Datasets:

cjvt

/

sentinews

like 1

Follow

Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani 21

Večinska lastnika Palome Kad in Sod sta se odločila, da prodajni postopek za 71-odstotni delež zaključita brez izbire ponudnika. Kapitalska družba Kad in Slovenska odškodninska družba Sod sta se tako odločili, ker so se pričakovanja obeh prodajalcev pomembno razlikovala od ponudbe, o čemer so že obvestili tudi edinega veljavnega ponudnika, so danes sporočili iz Kada. Neuradno je bil zadnji potencialni kupec Palome madžarske družba Paper and More, za katero naj bi stal omanski državni sklad. Ta naj bi po pisanju Financ za Palomo ponujal 15 milijonov evrov in 100 milijonov evrov dodatnih naložb v podjetje. Sicer pa sta oba paradržavna sklada upravo Palome v sredo ponovno pozvala, da na podlagi že prejete zahteve nemudoma skliče skupščino ter sklic objavi najpozneje do 12. aprila. Kot so še zapisali, si v Kapitalski družbi Kad in Slovenski odškodinski družbi Sod že nekaj časa prizadevajo, da bi uredili trenutne razmere v družbi Paloma. Zato so že 12. marca zahtevali čimprejšnji sklic skupščine družbe, kjer bi s predlaganimi ukrepi zaščitili interes družbe, njenih zaposlenih in delničarjev. Predlagali so tudi revizijo poslovanja v zadnjih petih letih, njene ugotovitve pa naj bi bile znane do sredine aprila. V kolikor uprava tudi po ponovnem pozivu skupščine ne bo sklicala, bosta delničarja postopala skladno z določili zakona o gospodarskih družbah in zahtevala sklic skupščine po pooblastilu sodišča, so še dodali v sporočilu za javnost.

neutral

Prevozniki, ki opozarjajo, da je vožnja z avtobusom dražja kot z avtomobilom, so dočakali odgovor ministrstva. Razočarani so. Avtobusni prevozniki, združeni v Sekciji za javni potniški promet v linijskem in prostem cestnem prevozu GZS - Združenja za promet in zveze, so prejeli odgovor ministrstva za promet na peticijo, ki so jo predali 26. marca. Minister Radovan Žerjav je prepričan, da bi realizacija zahteve po dvigu kompenzacije in normirane stroškovne cene za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu povzročila povečanje proračunskih sredstev za 59 odstotkov. Poudaril je, da skupaj z ministrstvom za finance iščejo ustrezne rešitve. Avtobusni prevozniki so 26. marca pripravili mimovoz mimo prometnega ministrstva. Ministrstvu so ob tem izročili peticijo, na katero so zdaj dobili odgovor, ki jih je razočaral. Na načelni ravni pa je ministrstvo podprlo pobudo za znižanje prodajnih cen avtobusnih vozovnic. Predlagalo je, da se v novi Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe v linijskem prometu določi za 50 odstotkov nižja tarifa cen vozovnic. Uredba naj bi začela veljati s 1. januarjem naslednjega leta, o predlogu znižane tarife pa bo odločala vlada. Sekcija za javni potniški promet v linijskem in prostem cestnem prometu ocenjuje odgovor ministra kot negativen. Načelno podporo ministrstva glede znižanja prodajnih cen avtobusnih vozovnic ter pripravljenost za iskanje rešitev za dvig kompenzacije in normirane stroškovne cene sicer pozdravlja, vendar pa je reševanje problematike zopet pomaknjena v nedefinirano prihodnost, so prevozniki zapisali v sporočilu za javnost. Predsednik sekcije javnega potniškega prometa Jožef Veren je za 24ur.com povedal, da se bodo avtobusni prevozniki na sestanku v torek, 8. aprila, odločali o nadaljnjih korakih. Ne izključujejo niti zaustavitve javnega prometa. Očitno prometno ministrstvo ni pripravljeno na pogajanja. Gre za zavlačevanje, saj že več let poslušamo dosti lepih besed, dejanj pa ni. Zelo smo skeptični, je pojasnil.

negative

Opolnoči sta se pocenila dizel in kurilno olje, medtem ko sta 95- in 98-oktanski bencin podražila. V skladu z vladno Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov so se opolnoči spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je zvišala za 0,014 evra na 1,069 evra, za liter 98-oktanskega bencina pa za 0,014 evra na 1,088 evra. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,026 evra na 1,112 evra na liter, kurilno olje pa za 0,027 evra, tako da liter stane 0,760 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.

neutral

Banka Slovenije napoveduje, da bo povprečna inflacija letos znašala 5,6 odstotka, gospodarska rast pa 4,2 odstotka. Banka Slovenije za leto 2009 napoveduje 3,5-odstotno inflacijo, za leto 2010 pa 2,6-odstotno. Gospodarska rast naj bi prihodnje leto dosegla 3,9 odstotka, leta 2010 pa 4,1 odstotka. Centralna banka je napovedi inflacije v obdobju precejšnjih negotovosti popravila močno navzgor, je ob najnovejšem poročilu o cenovni stabilnosti povedal guverner centralne banke Marko Kranjec. Smo v obdobju precejšnjih negotovosti, ki izhajajo ne le iz tujega, temveč tudi domačega okolja. Indikacije kažejo, da lahko pričakujemo, da bo ocena inflacije za letos lahko presegla osnovni scenarij, za ocene gospodarske aktivnosti pa lahko pričakujemo poslabšanje. Marko Kranjec apelira na sindikate in pogajalske skupine, naj gledajo vnaprej. Tveganja pri inflaciji predstavljajo rast cen surovin, predvsem nafte, pa tudi upočasnitev gospodarske rasti v državah, ki so glavne trgovinske partnerice Slovenije. Največje tveganje pa predstavlja porast stroškov dela in indeksacija plač, je orisal direktor analitsko raziskovalnega centra Damjan Kozamernik. Banka Slovenije je zaskrbljena glede zahtev po povečanju plač, ki se pojavljajo v zadnjem času. Ne zanikamo, da je prišlo do višje inflacije od vzdržne, vendar se je treba zavedati, da plače ne smejo naraščati hitreje od produktivnosti, je izpostavil Kranjec in dodal Apeliram na sindikate in pogajalske skupine, da gledajo bolj vnaprej kot samo eno leto ali trenutno leto. Ker centralna banka v rokah nima instrumentov, s katerimi bi vplivala na položaj v ciklu, pričakuje, da bodo svojo vlogo odigrali nosilci ekonomske politike. Tako bi Kranjec v rebalansu letošnjega proračuna najraje videl strukturni presežek. Rezerve obstajajo, je ocenil in dejal, da bi bilo morda treba upočasniti nekatere investicije javnega sektorja . Namestnik guvernerja Andrej Rant pa je ocenil, da je bila pripravljenost Slovenije za prevzem evra zelo dobra. Veliko manjša pa je bila pripravljenost na razmere, ki so nas čakale po prevzemu evra.

negative

V Splitu lahko do konca tedna obiščete 10. jubilejni Croatia Boat show, na katerem je razstavljenih 500 plovil.

