvarja, ob koncu leta pa je pričakovati več brezposelnih.

Narejena je iz posebne vrste tkanja mikrovlaken v velikosti ženske dlani, ter je dermatološko testirana. Primerna je za vse tipe kože. Ob njeni uporabi se stanjšajo pore, koža pa je globinsko očiščena. Dokazano je, da rokavička ne povzroča alergičnih reakcij. Uporaba je preprosta Rokavičko Glovey navlažite z vodo, narahlo podrgnete po obrazu, ličila pa bodo odstranjena v manj kot dveh minutah. Po uporabi je rokavičko priporočljivo očistiti z milom in posušiti, da se prepreči nastanek bakterij. Izdelek je enostaven za uporabo, hkrati pa je namenjen uporabi tudi v profesionalne namene, saj so njegovo uporabnost preizkusili in potrdili že številni vizažisti.

Ljubljana - Trditev, objavljena na spletni strani Pivovarne Laško, da je Urad RS za varstvo konkurence preprečil razpolaganje podjetjem v skupini Laško z delnicami Mercatorja, je neresnična, pojasnjujejo v UVK. Skupina Laško je v petek zaradi protipravne preprečitve prodaje delnic Mercatorja vložila odškodninske tožbe. Tožba je po mnenju UVK brezpredmetna. UVK danes na svoji spletni strani pojasnjuje, da je bila omenjena odločba izdana v skladu z določbo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in naslovljena na Centralno klirinško depotno družbo (KDD), kar da izključuje vsakršno protipravnost. Urad je s predmetno odločbo zgolj naložil KDD, da morajo imetniki delnic, navedeni v odločbi s 26. aprila 2011, v primeru prenosa Mercatorjevih delnic pridobiti predhodno soglasje UVK. Podjetja v skupini Laško niso na UVK nikoli posredovala predloga za izdajo soglasja za prenos delnic Mercatorja, o katerem bi UVK nato odločil. "Zato so trditve Pivovarne Laško glede prepovedi razpolaganja z delnicami Mercatorja neresnične in zavajajoče. Posledično je tudi tožba iz tega naslova, s katero urad sicer ni seznanjen, ampak je zanjo izvedel iz medijev in naj bi jo vložila skupina Laško, skoraj po letu in pol od dneva izdaje citirane odločbe, zoper državo in direktorja urada brezpredmetna," so zapisali. Skupina Laško je v petek vložila odškodninske tožbe zoper državo in odgovorno osebo, direktorja UVK. Razlog za tožbo je protipravna preprečitev prodaje delnic Mercatorja, ki je nastala v času prodajnega procesa Mercatorjevih delnic leta 2011. UKV zavrača trditve o 59,2 milijonski škodi UVK tudi zavrača trditve skupine Laško glede nastanka škode v višini 59,2 milijona evrov, saj "je iz obrazložitve odločbe s 26. aprila leta 2011 jasno razvidno, da se obveznosti iz naslova te odločbe nanašajo zgolj na KDD". Kot pojasnjujejo na UVK, vzročna zveza med dejanjem urada, t.j. izdajo omenjene odločbe, in višino škode, ki naj bi nastala po trditvah skupine Laško, sploh ne obstaja. Ob tem so zapisali, da je navedba skupine Laško glede vrednosti delnice Mercatorja v znesku 221 evrov zavajajoča, saj morebitni prevzemnik ni nikoli objavil javne ponudbe za prevzem. Zato tudi morebitna škoda ni mogla nastati, kar pa je bistveni element za ugotavljanje odškodninske odgovornosti. Urad pri vsem tem dodaja, da izdana odločba s 26. aprila leta 2011 nikakor ni in ne more biti razlog za financiranje nepotrebnega premoženja in ukvarjanje s procesom prodaje le tega, ampak je potrebno iskati vzroke za takšno stanje drugje.

Gradišče v lasti Ram Investa Igorja Pogačarja podizvajalcem dolguje pet milijonov evrov Foto: Irena Herak Gradbeno podjetje Gradišče Cerknica , čigar delavci so v začetku tedna stavkali, dolguje podizvajalcem pet milijonov evrov, je poročal Pop TV. Na svoj denar čakajo nekateri že leto dni, mnogi so na robu propada. Omenimo, da je Gradišče v lasti Ram investa Igorja Pogačarja, ki je ministrstvu za notranje zadeve oziroma Nacionalnemu preiskovalnemu uradu oddal v najem stavbo na Dimičevi. Ram Invest je imel lani 20,8 milijona evrov prihodkov od prodaje in 940 tisoč evrov izgube. Podizvajalci: kam gre denar? Predstavniki podjetja so upnikom zagotavljali poplačilo terjatev iz sredstev od prodaje betonarne. Betonarna je bila prodana, nihče od upnikov pa ob tem ni bil poplačan, so povedali na novinarski konferenci. Prav tako so banki po njihovih besedah prodali tudi upravno stavbo podjetja v Cerknici in zanjo sedaj plačujejo najemnino. Podjetje naj bi imelo sicer precej dela tako na domačem območju kot tudi na Vipavskem, Ajdovskem in v ljubljanski regiji. Podizvajalci se zato sprašujejo, kam izginja denar. Pogačar: Gradišče sem prodal "Nobenih finančnih malverzacij se ne grem. Sicer pa z Gradiščem nimam več nič, saj sem ga prodal manjšemu podjetju iz Ljubljane," pa je v izjavi za 24 ur zapisal Pogačar.