positive

Janševa vlada s predlogom zakonske novele nadaljuje vojno proti tajkunom. Medtem se šušlja, da se pripravljajo nove aretacije. Vlada Janeza Janše nadaljuje vojno proti tajkunom, saj bo po novem strožja prevzemna zakonodaja veljala za več podjetij kot doslej. Ministri so spremembe zakona že potrdili, zdaj so na vrsti poslanci. Medtem pa se znova širijo informacije, da naj bi se že pripravljale nove tako imenovane protitajkunske aretacije. Ministrstvo za gospodarstvo nima podatka za koliko podjetij bo po novem prevzemna zakonodaja sploh veljala. Na fotografiji minister Virant. Vlada je v samo nekaj mesecih že drugič posegla v zakon o prevzemih. Več kot očitno gre za boj proti tako imenovanim tajkunom, saj je gospodarsko ministrstvo Andreja Vizjaka najprej udarilo po menedžerskih odkupih, kakršen je bil denimo Kordežev v Merkurju, zdaj pa širijo še krog podjetij, ki jih bo strožja prevzemna zakonodaja zadela. Da bo to storila, je vlada navsezadnje obljubila tudi opoziciji. Obljuba dela dolg, je bil kratek Vizjak. Zaščita malih delničarjev? In čeprav se sliši neverjetno, ministrstvo za gospodarstvo nima podatka za koliko podjetij bo po novem prevzemna zakonodaja sploh veljala. Je pa jasen cilj pri prevzemih se ne morejo okoristiti samo največji delničarji, zaščititi je treba tudi manjše. Novela tako širi uporabo določb zakona s spremembo oziroma znižanjem praga za nejavne družbe. Medtem ko so se določila zakona o prevzemih doslej uporabljala za tiste nejavne delniške družbe, ki imajo več kot 250 delničarjev in štiri milijone evrov osnovnega kapitala, se z zakonsko novelo prag veljavnosti zakona znižuje na nejavne družbe z bodisi 250 delničarji bodisi s štirimi milijoni evrov celotnega kapitala. Kot je pojasnil minister Vizjak, imajo lahko marsikatere nejavne delniške družbe zelo malo delničarjev ali pa večino kapitala v naložbah, tako da je osnovni kapital zelo majhen. Z zakonsko novelo pa smo postavili nov, nižji prag veljavnosti, tako da njena določila zdaj veljajo za večjo skupino nejavnih družb, je dejal. Novela zakona o prevzemih po Vizjakovih besedah tudi določa, da je treba med obvezne vsebine prevzemnega prospekta predložiti tudi neodvisno revizijsko poročilo o primernosti prevzemne cene. Nejavne družbe namreč ne kotirajo na borzi, namen tega določila je, da se malim delničarjem zagotovi kakovostno osnovo za odločitev o tem, ali bodo ponudbo sprejeli ali ne, je povedal. Med vrednostne papirje, ki se upoštevajo pri določanju deležev glasovalnih pravic, se poleg opcij oziroma skupnih pravic z zakonsko novelo štejejo tudi vse terminske pogodbe. Ko nekdo proda delnice s terminsko pogodbo, glasovalne pravice že pred tem terminom prenaša na novega lastnika, je razlog za vnos tega določila v zakon pojasnil Vizjak. Po novem se bodo tako vsi, ki imajo prek terminskih pogodb sklenjene aranžmaje, upoštevali kot povezane osebe. Novela zakona o prevzemih je po Vizjakovem prepričanju nadaljnji korak pri normaliziranju razmer na trgu, odpravi nekaterih slovenskih posebnosti in zaščiti malih delničarjev v primeru prevzema nejavnih delniških družb, ki so doslej izpadli iz prevzemnega zakona. Vlada je zakon o prevzemih novelirala že konec novembra lani, ko ga je sprejela skupaj z dopolnili zakona o bančništvu. Z omenjenimi zakonoma, ki sta začela veljati v začetku letošnjega januarja, je vlada prepovedala zastavo vrednostnih papirjev ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za prevzem. Vlada po Vizjakovih besedah poleg vnovične novele zakona o prevzemih že pripravlja tudi novelo zakona o gospodarskih družbah in nekatere druge rešitve, s katerimi bo zagotovila večjo stabilnost na trgu. Predvolilna predstava? Nova prevzemna zakonodaja ima sicer dokaj široko podporo tudi v opoziciji, vendar Milan M. Cvikl SD vseeno opozarja, da je vse skupaj lahko zgolj predvolilna predstava Janše. Z Mercatorjem je sprožil velike prevzeme, sedaj pa z zapoznelo kampanjo ustvarja vtis, da se bori proti tajkunom. Cvikl se sicer strinja, da je treba gospodarski kriminal preganjati, a je kritičen Tri leta so nekaj puščali, potem pa so za tri ure zaprli tri ljudi.

neutral

Skupščina Palome, na kateri bodo delničarji odločali o novih nadzornikih in odpoklicu sedanjih, bo 12. maja. Na skupščini družbe, ki bo 12. maja, bodo delničarji na zahtevo Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe odločali o povečanju števila nadzornikov s šest na devet. Palomina skupščina bo 12. maja. Skupščina se bo seznanila z odstopno izjavo Igorja Hustiča, na podlagi katere mu mandat v nadzornem svetu preneha z dnem skupščine, ter z obvestili o odstopu delavskih predstavnikov v nadzornem svetu, Karla Ferka in Tomaža Komana. Delničarji bodo glasovali o predlogu, da se odpokličejo Danilo Marin, Bojan Peče in Zvonka Novak Habot. Po predlogu uprave se za nove člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev s štiriletnim mandatom, izvolijo Bojan Peče, Zvonka Novak Habot, Danilo Marin, Lovrencij Galuf, Krešo Šavrič in Simon Černetič. Mandat prvih štirih bo začel teči dan po skupščini, preostalih dveh pa z dnem vpisa razširitve nadzornega sveta kot tudi ostalih predlaganih sprememb statuta v sodni register. Po pisanju časnika je Marinova ponovna kandidatura presenetljiva, saj sedaj opravlja nalogo predsednika uprave družbe in bi tako nadziral samega sebe. Po zakonu je sicer mogoča enoletna zamrznitev nadzorne funkcije, če član prevzame vodenje podjetja, vendar je ponovno podeljevanje nadzorniške naloge v tem primeru po mnenju poznavalcev nesmiselno in nenavadno.

neutral

Naraščanje cen hrane v nerazvitih državah bi lahko imelo grozljive posledice za ves svet, je opozoril generalni direktor IMF. Na srečanju Mednarodnega denarnega sklada IMF in Svetovne banke SB v Washingtonu je generalni direktor Dominque Strauss-Kahn opozoril Stotisoči bodo stradali, prišlo bo do razkroja gospodarskega okolja ter pozval k brzdanju cen hrane in inflacije. Razvojni dosežki iz zadnjih desetih let bi po njegovih besedah lahko bili povsem uničeni, socialni nemiri pa bi lahko privedli do vojn. Generalni direktor IMF Dominque Strauss-Kahn poziva k brzdanju cen in inflacije. Zadnje mesece so višje cene hrane že privedle do socialnih nemirov v več državah, med drugim na Haitiju, v Egiptu in na Filipinih. Na Haitiju, kjer večina ljudi živi z manj kot dvema dolarjema na dan, so tako zaradi nasilja, ki je pred tedni izbruhnilo zaradi visokih cen hrane in goriv, v soboto odstavili premierja. V Pakistanu in na Tajskem vojaki varujejo skladišča hrane, da jih prebivalci ne bi plenili. Po podatkih Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo se kar 37 držav sooča s pomanjkanjem hrane. Mednarodni monetarni in finančni odbor IMF poudarja, da so izzivi, s katerimi se sooča svetovno gospodarstvo, globalne narave in zato zahtevajo odločno akcijo in tesno sodelovanje IMF, SB ter drugih organizacij, da bi državam v razvoju zagotovili finančno podporo in nasvete za rešitev. V Washingtonu se bodo sestali tudi predstavniki Svetovne banke. Tudi v središču te razprave bodo naraščajoče cene hrane, dogovorili pa naj bi se o velikem koordiniranem mednarodnem načrtu za zmanjšanje lakote. Predsednik SB Robert Zoellick je pred tedni že pozval k oblikovanju new deala glede globalne politike hrane, saj cene živil resno ogrožajo politično stabilnost v revnih državah. Spomladansko srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank 185 držav članic IMF in Svetovne banke, ki se ga udeležujeta tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, se bo končalo s plenarnim zasedanjem skupnega razvojnega odbora IMF in Svetovne banke o boju proti revščini.Bajuk EU manj pesimistična kot IMF Minister za finance in predsednik Sveta za ekonomske in finančne zadeve Andrej Bajuk je poudaril, da je EU pri svojih napovedih manj pesimistična kot IMF, čeprav se tveganj zaveda, saj je prihodnost precej negotova . Napovedi IMF so preveč pod vplivom dogajanj v ameriškem gospodarstvu, tudi ko gre za napovedi za Evropo, je dejal. Evropsko gospodarstvo in finančni sistem se razlikujeta od ameriškega, saj evropsko gospodarstvo sloni na bolj trdnih makroekonomskih temeljih, zato pretrese lažje prenaša. Tudi realni sektor je zaradi tega manj prizadet kot ameriški, je poudaril. Glede inflacije v Sloveniji pričakuje, da se bo umirila Tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Banka Slovenije, ki sta tradicionalno konzervativnejša, to napovedujeta. Vendar pa rast plač v nobenem primeru ne sme preseči rasti produktivnosti, ker bi to imelo katastrofalne posledice na inflacijo, zato sem kot finančni minister v stalnem dialogu s socialnimi partnerji.