V Mariborski livarni, kjer je zaposlenih 770 ljudi, so mnogi ostali brez februarskih plač. Če jih do petka ne bo, bodo v ponedeljek vse stroje ustavili. Najhuje je, da precej delavcev ne dobi niti minimalne plače, namesto denarja pa so nekateri dobili pakete s testeninami in rižem.

V času Tita so bili študenti glavno gibalo družbe v smislu naprednih novih idej, ki pa niso slonele na lastnih koristih. Danes pa jih starejša generacija obtožuje, da so študenti glavni borci za ohranjanje ugodnosti v obliki bonov in privilegiranega dela. Študenti so pred državnim zborom posuli pepel. Velikokrat slišimo, kako mladi med katere spadajo tudi študenti ne morejo do stanovanj, zato jih je velika večina prisiljena živeti pri starših. Sistem, v katerem naj bi bila izobrazba in pot do nje visoka vrednota, naj bi mlade pustil na cedilu. Večina meni, da dobro plačanih delovnih mest v Sloveniji praktično ni, državna uprava, edino kadrovsko zatočišče, na katero računa precejšen del diplomantov, pa vse bolj zateguje vijak zaposlovanja. Velika večina mladih ne vidi poti iz te katastrofalne situacije, zato se zdi, da je boj proti reformi študentskega dela, ki lahko povzroči, da ena tretjina študentov ne bi mogla študirati, še edina stvar, za katero se splača boriti. Vseeno pa se je dobro vprašati, kdo vse ima od študentov največje koristi. Ukinitev študentskega dela in uveljavitev zakona o malem delu je namreč bolj kot za študente resna grožnja za ...

V GZS, ki jo vodi Samo Hribar Milič, pričakujejo, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,3 do 2,7 odstotka Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ocenjuje, da bo padec slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) letos še globlji od napovedi Umarja. Ocene GZS kažejo, da se bo BDP letos skrčil za 2,3 do 2,7 odstotka, odvisno od ohlajanja izvoza, naslednje leto pa za 1,3 odstotka. "Stanje je zelo resno," opozarjajo. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v danes predstavljeni jesenski napovedi gospodarskih gibanj dodatno znižal napovedi o gibanju obsega BDP. K negativni rasti prispeva varčevanje Na GZS opozarjajo, da k negativni rasti močno prispevajo domači dejavniki. "Zaradi javnega varčevanja in splošne negativne klime se manjša zasebna in državna potrošnja. Upanje, da bi se lahko domače povpraševanje v doglednem času bistveno okrepilo brez delujočega gospodarstva, je naivno," je za STA ocenila izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek. K padcu BDP po njenem mnenju močno prispeva tudi nadaljnje sesipanje trga investicij. "Ustavljajo se že začeti javni projekti, zadržane so zasebne investicije, ker zanje ni denarja ali celo pripravljenosti še vlagati v Sloveniji. Izvoz kot donedavna edino gonilo rasti se ohlaja, pritiski na znižanje prodajnih cen se večajo, vhodne cene pa rastejo," je opozorila.

Nadaljujejo se pogajanja glede pokojnin – sindikati predvsem niso zadovoljni z višino pokojnin. Če se danes uskladijo, lahko dogovor podpišejo že v torek. Socialni partnerji bodo danes poskušali doseči kompromis glede ključnih vprašanj v predlogu pokojninske reforme. Sindikati namreč še vedno niso zadovoljni z njegovo vsebino, še zlasti pa ne z višino pokojnin. Če jim bo danes uspelo uskladiti stališča, bodo dogovor podpisali v torek. Prehodna obdobja in poklicno zavarovanje Poleg odmere in s tem višine pokojnin, ki po oceni sindikatov pomeni najbolj pereč problem, so med ključnimi vprašanji prehodna obdobja in poklicno zavarovanje. Sindikati so prejšnji teden vladni strani posredovali svojo zadnjo ponudbo, vendar se vladna stran v petek z njo ni strinjala, češ da zahteva preveč finančnih sredstev. Predlog državnega proračuna za leto 2013 namreč iz naslova pokojninske reforme že predvideva približno 150 milijonov evrov prihranka. Sindikati opozarjajo na višino pokojnin Sindikati opozarjajo na svoje izračune, ki kažejo, da bodo pokojnine po vladnih predlogih v prehodnem obdobju, torej do leta 2020, izjemno nizke. O natančnih številkah ne želijo govoriti, opozarjajo pa, da zagotovila vladne strani o višjih pokojninah po reformi zavajajo. Če bodo danes dosegli kompromis, bodo v torek dopoldne podpisali dogovor. Ta naj bi v tem primeru kot prilogo vključeval tudi vsebino dopolnil, ki naj bi jih vlada v dogovoru s socialnimi partnerji vložila k predlogu pokojninskega zakona. Reformo potem v torek popoldne čaka obravnava na parlamentarnem odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za četrtek in petek pa je sklicana izredna seja državnega zbora, ko naj bi poslanci opravili drugo obravnavo reforme.

Policisti na Gorenjskem so minuli konec tedna velikokrat posredovali v gostinskih lokalih na območju Škofje Loke, Jesenic in Preddvora. Tragični dogodek v Globalu je vznemiril slovensko javnost, ki je postala pozornejša na dogajanje v gostinskih lokalih, še posebno čez konec tedna. Dejavnejši so tudi policisti, na katere je letelo precej očitkov. Minuli konec tedna so imeli policisti na Gorenjskem veliko dela, saj je v gostinskih lokalih na območju Škofje Loke, Jesenic in Preddvora prišlo do več kršitev javnega reda in miru. Na srečo udeleženci v pretepih niso bili huje poškodovani. Policisti so v soboto v zgodnjih jutranjih urah posredovali v gostinskem lokalu v Škofji Loki. Sprla sta se dva Škofjeločana, pri čemer je 26-letnik 18-letnika udaril s steklenico po glavi. Posredovali so reševalci, ki so poškodovanemu mladeniču zagotovili zdravniško pomoč. Medtem pa bi se skorajda slabo končalo tudi za 26-letnika, saj so gostje v lokalu poskušali z njim fizično obračunati. Policistom je uspelo umiriti nastali položaj. Zoper mladeniča in nekaj drugih kršiteljev bodo podali obdolžilne predloge zaradi kršitev javnega reda in miru, zoper 26-letnika pa bodo vložili tudi kazensko ovadbo. Vroče tudi na Hrušici in v Tupaličah V nedeljo zjutraj so policisti intervenirali na Hrušici, kjer je prišlo do prepira in pretepa med tremi Jeseničani. Dvajsetletnik in leto starejši vrstnik sta obračunala s 30-letnim Jeseničanom, ki je pri tem dobil lažje telesne poškodbe in so ga nato zdravniško oskrbeli v bolnišnici na Jesenicah. Zoper napadalca bodo policisti podali kazensko ovadbo zaradi povzročitve lahkih telesnih poškodb. Policiste so poklicali tudi v Tupaliče v občino Preddvor, kjer sta se sprla dva moška. Krajan Kokre je napadel Kranjčana, ga večkrat udaril v glavo ter mu poškodoval arkado. Kranjčana so odpeljali v Zdravstveni dom Kranj, kjer so ga oskrbeli.

Delavci upajo, da bodo plače na računih v petek Vegrad ima še vedno blokirane račune pri bankah, a v podjetju obljubljajo, da bodo zaposlenim januarske plače izplačali do petka. Državo je velenjska družba s 1.700 zaposlenimi, ki jo vodi Hilda Tovšak, sicer že konec januarja zaprosila za pomoč. A neposredne pomoči ne bo, temveč bo država kot tretjinski lastnik podjetju pomagala le pri preoblikovanju družbe. Tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik poudarja, da pomoči v obliki subvencij ne bo. Reševanje Vegrada pa bo odvisno predvsem od morebitnega podaljšanja posojil in od tega, ali bo država vnaprej plačala del gradnje študentskega naselja ob Vojkovi ulici v Ljubljani. V Celovških dvorih je tako od 800 stanovanj neprodanih še 250, je za TV Slovenija poročal Florjan Zupan. NLB Leasing je podjetju medtem zasegel tudi del voznega parka. Od kod denar za plače, ni jasno Predsednik sindikata Vegrada Samo Mastnak pa je povedal, da ima ustno zagotovilo uprave, da bodo v petek izplačane plače za januar. Tega, kako bo družba zagotovila denar zanje, pa ne ve. Predvidoma v ponedeljek bodo predstavniki uprave in sindikata nadaljevali pretekli ponedeljek prekinjena pogajanja glede drugih še neporavnanih izplačil. Družba zaposlenim dolguje še del lanskega regresa, okoli 200 zaposlenim v režiji pa tudi del decembrskih plač.

Bliža se novo leto 2011. Vsakdo si ob prehodu iz starega v novo leto nekaj zaželi. Kaj si želite vi? Imate poleg zdravja, veselja in sreče še kakšno drugo željo? Sporočite nam jih v komentarjih ali pa na naši FB strani. Pošljite nam fotografijo iz novoletnega rajanja v vašem mestu. Pri tem uporabite spodnji obrazec. Celotno uredništvo Žurnala24 vam ob tem želi veliko lepega v novem letu 2011 in da bi vsi tisti, ki ste ostali brez dela, dobili službo, v kateri boste lahko razvili svoje potenciale.