negative

Mali delničarji, ki so jih lani iztisnili iz SCT, za delnico namesto 27 zahtevajo vsaj 160 evrov. K akciji jih poziva tudi sodišče. Mali delničarji SCT so bili 31. avgusta lani iztisnjeni iz družbe. Največji delničar, družba Delfi, ki je v večinski lasti menedžerjev SCT, Ivana Zidarja, Aleksandra Mezeta in Janeza Jamnika, je na podlagi revizorjevega poročila določil, da znaša primerna odpravnina za posamezno delnico 26,74 evra, kar je le dobra tretjina knjižne vrednosti na 31. decembra 2006. Fizično so vam delnice odvzeli 19. decembra 2007, denarno nadomestilo pa so vam izplačali v začetku meseca marca 2008, je v sporočilu za javnost zapisal nekdanji mali delničar SCT Aleksander Kucler. Ivan Zidar, predsednik uprave SCT Delničarjem priporočamo, naj spremljajo, kaj se dogaja z njihovo naložbo, ker lahko pri združenju ukrepamo, preden pride do iztisnjenja. Primer SCT je pomemben, ker je prvič prišlo do prvega naroka. Praviloma se na sodišču pojavijo proceduralni zapleti. Predsednik VZMD, Kristijan Verbič Kucler se je zaradi čudnega lastninjenja SCT obrnil na Vseslovensko združenje malih delničarjev VZMD. Prepričan je, da namerava vodstvo SCT poceni in z manipulacijo priti do celotnega premoženja največje slovenske gradbene družbe, ki jo je s svojimi žulji zgradilo na tisoče slabo plačanih ljudi . Meni, da je odpravnina za delnice premajhna, saj bi bil po tem vrednotenju celoten SCT vreden manj kot 13 milijonov evrov, zato si želi, da bi se še enkrat preverila. Skupaj s še štirimi delničarji je na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil zahtevo po sodni preveritvi višine odpravnine. Na prvi obravnavi, ki je bila 26. marca letos, so zahtevali, da se primerna odpravnina določi s pomočjo poravnalnega odbora izvedencev. Mali delničarji so namreč prepričani, da bi morala denarna odpravnina znašati več od šest do 33-krat več, kar je od 160,44 do 882,42 evra na delnico. Sodišče je zahtevo po določitvi poravnalnega odbora izvedencev odobrilo in v Uradnem listu številka 36 pozvalo tudi ostale male delničarje, naj se pridružijo Gospodarski oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani obvešča vse izključene manjšinske delničarje družbe SCT, da lahko v roku enega meseca od objave tega obvestila 11. april, op.a. vložijo svoje predloge za preizkus višine primernosti odpravnine, ki jo je ponudil glavni delničar, družba Delfi. Po poteku citiranega roka predlogov več ni dopustno vložiti. Predloge je treba vložiti v dveh izvodih na naslov sodišča, z oznako opravilne številke Ng 67/2007. Iztisnitev predlagal Delfi Lastniki družbe SCT so 31. avgusta lani na skupščini, na kateri je bilo navzočega 92,77 odstotka kapitala, sprejeli vse predlagane sklepe upravnega odbora družbe. Skupščina je odločila, da bilančni dobiček v višini 8,93 milijona evrov ostane nerazporejen, potrdila pa je tudi predlog večinskega lastnika družbe Delfi, da se vse delnice preostalih delničarjev SCT prenesejo na glavnega delničarja, in sicer za odpravnino v višini 26,74 evra za delnico. Omenjeno ceno za odpravnino so ovrednotili pooblaščeni ocenjevalci vrednosti podjetij in je njeno primernost potrdil revizor, ki ga je imenovalo sodišče v nepravdnem postopku. Skupščina je pooblastila poslovodstvo glavnega delničarja, da na podlagi vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v register pri Centralni klirinško depotni družbi poda nalog in sklene pogodbo za prenos preostalih delnic družbe SCT na račun glavnega delničarja, so sporočili iz SCT. Lastniki 0,07 odstotka kapitala so že takrat napovedali izpodbojno tožbo glede sklepa o razporeditvi bilančnega dobička, lastniki 0,05 odstotka kapitala glede sklepa o prenosu delnic izdajatelja SCT na Delfi, lastniki 0,06 odstotka kapitala pa preveritev primernosti odpravnine. Zgodovina Lastnina od ljudstva do menedžerjev Na spletni strani VZMD so zapisali Po osamosvojitvi so ljudje certifikate zamenjali za delnice SCT. Podjetje je v naslednjih letih poslovalo pozitivno in izkazovalo dobiček, iz katerega pa so se samo nekajkrat delile minimalne dividende. Delnice so bili nezanimive do leta 2003, ko je bila vsem fizičnim osebam, delničarjem, predstavljena možnost, da jih zamenjajo za delnice Delfija. Javno je bila ta poteza predstavljena kot zaščita pred sovražnim prevzemom s strani tujcev, kasneje pa se je izkazalo, da je bil njen osnovni namen povečanje nadzora. Delfijeve delnice so s statutom namreč prenosljive le s privolitvijo nadzornega sveta družbe Delfija, v katerem sedijo vodilni SCT. Delfi je v naslednjih letih posredno, s pomočjo poslovno povezanih podjetij, od SOD in KAD pridobil deleže SCT. Leta 2005 je družba Delfi - uradno zaradi kapitalske ustreznosti objavila svojo dokapitalizacijo, s katero je želela podvojiti kapital. Pravico do nakupa novih delnic po ceni 7.500 slovenskih tolarjev 31,30 evrov so imeli samo obstoječi delničarji družbe Delfi. Zaradi neinformiranosti se je za dokup novih delnic odločilo samo nekaj delničarjev Delfija, tako da je bila skoraj vsa nova emisija po čudnih pravilih prodana družbi Glotis, ki je v lasti menedžerjev SCT. Ti so dokapitalizacijo izvedli predvsem s pomočjo kreditov na podlagi zastavljenih papirjev, ki jih še niso imeli v lasti. Družba Delfi je medtem nadaljevala s kupovanjem delnic družbe SCT, pričelo pa se je tudi interno trgovanje z delnicami Delfija po ceni 25 evrov, kar je šest evrov manj od dokapitalizacijske cene. Poleg družbe Glotis so bili do pred nedavnim največji lastniki Delfija podjetja, katerih lastniki oziroma vodstva imajo osebne ali poslovne stike s predsednikom uprave SCT, Ivanom Zidarjem, ta podjetja so BTC, WEB, LHB Finance, Begrad in CM Celje. Pred nekaj dnevi so omenjena podjetja SCT prodala skupaj 24 odstotkov Delfija, pri čemer je SCT v 100-odstotni lasti Delfija. Zato po zakonu delnice predstavljajo lastne delnice in nimajo glasovalnih pravic, kar vpliva na novo razmerje delničarjev Delfija, Glotisa. Prej 60-odstotna lastnica ima tako 79 odstotkov glasovalnih pravic, s čimer bi lahko že v kratkem izvedla dokapitalizacijo. Preseženi prag 90 odstotkov pa je osnova za iztisnjenje še preostalih malih delničarjev družbe Delfi brez katerih lastniki Glotisa sploh ne bi uspeli prevzeti podjetja SCT, so še dodali.

neutral

Tušmobil je frekvence UMTS dobil zastonj. Mobilni operaterji opozarjajo, da Apek obvestila o podelitvi frekvence ni objavil na spletu. Že včeraj smo poročali, da je država operaterju mobilne telefonije Tušmobilu podelila dovoljenje za upravljanje frekvence UMTS. Novica ne bi bila tako odmevna, če ne bi Tušmobil, ki je v lasti najbogatejšega Slovenca Mirka Tuša, frekvence dobil kar zastonj. In to ni prvič. Tušmobil je že leta 2006 brezplačno dobil frekvence GSM 1800 propadlega operaterja Vega. Istega leta jih je, prav tako brezplačno, zamenjal za frekvence GSM 900, so povedali na Simobilu. Pregled, kako so doslej plačevali slovenski operaterji za frekvence, si lahko ogledate v spodaj pripetem dokumentu. Neverjetna sreča, menijo eni, velika nesramnost, drugi. Mobilni operater Mobitel je leta 2001 za frekvence moral plačati kar 100 milijonov evrov, Simobil in T-2 pa leta 2006 vsak po 6,5 milijona evrov. Tušmobil naj bi frekvenco dobil brezplačno, saj se zanjo ni zanimal nihče drug, pravijo na Agenciji za pošto in telekomunikacije Apek. Za omenjeno frekvenco naj bi plačeval letno nadomestilo. Pravijo pa, da če bi se za frekvenco zanimal še kdo, bi morali objaviti javni razpis. Simobil Zadevo bomo podrobno preučili 24. decembra 2007 je Apek v Uradnem listu objavil obvestilo o podelitvi frekvence, je za 24ur.com povedal tiskovni predstavnik Simobila Jure Bohinc. Obvestila pa niso objavili tudi na spletni strani, kar je bila praksa do sedaj, nadaljuje Bohinc. Drugi zaintresirani niso niti vedeli, da se frekvenca podeljuje. Zato smo od regulatorja Apek, op. p. zahtevali informacije o podelitvi frekvenc Tušmobilu. Glede na poročilo se bomo odločili o nadaljnih korakih, je povedal Bohinc. Verjamemo, da bi država s tako pomembno javno dobrino, kot so frekvence UMTS, lahko ravnala bolj gospodarno. Če bi bil postopek izpeljan na bolj odmeven način, na primer preko mednarodnega javnega razpisa, bi država lahko pridobila pomembna sredstva za svoj proračun. Na Si.mobilu smo se za UMTS frekvence potegovali na javnem razpisu in v državno blagajno prispevali 6,5 milijona evrov. Tovrstna brezplačna podelitev brez javnega razpisa pa ni običajna praksa v državah EU in za podoben primer še nismo slišali. V družbi Si.mobil bomo o nadaljnjih korakih odločali, potem ko bomo od pristojnih institucij prejeli vse potrebne informacije, je v sporočilu za javnost zapisal Bohinc. Mobitel Objave na spletni strani nismo zasledili APEK praviloma javne objave v zvezi s postopki posvetovanja z zainteresirano javnostjo in pridobljena mnenja objavlja na svoji spletni strani, k čemer ga zavezuje tudi določilo v njegovem Statutu. Objave na spletni strani APEK v konkretnem primeru nismo zasledili. V družbi Mobitel se ne strinjamo s takšno netransparentnostjo postopka in neenakimi pogoji dodelitve redke in omejene javne dobrine, kot je preostali frekvenčni pas za opravljanje storitev UMTS, je v izjavi za javnost zapisal tiskovni predstavnik Mobitela Simon Šketa. Apek Obvestilo je bilo objavljeno tudi na spletni strani Konkretne zadeve ne moremo komentirati. Poudarjamo pa, da je potrebno ravnati transparentno. Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča RS Obvestilo o podelitvi frekvence je bilo objavljeno tako v Uradnem listu kot tudi na naši spletni strani. Če mobilni operaterji obvestila niso videli, ni naša težava. Držali smo se zakonov. In zakon veleva, da če ni drugih interesentov za frekvenco, ni potrebno objaviti javnega razpisa, je za 24ur.com povedala tiskovna predstavnica Apeka Dragana Lukič. Na naše vprašanje, kako da ostali mobilni operaterji niso videli njihovega obvestila na spletni strani, nam je Lukičeva odgovorila Očitno so si ogledali našo spletno stran včeraj, ko je bila zaradi tehničnih težav nepopolna. Obvestilo je bilo objavljeno 21. decembra. Za nazaj objavili poziv? Po podrobnem pregledu Apekove spletne strani smo prišli do zanimivih dejstev. Tukaj si lahko ogledate Apekovo spletno stran, kjer je danes tudi vidno obvestilo o podelitvi frekvence. Kliknite leto 2007. Tukaj pa si oglejte še stanje spletne strani dne 9. aprila. Kliknite leto 2007. Obvestilo o podelitvi frekvenc ni objavljeno. Tušmobil odgovarja Zaupamo v pravno državo Slovenijo, pravijo v Tušmobilu. Pri Tušmobilu dnevno spremljamo vse slovenske in evropske relevantne vire, ki so potrebni za naše poslovanje. Tako smo za poziv izvedeli iz Uradnega lista št. 118/07, kjer je APEK decembra leta 2007 objavila javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti glede dodelitve radijske frekvence za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev UMTS/IMT-2000 za preostali frekvenčni pas. Na ta poziv smo se odzvali sredi januarja, konec januarja letos pa smo na APEK poslali svojo vlogo, so zapisali v sporočilu za javnost. V nadaljevanju so predstavniki Tušmobila zapisali, da frekvenc niso dobili zastonj. S tem nihče ni oškodoval države, najmanj pa mi, saj smo frekvenco dobili s pogoji, ki jih določa Zakon o elektronskih komunikacijah. Očitno se je zakonodajalec, s tem ko je odpravil vstopne ovire, odločil, da bo dal večji poudarek zagotavljanju konkurence. Prejšnji Zakon o elektronskih komunikacijah je določal, da mora biti v vsakem primeru izveden javni razpis, in to je posledično pomenilo, da se je prav v vsakem primeru plačal enoten znesek za pridobitev frekvence. Danes veljavni 38. člen tega istega zakona pa po novem določa dodelitev frekvence brez javnega razpisa, če je na trgu samo en interesent in ne presega razpoložljivosti. Zakon tako ne predvideva enkratnega zneska za uporabo omejene naravne dobrine, v skladu z njim pa bomo plačevali pristojbino za uporabo frekvenc, odgovarjajo na očitke. Zaupamo v pravno državo Slovenijo. Zato smo prepričani, da deluje v skladu z zakoni, ki jih je sprejela sama. Mi smo imeli možnost za pridobitev frekvence po zakonsko predpisanih pogojih, ki so bili za nas, kot ponudnika mobilnih storitev, nadvse ugodni, so zaključili sporočilo za javnost.

neutral

Pocenile so se prav vse pomembnejše delnice, indeks SBI pa je dosegel najnižjo vrednost v zadnjem letu. Na Ljubljanski borzi tečaji tonejo vse nižje. Danes so se pocenile prav vse pomembnejše delnice na ljubljanskem borznem parketu, delniški indeks SBI 20 pa je znova zabeležil najnižjo vrednost v zadnjem letu. Najbolj so se tokrat pocenile delnice Term Čatež, Petrola, Mercatorja in Istrabenza. Največ se je danes trgovalo z delnicami Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 7,7 milijona evrov poslov. Indeks SBI 20 je današnje trgovanje končal pri vrednosti 7368,49 točke, kar je 343,86 točke oz. 4,46 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 77,03 točke oz. 4,56 odstotka na 1613,99 točke. Borzni posredniki so sklenili za 15,8 milijona evrov poslov. Kot omenjeno, so danes največji padec zabeležile delnice Term Čatež. Ob sicer skromnem prometu se je enotni tečaj delnice znižal kar za 8,93 odstotka na 255 evrov. Ob upoštevanju vidnejšega prometa pa so se najbolj pocenile delnice Petrola, in sicer za 8,40 odstotka na 459,06 evra. Z delnicami Petrola so borzni posredniki sklenili za 973.664 evrov poslov. Med delnicami podjetij s prostega trga so se precej pocenile delnice Inlesa, in sicer za 10,60 odstotka na 3,12 evra, pa tudi delnice Infond Holdinga -7,68 odstotka na 6,01 evra, Juteksa -2,59 odstotka na 94 evrov in Tosame -2,82 odstotka na 69 evrov. Precejšen padec so zabeležile tudi delnice Mercatorja 607.817 evrov, -7,91 odstotka na 235,59 evra, Istrabenza 104.566 evrov, -7,23 odstotka na 76,61 evra, Save 316.856 evrov, -6,12 odstotka na 379,92 evra in Aerodorma Ljubljana 210.240 evrov, -5,50 odstotka na 87,05 evra. Največ se je sicer trgovalo z delnicami Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 7,7 milijona evrov poslov. Tako kot ostale pomembnejše so se pocenile tudi Krkine delnice, in sicer za 4,23 odstotka na 82,47 evra. Druge najprometnejše delnice, delnice Telekoma Slovenije 1,1 milijona evrov so se pocenile za 1,07 odstotka na 225,61 evra. Delnice Pivovarne Laško 118.460 evrov so se pocenile za 4,29 odstotka na 77,17 evra, delnice Luke Koper 438.560 evrov za 3,82 odstotka na 54,33 evra, delnice Intereurope 86.670 evrov pa za 3,35 odstotka na 28,53 evra. Enotni tečaj delnic Gorenja 575.360 evrov se je znižal za 1,40 odstotka na 29,60 evra, delnic NKBM 682.520 evrov pa za 1,89 odstotka na 29,55 evra.

negative

V anonimnem pismu deset tisoč malih delničarjev nasprotuje preoblikovanju Petrola, ker naj bi šlo za poizkus zavladanja podjetju.

negative

Predsednik uprave Gazproma se je z Janšo in predsednikom Türkom pogovarjal o poteku plinovoda Južni tok čez Slovenijo. Predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller Predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller se je v petek s slovenskim premierjem Janezom Janšo in predsednikom republike Danilom Türkom pogovarjal o poteku plinovoda South Stream Južni tok čez Slovenijo, pri čemer naj bi Miller od sogovornikov dobil slovensko podporo projektu. Ruski mediji poročajo, da naj bi Gazprom končni krak Južnega toka zaradi slabih odnosov z avstrijsko naftno družbo OMW namesto preko Avstrije preusmeril preko Slovenije do severne Italije, s čimer bi se ognil Avstriji. Slovenija, ki trenutno predseduje EU, je po pisanju ruskih medijev majhen trg za Gazprom, saj je ta plinski gigant lani v Slovenijo dobavil le 590 milijonov kubičnih metrov plina, morebiten vstop Slovenije v projekt pa je po ocenah poznavalcev razmer precejšnje presenečenje, saj naj bi bilo vse dogovorjeno, da bo severni krak Južnega toka tekel od Rusije do Bolgarije, in sicer pod Črnim morjem, do Srbije, Madžarske in Avstrije do severne Italije. Gazprom in OMW sta se namreč dogovorila, pogodba sicer ni bila podpisana, da bosta ustanovila mešano podjetje, v katerem bosta imela partnerja po 50-odstotni lastniški delež, ki bo plin iz Južnega toka skladiščilo in prodajalo sosednjim državam. Po mnenju nekaterih poznavalcev naj bi se zapletlo pri prodaji plina v Avstriji, saj si Gazprom in OMW nista uspela razdeliti trga. Plinovod Južni tok, preko katerega naj bi letno šlo 30 milijard kubičnih metrov plina, je skupen projekt Gazproma in italijanskega Enija, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg omenjenega iz Rusije, Bolgarije, Srbije, Madžarske, Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Postavitev plinovoda, ki naj bi začel delovati v letu 2013, naj bi bila vredna med sedem in 10 milijard evrov, po nekaterih ocenah pa tudi dvakrat toliko.