novi sad - Kranjska družba Merkur bo 21. septembra odprla nov trgovski center v Novem Sadu, ki bo za beograjskim njihov drugi v Srbiji. "S tem nadaljujemo širitev maloprodajne mreže na srbskem trgu, kjer načrtujemo na področju tehnične trgovine v prihodnjih letih doseči vodilni tržni položaj," so pojasnili v Merkurju. Center bo imel 9600 kvadratnih metrov prodajno-skladiščnih površin in bo ponujal enako paleto izdelkov za dom, vrt, prosti čas in delavnico, kot jo v slovenskih centrih. Pred centrom, ki bo prinesel vsaj 75 novih delovnih mest, bo na voljo 245 parkirnih mest. Tako kot za beograjski center tudi za novosadskega velja, da je investicija vredna 10 milijonov evrov. Ob tem v Merkurju dodajajo, da načrtujejo v Srbiji do leta 2010 zgraditi še drugi center v Beogradu, poleg tega pa še centra v Novem Sadu (ta se ravno odpira) in Čačku. "Zaradi intenzivne gradnje novih centrov se bo samo prodaja na drobno v tujini do leta 2010 povečala za več kot 300 odstotkov. S tem si prizadevamo čim prej doseči vodilni položaj na izbranih trgih," še poudarjajo v Merkurju.

Ob malenkost višjih prihodkih se je dobiček matične družbe in skupine močno zmanjšal Žito je v prvem polletju na ravni matične družbe ustvarilo 255 tisoč evrov dobička, kar je 85 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so v omenjenem obdobju znašali skoraj 51 milijonov evrov, kar je pol odstotka več kot v prvih šestih mesecih lani. Na ravni skupine je bil dobiček (352 tisoč evrov) manjši za 45 odstotkov, prihodki pa so se povečali za odstotek na 56,3 milijona evrov. Kot smo pisali že spomladi, se je dobiček Žita močno zmanjšal zaradi enkratnih vplivov nakupa zalog ob prevzemu programov Droga Kolinske . Za letos sicer načrtujejo tretjino lanskega dobička. Manjša prodaja kruha Prodaja se je v primerjavi z lanskim letom izboljšala pri prodaji zamrznjenih proizvodov, medtem ko je bila pri ostalih skupinah izdelkov nižja. V največji skupini, pekarstvu, je prodaja upadla za štiri odstotke, vendar presega načrtovano, pravijo v družbi. Zmanjšala se je predvsem prodaja kruha srednjega cenovnega razreda.

Pregled 15 najbolj dobičkonosnih televizijskih produkcij v ZDA te sezone To leto je CBS začel s predvajanjem nove serije z naslovom »The Mentalist«, ki je sprva delovala, kot še ena kriminalistična drama, a kot se je izkazalo so prihodki iz oglaševanja bili presenetljivi, saj je 30 sekundi oglas v času predvajanja serije v povprečju stal 107 tisoč dolarjev. V uredništvu revije Forbes so se tako odločili, da bodo sestavili lestvico najbolj dobičkonosnih produkcij te sezone in se tako obrnili na TNS Media Intelegence , ki se ukvarja s statistiko povezano z oglaševanjem v medijih. Zaradi enostavnejše primerjave so razvrstili 100 najbolj gledanih serij, katere so redno predvajanje v točno določenih urah dneva, po povprečju prihodkov iz oglaševanja na 30 minut predvajanja. Lestvico 15 najbolj dobičkonosnih pa si lahko ogledate v spodnji galeriji.

Zaposleni v družbi MTB stavkajo zaradi neizplačanih dohodkov. 40 stavkajočih se je zbralo pred sedežem gradbenenega podjetja v Mariboru, preostalih 120 pa jih stavka doma. Pred dvema dnevoma se je začel stečajni postopek proti gradbeni družbi CPM, ki ima prav tako sedež v Mariboru. Okrog 40 delavcev gradbene družbe MTB je zjutraj ob 7. uri začelo stavkati na sedežu podjetja, medtem ko preostali od 120 skupno zaposlenih stavkajo doma. Sindikalna zaupnica Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je povedala, da je stavkovni odbor direktorju družbe Viktorju Ledniku že predstavil stavkovne zahteve. V pondeljek bodo stavko nadaljevali ob 7. uri. Kakšen bo Lednikov odgovor na predstavljene stavkovne zahteve, pa bo znano danes. Delavci so se za stavko odločili, ker jim podjetje ni izplačalo polovico januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo, za katere so rok za izplačilo postavili v četrtek ob polnoči. Če bo podjetje, ki je v lasti Blaža Mlinariča, nakazalo zahtevana izplačila, delavci preostanek še neporavnanih obveznosti nato pričakujejo do 7. marca letos. V nasprotnem, tako Breda Črnčec, pričakujejo, da vodstvo podjetja predlaga stečaj. MTB, ki je bil lani v prisilni poravnavi, namreč že od septembra zamuja z izplačili oziroma redno ne poravnava obveznosti do delavcev.

Ljubljana - Skupina Mercator je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvarila 637,2 milijona evrov prihodkov in 6,65 milijona evrov čistega dobička, kar je okoli tri odstotke več kot v enakem obdobju lani, so včeraj sporočili iz družbe, ki jo vodi Žiga Debeljak. Na rast prihodkov je v prvem kvartalu pozitivno vplival predvsem prevzem trgovske dejavnosti hrvaškega trgovca Getro, medtem ko so na prihodke negativno vplivali zmanjšanje veleprodaje ter neugodni trendi pri prodaji tehničnega in tekstilnega programa. Kljub temu pa je Skupina Mercator v prvem četrtletju predčasno poravnala več svojih obveznosti do svojih dobaviteljev. S tem je Mercator dobil tudi finančne popuste za predčasna plačila, hkrati pa so pozitivno prispevali tudi k likvidnostni situaciji na trgih, so sporočili iz družbe. Včeraj so v Mercatorju začeli tudi skrbni pregled poslovanja divizije Merkur, ki naj bi bil končan do konca junija. Kot je znano, sta Mercator in družba Merfin Merkurjevih menedžerjev minuli teden podpisala pismo o nameri, na podlagi katerega bi Mercator kupil vse trgovine Merkurja.

ATPV preverja lastništvo Kolonela. V primeru nepravilnosti lahko vpletene doleti kazenska ovadba in denarna kazen. Borzna posrednica Danijela Rakovič Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP preverja relevantne informacije v zvezi z dejanskim lastništvom podjetja Kolonel. Ko bo pridobila vse potrebne informacije in ugotovila njihov pomen v postopkih, bo v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepala v skladu z zakonskimi pristojnostmi, so sporočili iz ATVP. Kot je v sporočilu zapisal direktor agencije Damjan Žugelj, ATVP skladno z zakonom o trgu finančnih instrumentov podatkov o posameznih morebitnih postopkih nadzora ne more posredovati, saj gre za zaupne podatke o izdajateljih vrednostnih papirjev, osebah, nad katerimi agencija opravlja nadzor, in druge podatke o dejstvih in okoliščinah, za katere agencija izve v zvezi z opravljanjem nalog in pristojnosti. Če bi se izkazalo, da je šlo za nepravilnosti, lahko vpletene doletijo kazenske ovadbe in denarne kazni, v skrajnem primeru, če bi urad za varstvo konkurence izdal negativno odločbo v primeru prevzema Laškega ta je sicer še v pripravi , pa bi lahko varuh konkurence prevzemnikom celo naložil odprodajo pridobljenih delnic Laškega. Danes je v javnost prišla informacija, da borzna posrednica Danijela Rakovič ni lastnica skrivnostnega podjetja Kolonel, ključnega podjetja v lastniški mreži Pivovarne Laško. Lastnik družbe je že skoraj dve leti podjetje Atka-Prima pod vodstvom in v solasti prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota. Kolonel je z 78-odstotnim lastništvom v Centru Naložbe največji lastnik Infond Holdinga, ta pa je največji lastnik Pivovarne Laško. Nepravilnosti pri prevzemu Laškega? Urad za varstvo konkurence je vedel za lastniške menjave v družbi Kolonel, saj je pridobil pogodbo o prenosu lastništva na podjetje Atka-Prima, zato to za varuha konkurence ni novost, je povedal prvi mož urada Jani Soršak. Kot je dejal, pa gre lahko zaradi tega pri postopku prevzema Pivovarne Laško za potencialne nepravilnosti.

Mednarodna univerzitetna športna zveza Fisu naj bi proti organizatorju odvzete zimske univerzijade leta 2013, Mestni občini Maribor in Slovenski univerzitetni športni zvezi Susi, vložila tožbo Mednarodna univerzitetna športna zveza Fisu naj bi proti organizatorju odvzete zimske univerzijade leta 2013, Mestni občini Maribor in Slovenski univerzitetni športni zvezi Susi, vložila tožbo na Mednarodno športno razsodišče (Cas) v Lozani, danes piše časnik Delo. Ob tem ugiba o višini odškodnine - pri Fisuju naj bi zahtevali 4,5 milijona evrov. Tiskovni predstavnik Fisuja Dejan Šušović je že pred časom povedal, da bo zveza Fisu tožila Mestno občino Maribor in Slovensko univerzitetno športno zvezo (Susa), ki sta z njimi podpisali pogodbo o organizacijskih pravicah. V imenu mesta jo je podpisal župan Franc Kangler, v imenu Suse pa njen predsednik Otmar Kugovnik. Mestna občina Maribor tožbe ne komentira Predstavnica za odnose z javnostmi in mediji Mestne občine Maribor Tatjana Štelcer zapisa o domnevno 4,5-milijonski tožbi, ki naj bi jo po besedah Šušovića že imeli v rokah, ni želela komentirati, vendar je potrdila, da se bo mariborska občina na to temo predvidoma odzvala v ponedeljek. "Tudi podžupan, ki pokriva to temo, je trenutno odsoten, zato bo več znano v ponedeljek. Žal vam v tem trenutku ne morem ničesar povedati," je dejala Štelcerjeva. Bolj zgovoren je bil predsednik Suse Otmar Kugovnik, ki je takoj potrdil, da je univerzitetna zveza iz Lozane prejela tožbo zaradi odpovedane univerzijade. "Ja, jaz lahko potrdim, da so dokumenti prišli tudi na Suso. A omenjenega zneska za zdaj ne morem potrditi, saj dokumentov še nismo tako natančno preštudirali, da bi lahko dajal kakršne koli relevantne podatke, ker zadeva ni tako enoznačna," pa je dejal Kugovnik.