positive

Vsak član uprave v Intereuropi bo prejel 17.000, nadzornik pa 15.000 evrov nagrade. Lovšin ostaja na čelu. Glavni nadzornik Intereurope Boštjan Rigler je po seji ponovil preteklo stališče nadzornega sveta, da je predsednik uprave Andrej Lovšin glede investicije v Rusiji prekoračil pooblastila. Prepričan je, da bi za investicijo v Rusiji potreboval soglasje nadzornega sveta, zato je zaupanje med upravo in nadzorniki omajano . Na vprašanje, kako komentira izjave Lovšinovega odvetnika Francija Matoza, da njegova stranka pooblastil ni prekoračila, je Rigler dejal Tudi, če je nadzorni svet na prejšnji seji investicijo v Rusiji potrdil, uprava s tem ni odvezana svoje odgovornosti. Kljub temu, da je predsednik nadzornikov dejal, da je zaupanje med upravo in nadzorniki Intereurope omajano, Lovšin ostaja na čelu družbe. Člani uprave in nadzorniki v Intereuropi si bodo razdelili 157.000 evrov nagrad. Nadzornikov je sedem, vsak bo dobil po 15.000 evrov, članov uprave pa tri, tako da bo vsak dobil okoli 17.000 evrov. Dejal je še, da se o zaupnici Lovšinu na seji niso pogovarjali, sejo pa so po njegovih besedah prekinili po obravnavi vseh točk v vezi z letnimi poročili. Na vprašanje, če meni, da je zaupanje med nadzorniki in upravo okrnjeno, je Rigler dejal, da je bilo zaupanje prav gotovo načeto po dogodkih glede investicije v Moskvi. Na vprašanje, če Lovšin s svojimi izjavami ne klesti vpliva nadzornega sveta, je odgovoril, da se jim to prav gotovo ne zdi korektno, njegove izjave pa naj bi presenetile tudi nadzornike. Na vprašanje, ali jih ne skrbi, da je predsednik uprave v predkazenskem postopku in da naj bi se direktorju koprske policijske uprave Iztoku Jakominu očitalo, da naj bi Lovšina o postopku obvestil, zaradi česar naj bi Jakomin tudi odstopil, je Rigler odgovoril, da tega ne bi komentiral, ker ni še ničesar dokazano . Je pa dejstvo, da nadzorniki skrbno spremljamo, kaj se s temi kriminalističnimi preiskavami dogaja in od uprave zahtevamo, da nas o tem obvešča, je dejal in dodal, da spremljajo tudi pojavljanje imena Intereurope v medijih. Rigler je napovedal, da bodo v nadaljevanju prekinjene seje spregovorili tudi o tem. Po njegovih besedah prav tako niso obravnavali finančne konstrukcije terminala v Moskvi, saj s strani uprave poročilo o tem še ni pripravljeno. V Intereuropi so dejali, da niso imeli dovolj časa, pripravili pa naj bi ga do naslednje seje, ki naj bi bila 5. maja. Manjša, a še vedno visoka nagrada Rigler je še povedal, da so na seji predlagano nagrado za upravo znižali, od predlaganih 25 odstotkov na 10 odstotkov. Na vprašanje, če meni, da je ob vseh zapletih uprava do nagrad upravičena, je odgovoril, da zato predloga uprave niso potrdili, ampak so nagrado znižali na 10 odstotkov. Upravo naj bi nagradili zato, ker ne ocenjujejo le investicije v Rusiji, ampak celotno lansko poslovanje, je dejal. V Intereuropi so v sporočilu za javnost zapisali, da so nadzorniki na današnji seji obravnaval revidirano letno poročilo družbe za lansko leto skupaj z revizijskim poročilom pooblaščenega zunanjega revizorja družbe, pri čemer so obe poročili sprejeli. Sprejeli so tudi poročilo nadzornega sveta o rezultatih preveritve revidiranega letnega poročila družbe za leto 2007 s predlogom uprave za uporabo bilančnega dobička. Nadzorniki so sprejeli predlog uprave o uporabi bilančnega dobička poslovnega leta 2007 in izplačilo bruto dividende v višini 0,58 evra na delnico. Od bilančnega dobička v višini 59,6 milijona evrov bo 4,6 milijona evrov namenjenih za izplačilo dividend delničarjem, imetnikom navadnih prosto prenosljivih imenskih delnic. Za udeležbo uprave in nadzornega sveta pri dobičku družbe bo namenjenih 157.000 evrov, preostali del bilančnega dobička v znesku 54,9 milijona evrov pa bo ostal nerazporejen. Uprava družbe naj bi dobila nagrado v višini 10-odstotne letne prejete plače, nadzorni svet družbe pa nekaj pod 15.000 evrov na člana, vendar mora o predlogu odločati še skupščina delničarjev Intereurope, predvidoma v začetku julija. Poleg tega je nadzorni svet družbe sprejel ustanovno listino in poslovnik o delu revizijske komisije nadzornega sveta ter sprejel ustanovno listino službe za notranjo revizijo. Dobri poslovni rezultati in rastoče število poslovnih partnerjev tako na obstoječih kot tudi na novih trgih potrjujejo pravilnost naših smelih odločitev, so navedli.

neutral

Tečaji delnic so se obrnili krepko navzgor. Najbolj so se podražile delnice Istrabenza in Mercatorja. Tečaji so šli krepko navzgor. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 trgovanje končal pri vrednosti 7947,67 točke, kar je 496,19 točke oz. 6,66 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 114,03 točke oz. sedem odstotkov na 1743,71 točke. Danes so na ljubljanskem borznem parketu blestele predvsem delnice Istrabenza, ki so se podražile za 9,59 odstotka, in delnice Mercatorja, katerih tečaj se je okrepil za 9,20 odstotka. Delnice Aerodroma Ljubljana so se podražile za 8,70 odstotka, prav toliko se je zvišal tečaj delnic Petrola, Savine delnice so poskočile za 8,24 odstotka, Krkine pa za 7,76 odstotka.

positive

Na delovnem mestu se zgodi ogromno nesreč, ki se velikokrat končajo tudi s smrtjo. V Sloveniji je lani umrlo 29 oseb, od tega 10 tujcev. V Sloveniji je v lanskem letu zaradi poškodb pri delu umrlo 29 ljudi, pri čemer v to številko niso všteti tisti, ki so se smrtno poškodovali na poti v službo ali iz nje. Deset od vseh umrlih je bilo tujcev na začasnem delu v Sloveniji. Najpogostejši vzrok je bil padec z višine, saj jih je tako umrlo 11, največ umrlih pa je bilo zaposlenih v gradbeništvu. Zaradi posledic poklicnih bolezni pa je umrlo 681 ljudi. Največ delavcev je v preteklem letu umrlo v gradbeništvu. Goran Lukič iz Zavoda svobodnih sindikatov Slovenije je opozoril zlasti na to, da je dobra tretjina lani umrlih v delovnih nesrečah tujcev. Med letoma 2005 in 2007 se je po njegovih besedah število dovoljenj za delo povečalo za 70 odstotkov, prav za toliko pa se je povečala tudi smrtnost. Pri tem je še opozoril, da je največ nesreč v gradbeništvu, ki sicer beleži kar 40-odstotno rast obsega dodane vrednosti. Vse navedeno po njegovem dokazuje, da so delovni pogoji za tuje državljane slabši. Z njim se strinja tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je opozoril tudi na slabe življenjske razmere tujcev izven delovnega časa. Po Semoličevem mnenju se največ delovnih nesreč zgodi v dveh ranljivih skupinah pri malih delodajalcih, ki v svoje delo ne vključujejo stroke, in pri delavcih za določen čas, ki so za delo premalo izobraženi. Dušan Semolič je opozoril na slabe življenjske razmere tujcev izven delovnega časa. Foto POP TV Sekretarka za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm je opozorila, da se Slovenija vse od leta 1991 izogiba pregledu nad številom poklicno obolelih ljudi. Kot je pojasnila, odkrivanje bolezni financira delodajalec, kateremu pa v večini primerov ni do razkrivanja slabosti v podjetju. Podobno tudi v tujini V svetu se letno sicer zgodi 270 milijonov poškodb pri delu, ki zahtevajo najmanj tri dneve bolniške odsotnosti, beležijo pa 160 milijonov bolezni, ki so povezane z delom, za posledicami pa letno umre več kot 2 milijona ljudi. Tveganje se razlikuje glede na gospodarsko dejavnost in družbene skupine. Podobno kot pri nas, pa se tudi v svetu največ nesreč dogaja migrantskim delavcem.

negative

V zadnjem trenutku si je ena od koalicijskih strank premislila, začela trgovati in zato je Bojan Dremelj še vedno predsednik uprave Telekoma.

neutral

Začetek prodaje delnic Pozavarovalnice Sava še ne bo, saj ni dorečen razpon cene za delnico. Začetka prodaje delnic Pozavarovalnice Sava, ki naj bi se začela v soboto, ne bo. Pozavarovalnica Sava in Sod, ki je njen 99,87-odstotni lastnik, sta danes obelodanila, da ponudba delnic javnosti ne bo potekala po prvotno predvidenem terminskem načrtu in da je prestavljena. Pogovori glede vsebine ponudbe namreč še potekajo. Pogovori med Sodom, Pozavarovalnico Sava ter globalnim koordinatorjem in vodilnim organizatorjem ponudbe delnic javnosti UniCredit CA IB se glede pomembnih elementov v zvezi s ponudbo delnic javnosti nadaljujejo, so v skopem sporočilu za javnost zapisali v Pozavarovalnici Sava in v Sodu. Kot so dodatno pojasnili v Sodu, namreč še niso dorečeni ključni elementi v zvezi s ponudbo, med njimi razpon cene za delnico pozavarovalnice. Po prvotnem načrtu naj bi se tako ponudba malim vlagateljem kot zbiranje naročil institucionalnih vlagateljev in tudi ponudba obstoječim delničarjem predvidoma začeli 26. aprila, končali pa 6., 8. oz. 9. maja, sta 11. aprila ob objavi namere za prvo javno ponudbo IPO delnic pozavarovalnice v drugem letošnjem četrtletju zapisali Pozavarovalnica Sava in Sod. Ob tem sta napovedala, da bo razpon cene predvidoma objavljen pred začetkom ponudbe malim vlagateljem in pred začetkom zbiranja naročil v okviru ponudbe institucionalnim vlagateljem. Ker danes prospekt za javno prodajo delnic ni bil objavljen, so mediji poročali, da prodaje ne bo, razlog za to pa naj bi bila razhajanja glede cene delnice Pozavarovalnice Sava. Ponudba delnic naj bi potekala po modelu prve javne ponudbe in naj bi vsebovala delnice v sklopu povečanja kapitala pozavarovalnice in obstoječe delnice pozavarovalnice, ki so v lasti Soda. Slednji pri dokapitalizaciji ne namerava sodelovati, po končani ponudbi pa naj bi obdržal najmanj 25 odstotkov plus eno delnico pozavarovalnice.