Slovenski borzni indeks izgubil skoraj pet odstotkov Padanju delnic na Ljubljanski borzi ni videti konca, položaj je iz dneva v dan obupnejši. Luka, Intereuropa in Aerodrom so že skoraj 80 odstotkov pod rekordom! Torkovo trgovanje je slovenski borzni indeks oklestilo še za 4,8 odstotka, njegova vrednost 4.462 točk je najnižja po marcu 2006. Pri Luki, Novi KBM in Aerodromu so se morali prodajalci občasno zadovoljiti tudi z deset odstotkov nižjo ceno od ponedeljkovega tečaja. Krka je ob najvišjem prometu ta mesec 31.945 lotov oziroma slaba dva milijona evrov padla za 5,6 odstotka in po dveh letih in pol zdrsnila pod 60 evrov, vse do 57,50 evra. Petrolov tečaj se je znižal za skoraj osem odstotkov in padel do 282 evrov. Na trgu vlada popoln pesimizem, redki upajo kupovati, saj je velika možnost, da bo naložba že jutri izgubila nekaj odstotkov. Tečaji prometnejših delnic KRKA -5,62 % 58,64 EUR LUKA -9,08 % 25,63 PETROL -7,57 % 289,12 TELEKOM -4,26 % 161,63 MERCATOR -1,53 % 181,33 ISTRABENZ -3,13 % 37,44 NOVA KBM -8,62 % 11,87 Citigroup bo odpustil 52.000 delovnih mest Newyorški Dow Jones 8.273 točk je teden začel z 2,6-odstotnim padcem, kar je bil odziv na sveže novice o splošni gospodarski krizi in podatku, da je tudi Japonska zdaj uradno v recesiji. Po raziskavi zvezne banke v Philadelphii naj bi se v ZDA recesija začela že pomladi in bo trajala 14 mesecev, pri čemer bo zlasti to četrtletje postreglo s krepkim padcem bruto domačega proizvoda. O hudi krizi zgovorno govori poteza banke Citigroup, ki bo odpustila 15 odstotkov delovne sile, kar pomeni 52.000 delovnih mest manj. Krepko znižanje britanske inflacije Tudi vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 837 točk je v ponedeljek izgubil 2,6 odstotka in letošnjo izgubo povečal na 44 odstotkov. Danes jo je do poldneva še poglobil, saj je bil zlasti zaradi padca bančnih delnic britanski HBOS je izgubil 14 odstotkov še za dodatna dva odstotka v minusu. V Veliki Britaniji je oktobra inflacija na letni ravni padla s 5,2 na 4,5 odstotka, kar vliva upanje, da bo domača centralna banka še za dodatnih 50 bazičnih točk znižala ključno obrestno mero.

V mestni hiši predstavili projekt novega urbanega središča Emonika City Center Novo potniško središče naj bi bilo odprto leta 2012, je napovedal župan Zoran Janković na predstavitvi arhitekturne vizije kompleksa, ki bo zrasel na območju današnje železniške in avtobusne postaje. Emonika je projekt širšega gradbenega kompleksa, ki bo obsegal poslovno stavbo, nakupovalno in potniško središče. Prvi družbenik so Slovenske Železnice kot upravljavec železniške infrastrukture in projektne dokumentacije, druga dva sta madžarski investitor Trigranit ter Mestna občina Ljubljana. Projekt vsebuje tudi večje posege v samo urbanistično zasnovo širše okolice in prometne ureditve. Csaba Tóth, direktor Emonike d. o. o. in predstavnik investitorja Trigranit, pravi, da so načeli zadnje poglavje projekta, ki se bo končal z velikim odprtjem leta 2012. Generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič je poudaril, da je svetovna gospodarska kriza projekt sicer načela, a so z racionalizacijo dosegli večjo učinkovitost financiranja in zagotovili stabilno finančno strukturo. Poudaril je, da so kot družbenik poudarjali varnost kot najvišjo vrednoto in dosegli rešitve, ki so sicer toge, vendar prinašajo dolgoročno varnost in stabilnost. Emonika je, tako Brankovič, del dolgoročne strateške usmeritve Železnic, ki želijo postati pomemben regionalni igralec na 5. in 10. koridorju ter nosilec slovenskega prometa . Župan Zoran Janković je tudi oznanil, da je Trigranit prispeval ček za gradnjo vrtca v Podutiku , in zaželel, da ta gesta ne bi bila predmet razprave v kakšni komisiji državnega zbora . Dodal je, da je vlada na predlog Mestne občine Ljubljana sprejela sklep, da bo vsaj en tir šel pod zemljo. Posledica gradnje centra bo poleg vrtca v Podutiku po Jankovićevih besedah tudi zaprtje makadamskega parkirišča poleg postaje. Rekonstrukcijo bo doživela še okolica, obsegajoč Masarykovo ulico, Gospodarsko razstavišče, novo Roško in Njegoševo ulico. Na predstavitvi sta sodelovala tudi arhitekta, ki sta podrobneje predstavila samo arhitekturno in urbanistično sestavo. Poudarka zasnove sta na železniški ločitvi tovornega in potniškega prometa ter na ločitvi avtobusnih prometnic od pešpoti.

Notranja ministrica Kresalova je pregon Jelinčiča predlagala zaradi navajanja vsebin iz domnevnega elektronskega komuniciranja med njo in državnim sekretarjem Goranom Klemenčičem, ki ga baje ni bilo. Kresalova je danes zatrdila, da je vse skupaj lažno, da je vsa dokumentacija ponarejena in da je vse skupaj namenjeno njeni diskreditaciji. ''Tega ne morem več prenašati,'' pravi ministrica. Predlog za pregon pa je vložila, ker obstajajo jasni znaki kaznivega dejanja. Tožbo napovedal tudi Klemenčič Po navedbah časnika Delo je ministrica to storila zaradi obstoja suma storitve kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime. Klemenčič je že napovedal, da bo Jelinčiča tudi civilno tožil, razmišlja pa še o prijavi Reporterja novinarskemu razsodišču. Tednik je namreč objavil sporni pogovor z Jelinčičem, minuli teden pa ga (Klemenčiča) je novinar Reporterja spraševal, ali uporablja elektronski naslov gorazd.klemencic, pojasnjuje sekretar. Elektronska pisma naj bi bila poslana med naslovnikoma katarina.kresal@gov.si in gorazd.klemencic@gov.si. Dokumenti pa naj bi po Jelinčičevih besedah dokazovali, da je policijsko akcijo 9. marca usmerjala Kresalova. Tako Kresalova kot Klemenčič sta takšno korespondenco zanikala, pa tudi Jelinčič je v pogovoru za Reporter dejal, da ne ve, ali je verodostojna. Klemenčič je avtorje domnevne korespondence označil za "navadne šalabajzerje". Novinar začuden Na Klemenčičeve izjave, da naj bi v zadevi domnevne korespondence med njim in Kresalovo "vede sodelovali" tudi novinarji, ter o morebitni prijavi na častno novinarsko razsodišče se je odzval tudi avtor pogovora Igor Kršinar. "Na domnevno korespondenco med Kresalovo in Klemenčičem se je prvak SNS Zmago Jelinčič skliceval, ko sem ga v intervjuju vprašal, ali verjame, da naj bi bila notranja ministrica o kriminalistični akciji obveščena šele po tem, ko so kriminalisti začeli s hišnimi preiskavami. Po intervjuju sem preveril pri policiji, notranji ministrici in državnem sekretarju, koliko sta vedela o kriminalistični preiskavi, preden sta bila o njej uradno obveščena, državnega sekretarja pa sem posebej vprašal, ali uporablja elektronsko pošto gorazd.klemencic@gov.si," pojasnjuje Kršinar. Dodaja, da je odgovore objavil v posebnem članku in ob tem dodal, da je državnemu sekretarju ime Goran in ne Gorazd ter da elektronski naslov gorazd.klemencic@gov.si ne obstaja. O tem je obvestil tudi Jelinčiča, ki bi ob avtorizaciji lahko tudi spremenil odgovor, vendar je vztrajal pri prvotnem.