neutral

Slovenski žičničarji si ob koncu smučarske sezone manejo roke. Smučišča je obiskalo milijon in pol smučarjev. Na Kaninu in Krvavcu lahko najbolj navdušeni smučajo do konca prvomajskih praznikov. Čeprav na nekaterih slovenskih smučiščih naprave še vedno obratujejo in se najbolj navdušeni še vedno lahko spustijo po belih strminah, pa žičničarji že ocenjujejo sezono. Po podatkih Združenja slovenskih žičničarjev so na smučiščih do sredine aprila našteli 1,5 milijona smučarjev, 66 odstotkov več kot v celotni lanski sezoni. Naprave sicer ob sončnem vikendu, ki je zagotovo privabil še kar nekaj smučarjev, še obratujejo na Krvavcu in Kaninu, po prvomajskih praznikih pa bodo upravljavci gorskih turističnih centrov potegnili črto pod zimsko sezono in se začeli pripravljati na poletno. Smučarski centri, ki imajo sisteme za izdelavo kompaktnega snega, so smučarsko sezono odprli že v novembru, ostali pa so zaradi slabih snežnih razmer začeli z obratovanjem šele decembra, nekateri pa celo v začetku januarja. Tako velik obisk na slovenskih smučiščih je po lanski slabi sezoni več kot dobrodošel. Lani je bil obisk za polovico manjši kot leto poprej, zadovoljni so bili le na našem najvišjem smučišču Kaninu.

positive

V skladu s poročilom Evropske komisije so cene avtomobilov padle. V celotni EU ostaja najcenejša Danska, najdražja pa Češka. Cene avtomobilov so v zadnjem letu v vseh državah članicah EU realno padle, Finska, Grčija in Slovenija pa so države v območju evra, kjer so avtomobili najcenejši pri cenah brez davka, kaže danes razgrnjeno poročilo, ki ga je predstavila Evropska komisija. V celotni EU pa ostaja najcenejša Danska, najdražja pa Češka, tudi izhaja iz poročila. Najvišja razlika v ceni pri dražjih avtomobilih pa je pri VW Passatu in znaša dobrih 17 odstotkov. Sledijo Peugeot 407 15,2 odstotka, BMW 320D ter Mercedes C. Poročilo ugotavlja, da so cene avtomobilov v novih članicah, tudi Sloveniji, realno padle v zadnjem letu, čeprav so se precej podražile druge stvari. V Sloveniji naj bi cene jeklenih konjičkov padle za 5,3 odstotka. Glede na najnižjo ceno brez davka je v območju evra na prvem mestu Finska, v celotni EU pa Danska, kjer so cene v povprečju nižje za 4,4 odstotka kot na Finskem. Sledi Estonija z 1,5 odstotka nižjimi cenami kot Finska. Nemčija ostaja najdražja država v območju evra kar 27 modelov avtomobilov od analiziranih 87 je v Nemčiji najdražjih. V celotni EU pa je najdražja Češka, kjer so cene za več kot 10 odstotkov višje, kot znaša povprečje EU, ter skoraj za pet odstotkov višje kot v Nemčiji. Poročilo je podalo še primerjavo cen med najbolj prodajanimi avtomobili v nižjem, srednjem in višjem rangu v območju evra. V splošnem velja, da so razlike višje v nižjem in srednjem razredu, medtem ko so razlike pri najdražjih avtomobilih nekoliko manjše. Pri petih najbolj prodajanih avtomobilih v nižjem razredu je najvišja razlika v ceni ta se izračuna kot razmerje med najvišjo in najnižjo ceno brez davka pri Peugeotu 206 oziroma 207, in sicer 32,6 odstotka. Pri modelih Renault Clio, Ford Fiesta, Fiat Punto ter VW Polo razlika znaša med 20 in 25 odstotki. Pri petih najbolj prodajanih avtomobilih v srednjem razredu je najvišja razlika v ceni ponovno pri Peugeotu model 307, in sicer za kar 34,8 odstotka. Sledi Ford Focus s 27,4 odstotka ter VW Golf s 24,3-odstotno razliko v ceni. Pri Renault Meganu ter Opel Astri je razlika 17- oziroma 18-odstotna. Najvišja razlika v ceni pri dražjih avtomobilih pa je pri VW Passatu in znaša dobrih 17 odstotkov. Sledijo Peugeot 407 15,2 odstotka, BMW 320D ter Mercedes C 12 odstotkov, ter Audi A4 7,4 odstotka, še izhaja iz poročila, ki bo odslej objavljeno enkrat letno, upoštevalo pa bo podatke na dan 1. januar.

neutral

Delavci v Iskraemecu ne vedo, kaj jih čaka. Podjetje so kupili Egipčani, ki bodo del proizvodnje selili v Egipt.

negative

Pohištveno podjetje Lipa bo po več kot 60-ih letih šlo v likvidacijo. Tako se je odločil večinski lastnik Vipa Holding.

negative

Vlada je sprejela predlog rebalansa proračuna. Namesto primanjkljaja lahko pričakujemo okoli 70 mio evrov presežka. Minister za finance Andrej Bajuk Vlada je na današnji seji sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, v katerem se načrtovani odhodki znižujejo za skoraj 50 milijonov evrov, medtem ko se prihodki za dobrih 250 milijonov evrov povečujejo. S tem bo proračun letos namesto 230 milijonov evrov primanjkljaja ustvaril blizu 70 milijonov evrov presežka. S predlaganim rebalansom se bo letos v državno blagajno steklo 8,88 milijarde evrov prihodkov, medtem ko naj bi odhodki znašali 8,82 milijarde evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Andrej Bajuk. Proračunski presežek bo s tem znašal 69,4 milijona evrov. Izdatki se v primerjavi z zdaj predvidenimi zmanjšujejo za 49,7 milijona evrov, in sicer - kot je spomnil Bajuk -, ne glede na 3,4-odstotno zvišanje plač v javnem sektorju, ki je posledica nepričakovane rasti inflacije v lanskem drugem polletju. Varčevali bodo na praktično vseh ministrstvih, in sicer predvsem pri investicijah in materialnih stroških. Najvišje prihranke so našli na ministrstvih za obrambo za 30 milijonov evrov ter promet za sedem milijonov evrov, je povedal Bajuk. Novi načrtovani prihodki so za 250,1 milijona evrov višji od zdaj predvidenih. Kot je pojasnil finančni minister, se bodo prilivi iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb povečali za 162 milijonov evrov, več denarja si vlada obeta tudi od trošarin ter davka na dodano vrednost.

positive

ATPV preverja lastništvo Kolonela. V primeru nepravilnosti lahko vpletene doleti kazenska ovadba in denarna kazen. Borzna posrednica Danijela Rakovič Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP preverja relevantne informacije v zvezi z dejanskim lastništvom podjetja Kolonel. Ko bo pridobila vse potrebne informacije in ugotovila njihov pomen v postopkih, bo v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepala v skladu z zakonskimi pristojnostmi, so sporočili iz ATVP. Kot je v sporočilu zapisal direktor agencije Damjan Žugelj, ATVP skladno z zakonom o trgu finančnih instrumentov podatkov o posameznih morebitnih postopkih nadzora ne more posredovati, saj gre za zaupne podatke o izdajateljih vrednostnih papirjev, osebah, nad katerimi agencija opravlja nadzor, in druge podatke o dejstvih in okoliščinah, za katere agencija izve v zvezi z opravljanjem nalog in pristojnosti. Če bi se izkazalo, da je šlo za nepravilnosti, lahko vpletene doletijo kazenske ovadbe in denarne kazni, v skrajnem primeru, če bi urad za varstvo konkurence izdal negativno odločbo v primeru prevzema Laškega ta je sicer še v pripravi , pa bi lahko varuh konkurence prevzemnikom celo naložil odprodajo pridobljenih delnic Laškega. Danes je v javnost prišla informacija, da borzna posrednica Danijela Rakovič ni lastnica skrivnostnega podjetja Kolonel, ključnega podjetja v lastniški mreži Pivovarne Laško. Lastnik družbe je že skoraj dve leti podjetje Atka-Prima pod vodstvom in v solasti prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota. Kolonel je z 78-odstotnim lastništvom v Centru Naložbe največji lastnik Infond Holdinga, ta pa je največji lastnik Pivovarne Laško. Nepravilnosti pri prevzemu Laškega? Urad za varstvo konkurence je vedel za lastniške menjave v družbi Kolonel, saj je pridobil pogodbo o prenosu lastništva na podjetje Atka-Prima, zato to za varuha konkurence ni novost, je povedal prvi mož urada Jani Soršak. Kot je dejal, pa gre lahko zaradi tega pri postopku prevzema Pivovarne Laško za potencialne nepravilnosti.

negative

Borzni trg po novem ne bo več razdeljen na borzno kotacijo in prosti trg. Delnice bodo razdeljene v podsegmente, na podlagi njihove kakovosti. Ljubljanska borza je v uradnem listu objavila nova pravila borze, ki bodo stopila v veljavo 24. maja. Po novem bodo ukinili dosedanjo razdelitev organiziranega trga na borzno kotacijo in prosti trg. Osnovna razdelitev borznega trga bo po novem razdeljena na trg delnic, trg obveznic, trg investicijskih kuponov, trg delnic investicijskih družb in trg strukturiranih produktov. Delnice bodo razdeljene v posamezne podsegmente, in sicer na podlagi njihove kakovosti. S spremembami v strukturi borznega trga želi borza prispevati k povečanju kakovosti informacij o borznem trgu ter prepoznavnosti posameznih segmentov trgovanja. Pri tem želijo slediti trendom razvoja na kapitalskih trgih in zagotavljajo primerljivost produktov in segmentov z evropskimi borzami. Novo segmentacijo naj bi uvedi konec junija, ko se bo spremenila tudi uradna tečajnica Ljubljanske borze.

neutral

Katastrofa v Mjanmaru je vplivala tudi na skokovito rast cen riža po svetu. Nasploh so cene hrane letos zaradi številnih naravnih nesreč skočile v nebo.

negative

TDR Metalurgija je odpustila vseh 152 delavcev. Predsednik sindikata upa, da bodo delavci del odpravnine prejeli čim prej. Vsi zaposleni so ostali brez službe. Ruška družba TDR Metalurgija je danes 100 delavcem, ki so prišli v tovarno, vročila delovne knjižice, preostalih 52 delavcev, ki so odpoved delovnega razmerja prejeli po pošti, pa bo delovno knjižico prejelo čez nekaj dni, je danes povedal predsednik podjetniškega sindikata Ivan Ramot. Ramot je tudi pojasnil, da so odpoved delovnega razmerja prejeli pred 15 dnevi, v naslednjih 30 dneh se je treba prijaviti na zavod za zaposlovanje, v 60 dneh pa prijaviti tudi svoje terjatve v stečajno maso. Delavci TDR Metalurgija so zadnjo plačo prejeli aprila oz. dan pred uvedbo stečajnega postopka, ki ga vodi Dušan Marin. Po Ramotovih besedah bo Marin nekaterim delavcem ponudil zaposlitev za določen čas zaradi potreb stečajnega postopka, proizvodnja v podjetju pa ne poteka več od začetka tega leta, ko je bila ugotovljena nelikvidnost poslovanja. Ramot tudi pričakuje, da bodo delavci del odpravnine dobili čim prej, saj naj bi Holding Slovenske elektrarne podjetju le vrnil okoli sedem milijonov evrov bančnih garancij. Na aprilskem protestnem zboru delavcev pa so predstavniki holdinga povedali, da bančnih garancij ne morejo sprostiti, ker je bilo iz opravljene revizije razvidno, da TDR Metalurgija ni opravila investicijskih in drugih obveznosti iz pogodb. Takrat so iz holdinga tudi sporočili, da vidijo verjetnost poslovne in finančne sanacije ruške družbe v novem postopku prisilne poravnave s predložitvijo realnejših osnov glede višine in rokov poplačila upnikov ob realnejših elementih poslovnega načrta, ki bi zagotavljal dolgoročno delovanje TDR Metalurgije.

negative

Študentje Fakultete za strojništvo so predelali osebni avto v dvosedežni športni avtomobil brez strehe. Projekt se je začel leta 2000, ko je podjetje Peugeot Slovenija študentom strojništva podarilo osebni avtomobil peugeot 406, ki je služil kot mehanska osnova gradnje novega prototipa. Študentje višjih letnikov Fakultete za strojništvo so ob podpori priznanih slovenskih podjetij na področju avtomobilske industrije v minulih sedmih letih razdelali celoten razvojni postopek pretvorbe vozila peugeot 406 v različico Roadster. V seminarjih, projektnih nalogah, diplomskih seminarjih in diplomah so dokazali, da obvladajo sodobno raziskovalno-razvojno tehnologijo in opremo, številni so po diplomi začeli profesionalno pot v praksi s konkretnim in aktualnim inženirskim znanjem, je dejal mentor projekta in Predstojnik katedre za strojne elemente in razvojna vrednotenja na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani Matija Fajdiga. Eden najbolj zanimivih delov avtomobila so žarometi, ki imajo obliko levjih krempljev. Prav vsi, ki smo bili aktivni v projektu smo spoznali, da moramo za uspešen projekt delovati kot dobro uigran orkester, kjer so vsi inštrumenti med seboj usklajeni, če želimo, da je skladba vrhunsko odigrana. Prepričan sem, da se je v projektu Student Roadster oblikovala dobra ekipa ljudi, ki so drzni, se ne bojijo izzivov in delujejo kot homogena celota za dosego skupnih ciljev, je ob predstavitvi projekta povedal vodja projekta Uroš Rosa. Med posebnostmi prototipnega vozila so na predstavitvi izpostavili tudi barvo. Ta je črna, vendar se na soncu oz. svetlobi spreminja v mavrično. Projekt Student Roadster so opazili tudi v FISITI, svetovnem združenju na področju avtomobilske industrije, ki je projekt Student Roadster izbral v nabor petih projektov odličnosti, ki bodo predstavljeni na svetovnem kongresu FISITA 2008 v Münchnu. Notranjost Student Roadsterja Za več informacij o projektu si lahko preberete na spletni strani www.studentroadster.com.

positive

Posebni davčni urad naj bi v družbi SCT zaznal sistemske oz. organizirane davčne utaje DDV. Missing trader podjetje je po pojasnilih Davčne uprave RS Durs eno iz skupine podjetij, ki sodelujejo v izkoriščanju sistema obdavčitve z DDV v obliki ponavljajočih se nakupov in prodaj. Sistemske oz. organizirane davčne utaje DDV pa se v strokovni terminologiji imenujejo davčni vrtiljaki oz. missing trader utaje. Davčni inšpektorji so v postopku inšpekcijskega nadzora v podjetju SCT za obdobje od začetka leta 2004 do konca leta 2006 odkrili poslovanje z več pravnimi osebami, ki po dosedanjih ugotovitvah predstavljajo missing trader podjetja. V SCT so se na odločbo Dursa pritožili, ker postopek še ni zaključen, pa ga ne komentirajo. Posebni davčni urad je v družbi SCT opravil davčni inšpekcijski pregled za leta 2004, 2005 in 2006, so potrdili v SCT. Zoper odločbo Dursa so vložili pritožbo, ki so jo podkrepili z mnenjem stalnega sodnega izvedenca in Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki sta pritrdila stališčem družbe SCT. Ker postopek še ni zaključen, ostalih stvari ne moremo komentirati, so zapisali. Inšpektorji so v SCT po neuradnih a zanesljivih informacijah za omenjeno obdobje pregledali obračun davka od dobička oz. od dohodka pravnih oseb ter davkov in prispevkov od plač in drugih osebnih prejemkov. Poslovanje z missing trader podjetji so zaznali za leto 2006, večinoma pa gre za podjetja, ki jih je ustanovila družba Sinergo. Pri tem se zdi inšpektorjem zanimivo, da je ta družba ustanoviteljica tudi družbe Glotis ter nekaj odvisnih družb zavezanca SCT IBK, SCT NG, SCT Novista, SCT Primorska in drugih. Glotis je tudi večinska lastnica družbe Delfi, ki ima v lasti SCT. Kot so ugotovili davčni inšpektorji, se večina računov s strani missing trader podjetij pojavlja pri izgradnji lastne investicije betonarne, nekaj pa tudi pri izgradnji avtocest. Po okvirno zaključenem davčnem inšpekcijskem nadzoru za leti 2004 in 2006 znaša skupni znesek transakcij v poslovanju z navedenimi družbami približno 230 milijonov tolarjev in 71 milijonov tolarjev DDV. Kot danes poroča Dnevnik, ki se sklicuje na neuradne vire, bo moral SCT državi plačati za približno pet milijonov evrov zaostalih davčnih obveznosti. Pri pregledu poslovne dokumentacije so inšpektorji poleg tega ugotovili, da velik strošek v omenjenih treh letih predstavljajo svetovalne storitve različnih podjetij izven Slovenije. Ta so SCT zaračunala svetovalne storitve ob sklicevanju na pogodbe, v katerih pa ni določenega nobenega pogodbenega zneska. Sporni stroški svetovalnih storitev v omenjenih treh letih znašajo 1,9 milijarde tolarjev, po mnenju inšpektorjev pa obstaja sum, da so ti stroški fiktivni oz. da gre za navidezne posle s ciljem odliva sredstev iz SCT. Davčni inšpektorji so lani pregledali tudi podjetje Delfi, ki je zdaj 100-odstotni lastnik družbe SCT. Inšpektorji so ugotovili, da je bila družba Delfi ustanovljena leta 2004, in sicer izključno zaradi lastninjenja SCT, družba pa je delnice SCT pridobivala, da je najemala namenske kredite pri Novi Ljubljanski banki in jih je zavarovala z vpisom zastavne pravice na delnicah, ki so bile odkupljene s temi krediti.