Izredna revizija poslovanja Steklarske nove je razkrila vrsto nepravilnosti. Družba s prihodki od prodaje ni pokrivala niti osnovnih stroškov, kljub temu pa vodstvo ni ukrepalo, ugotavljajo. Revizija je pokazala na vrsto nepravilnosti v poslovanju Steklarske nove. Izredna revizija poslovanja Steklarske nove od januarja 2005 do uvedbe stečaja maja letos, ki jo je kot večinska lastnica naročila Kapitalska družba Kad je pokazala številne nepravilnosti, predvsem pa opustitev dolžnih ravnanj uprave in nadzornega sveta. Z izsledki revizije bo Kad v četrtek seznanil tudi predstavnike delavcev Steklarske nove. Po mnenju Kada različne poslovne transakcije Steklarske nove v letih 2005 do 2008 niso bile skladne z veljavno zakonodajo in so povzročile znižanje vrednosti sredstev ter poslabšanje finančnega položaja družbe in posledično stečaj družbe. Z izgubo že od leta 2003 Družba je imela v celotnem revidiranem obdobju negativen obratni kapital ter je vse od začetka poslovanja konec leta 2003 poslovala z izgubo. Niti izvedeni postopek prisilne poravnave v letu 2006, v katerem so bile odpisane obveznosti družbe v višini 80 odstotkov, tega stanja ni spremenil, so pojasnili. Družba je s prisilno poravnavo in finančno reorganizacijo zgolj začasno sanirala vire financiranja in se delno razbremenila obveznosti. Hkrati s prisilno poravnavo pa ni izvedla tudi poslovne sanacije, zato je še naprej poslovala z visoko izgubo in bila že konec leta 2006 kapitalsko neustrezna. Družba je v letu 2006, ko je začela zamujati s plačilom davkov in prispevkov od plač za zaposlene, postala tudi nelikvidna, so poudarili v Kadu. Družba s prihodki od prodaje ni pokrila niti osnovnih stroškov. Da bi družba lahko ohranila proizvodnjo, je morala najprej plačati dobaviteljem in izplačati plače zaposlenim, odlagala je vračila bančnih posojil, za plačilo prispevkov in davkov iz naslova plač pa ji je zmanjkalo sredstev, so opozorili v Kadu. Zato je odlašala s plačilom prispevkov, določene stroške dela je obračunavala preko dnevnic ali avtorskih pogodb, nekaj zaposlenih pa je poslovodstvo prerazporedilo na invalidsko podjetje, s čimer dela prispevkov zanje ni bilo treba plačati. Z dodatnim zadolževanjem za pokrivanje tekoče plačilne nesposobnosti si je družba ustvarila tudi dodatne finančne odhodke ter povečala obveznosti, ki jih ni bila sposobna poravnati, opozarja Kad. Stečaj bi morali razglasiti že pred dvema letoma Poslovodstvo bi moralo ukrepati že leta 2006, če se razmere ne bi izboljšale, pa že konec leta 2007 vložiti predlog za začetek stečajnega postopka. Dejansko pa se je to zgodilo šele v letu 2009, potem ko je Kad zavrnil predlog za povečanje osnovnega kapitala družbe. Glede na izsledke izredne revizije so bili člani nadzornega sveta ustrezno seznanjeni s slabim finančnim položajem družbe, vendar pa revizorji razen poudarjanja potrebe po dokapitalizaciji niso zasledili konkretnih zahtev po ukrepih, ki bi odpravili vsebinske razloge za slabo poslovanje in nelikvidnost. Kad Storili smo vse Uprava Kada navaja, da je v danih razmerah, od prenosa družbe v njegovo upravljanje septembra lani, storila vse, da bi se poslovanje družbe ustrezno saniralo in s tem ohranilo čim več delovnih mest. Vsi predlogi in pobude uprave Kada za primeren ter upravičen način sanacije in prestrukturiranja družbe, ki bi jo poleg lastnika podprli tudi drugi deležniki družbe, so naleteli na negativen odziv.

Za preboj slovenskih IKT-podjetij v tujino Pri gospodarski zbornici so ustanovili izvozno prebojno sekcijo podjetij s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij IKT. Sekcijo Zitex je v ponedeljek ustanovilo združenje za informatiko in telekomunikacije. Njeni srednjeročni cilji so povečanje izvoza njenih članov za 100 odstotkov v roku 5 let, kar predstavlja približno 15-odstotno rast na letni ravni. Člani so pri tem kot najzanimivejše trge poudarili regijo Adriatik, države srednje in JV Evrope, pomen pa pridobivajo tudi vzhodni trgi, kot sta Rusija in Ukrajina. Pozornost namenjena predvsem manjšim podjetjem Z ustanovitvijo posebne sekcije sledijo interesu slovenskih IKT-podjetij po skupnem nastopanju na tujih trgih. V gospodarski zbornici so pojasnili, da so do zdaj v tujini pomembne uspehe žela predvsem večja IKT-podjetja, ki so imela dovolj kritične mase za takšen preboj, manjša pa so pogosto pri svojih gverilskih poskusih pogorela. Sekcija Zitex bo zato z razpoložljivimi sredstvi podpirala skupne dejavnosti svojih članov pri prodoru na tuje trge, pri čemer bo posebna pozornost namenjena ravno malim in srednje velikim IKT-podjetjem.

Izplačilo oktobrskih plač odvisno od stečajne mase Vodstvo Gradisa Ljubljana je zaradi insolventnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo predlog za stečaj družbe. Del od 80 zaposlenih bo delo dobil v Primorju, preostali bodo ostali brez zaposlitve. Družba ima že dlje časa blokirane račune, zaposleni pa so ostali brez oktobrskih plač in dela regresa. Neporavnane obveznosti bodo kot prednostne terjatve do delavcev poplačane pred drugimi neporavnanimi in podrejenimi terjatvami, če bo višina stečajne mase zadostovala za poplačilo vseh prednostnih terjatev, so v sporočilu za javnost zapisali v podjetju. Del zaposlenih naj bi delo dobil v skupini Primorje, katerega del je tudi Gradis, koliko od okoli 80 zaposlenih pa bo moralo na cesto, pa v družbi še ne vedo. Izpostavili so pomen rešitve Primorja, kjer je za njegovo ohranitev ključnega pomena to, da banke upnice potrdijo sanacijski načrt, ki ga še pripravlja uprava. Cilji načrta bodo ohranitev ključnih poslov in referenc Primorja, ki je zdaj edino slovensko gradbeno podjetje, ki reference za velike, zahtevne gradbene posle še ima. Gradis je imel konec lanskega leta 111 zaposlenih, je zapisano v evidencah Ajpesa. Podjetje je imelo več kot 1,5 milijona evrov čiste izgube, leto prej pa okoli 57 tisoč evrov čistega dobička. Primerjalno so čisti dohodki od prodaje upadli za 31 odstotkov na 19,9 milijona evrov.