negative

Je možno kupiti nov avtomobil brez kredita? Lahko s škatlo cigaret in kavo manj na dan postanemo milijonarji? Strokovnjaki pravijo, da je z disciplino možno vse. Da, je odgovor ekonomistov, ki pomagajo ljudem splavati iz dolgov. Čeprav varčujete le v vrednosti ene kave dnevno, kar znaša okoli 35 evrov na mesec, in to počnete od 25. leta do 65. leta starosti, se boste upokojili precej boljše volje kot drugi. 50 let naprej me ne zanima Mnogi se raje kot z daljno ukvarjajo z bližnjo prihodnostjo. Ne 40 let naprej, le pet ali deset. Kaj storiti? Začne se z majhnimi koraki, prvi pa je mesečni proračun. Najprej se denar zapravi na papirju, šele nato sledi zapravljanje v trgovinah. Ko pride plača, zapišite vse predvidene stroške za tekoči mesec. Če vam kaj ostane, se varčevanje lahko začne, pravi Sanjin Frlan, ekonomist z Reke. Prvi korak do prve zmage je odplačilo prvega kredita. Nato denar, ki ste ga vsak mesec namenili za odplačilo tega dolga, namenite za odplačevanje drugega. In tako vse dokler ne odpravite vseh dolgov. Čeprav se sliši nemogoče, je pot do novega avta brez kredita zelo enostavna, vendar dolga. Kupite star avto, ki si ga lahko privoščite. Obroke, ki bi jih morali plačevati za kredit v primeru nakupa novega avtomobila, pa shranjujte. Čez leto ali dve prodate avto, ki medtem ni veliko izgubil na ceni in si privoščite boljšega, vendar še vedno rabljenega. Sčasoma boste imeli vedno boljši avtomobil in to brez kredita. Pokojnine sploh ne bom imel Mnogi upokojenci se preživljajo z manj kot 400 evri na mesec. Ne sliši se preveč razveseljujoče. Kaj bo z mlajšo generacijo, ki se bo upokojila čez 50 ali 60 let. Napovedi o pokojninah, ki jih mogoče sploh ne bo, niso obetavne. Kako bomo preživeli jesen življenja? Enostavno, če uspoštevamo naslednji izračun. Kako brez kave in cigaret postati milijonar Foto POP TV Če predpostavimo, da kava stane 1 evro, zavojček cigaret pa 2,2 evra, je to skupaj 3,2 evra. Če damo ta znesek vsak dan na stran, to znese 96 evrov na mesec. In ne boste verjeli, v enem letu privarčujemo 1.152 evrov. Sedaj pa matematika. Če od 25. leta do 65. leta ta znesek dajemo samo v nogavico, zberemo okroglih 46.000 evrov. Naj pri tem velja opozorilo, da v izračunu ni upoštevana inflacija. Predpostavili smo, da bosta imela kava in zavojček cigaret isto ceno 40 let. Ker pa že otroci vedo, da hranilnik, nogavica in blazina niso najbolj donosni, denar vlagamo drugam. Naredili smo dva izračuna. V prvem primeru smo kavo in cigarete po enem letu nesli na banko, kjer so nam zagotovili 4-odstotni letni donos. Po desetih letih smo privarčevali 14.000 evrov, po petindvajsetih skoraj 50.000 evrov in po štiridesetih letih imamo v žepu 113.635 evrov. V drugem primeru smo denar vlagali v sklade. Ker naj bi imel dostojen investicijski sklad okoli deset odstotni povprečni letni donos, smo to predpostavko tudi upoštevali. Po desetih letih vlaganja po 1.152 evrov, to znese skoraj 20.000 evrov, po petindvajsetih okoli 123.000 evrov, po štiridesetih letih varčevanja pa okroglih 550.000 evrov. To pa sta le najenostavnejši rešitvi. Mnogi bi namreč vlagali neposredno v delnice, kjer bi bili donosi lahko višji. Natančen izračun varčevanja je prikazan v spodnji tabeli

neutral

Ovadba zoper Boška Šrota je tudi uradno potrjena. Na celjsko tožilstvo ga je ovadila Agencija za trg vrednostnih papirjev. Ovadbo so pod novim vodstvom agencije spisali rekordno hitro, v vsega nekaj tednih, a dokazi so po njihovem mnenju dovolj trdni. Prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota sumijo zlorabe notranjih informacij, grozi mu do pet let zaporne kazni in odvzem nezakonito pridobljene lastnine. Zlorabil notranje informacije? Boško Šrot Kazenske ovadbe zoper Boška Šrota po naših informacijah na celjskem tožilstvu še niso prejeli. Vprašanje je tudi, ali se bodo z njo sploh ukvarjali v Celju, saj so se doslej celjski tožilci v vseh zadevah zoper brata Šrot izločili. Zato je zelo verjetno, da bodo tudi to ovadbo odstopili posebni skupini tožilcev za pregon organiziranega in gospodarskega kriminala v Ljubljani. Agencija za trg vrednostnih papirjev Boška Šrota obtožuje, da malim delničarjem namerno ni razkril informacij, s katerimi je kot predsednik uprave laške pivovarne razpolagal. Razkritje informacij o prevzemanju pivovarne prek poštnega nabiralnika, je po njihovem vplivalo na ceno delnice, mali delničarji pa so ostali tudi brez prevzemne premije. Laščani obtožb agencije ne želijo komentirati, češ da o ovadbi ne vedo nič. Tožilstvo bo po vsej verjetnosti ugotavljalo, ali ima Šrot zaradi spornega lastninjenja veliko premoženjsko korist. V tem primeru mu grozi pet let zapora in odvzem vse lastnine, ki jo je pridobil nezakonito. Dokazi so trdni, zagotavlja direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj. Je pa kritičen do nekaterih institucij, ki bi lahko po njegovem v boju proti gospodarskemu kriminalu storile več. Tu pogrešam vlogo banke Slovenije ali pa urada za preprečevanje pranja denarja, ki bi lahko tovrstne primere odkrila bistveno prej. Če dokazi ne bi bili dovolj trdni, agencija zagotovo ne bi spisala takšne ovadbe, je dejal. Odzivi politike Najbolj odločen je gospodarski minister Andrej Vizjak. Skrajni čas je, da so se stvari zganile, pravi. Bojan Šrot, brat prvega moža Pivovarne Laško, zadeve ni želel komentirati, v njegovi ljudski stranki pa pravijo, da se je težko izogniti občutku o velikih političnih motivih vplivanja na pristojne preiskovalne organe. Šef Socialnih demokratov Borut Pahor pa je prepričan, da se mora politika od takih preiskav distancirati.

neutral

Ponudnika delnic Pozavarovalnice Sava sta se odločila za podaljšanje postopka javne prodaje. Objava cene in razdelitev se je prestavila na 2. junij. Pozavarovalnica Sava in Slovenska odškodninska družba bi moralidanes objaviti ceno za Savino delnico, a sta se ponudnika odločila zapodaljšanje postopka javne prodaje. Agencija za trg vrednostnih papirjev bo predvidoma jutri odločal o podaljšanju postopka javne prodaje delnic Pozavarovalnic Save. O tem bo sicerpredvidoma jutri odločala Agencija za trg vrednostnih papirjev, če pabo soglašala z namero delničarjev, se bo prodaja podaljšala. Postopekvpisovanja na listo dobro poučenih vlagateljev v Sloveniji in zunaj njebo tako predvidoma potekal še od srede 28. maja do petka 30. maja,medtem ko bo postopek sprejemanja naročil za nakup navadnih delnic sstrani malih vlagateljev v Sloveniji potekal v sredo 28. maja in včetrtek 29. maja. Končna objava cene in razdelitev delnic bopredvidoma opravljena po zaključku vpisa, predvidoma 2. junija 2008. Pokoncu vseh postopkov pa namerava Pozavarovalnica Sava zaprositi zasprejem delnic v borzno kotacijo ter za njihovo trgovanje naorganiziranem trgu Ljubljanske Borze.Ponudba vsebujedokapitalizacijske in obstoječe delnice Pozavarovalnice Sava, ki so vlasti Soda. Ta pri dokapitalizaciji ne bo sodeloval, po izvedenempostopku javne prodaje pa bo obdržal 25 odstotkov plus eno delnico.

neutral

Viktor Baraga je seznanil nadzorni svet Petrola, da Matjaž Gantar nepreklicno ni več član nadzornikov družbe. Prvi mož KD Groupa Matjaž Gantar je sicer že 15. maja podal pisno izjavo, da nepreklicno odstopa s funkcije člana nadzornikov družbe Petrol. Z njegovo odločitvijo je nadzorni svetna redni seji seznanil predsednik nadzornega sveta Petrola Viktor Baraga. Baraga je nadzorni svet obvestil o Gantarjevem odstopu. Ledan pred Gantarjevim odstopom je nadzorni svet ocenil, da predlog uvedbe enotirnega sistema upravljanja v družbi še nima zadostne podpore delničarjev. Zato so se nadzorniki takrat odločili, da z dnevnega reda skupščine, sklicane za 15. maj, umaknejo točke, ki predvidevajo uvedbo tega sistema. Predlog za prehod na enotirno upravljanje družbe, do katerega je prišlo na pobudo enega večjih delničarjev , je sicer podpirala tudi uprava Petrola. Gantar,ki je v nadzornem svetu deloval kot predstavnik kapitala, je funkcijo nadzornika s štiriletnim mandatnim obdobjem začel opravljati aprila2005.

neutral

Finančni minister Bajuk naj bi delež v Splošni plovbi Sodu prodal za pičlih 600.000 evrov, čeprav naj bi bil vreden 24 mio evrov.

negative

Po novem bodo morali v Črni gori poleg domačinov tudi turisti plačevati davek na okolje. V Črni gori bodo morali turisti plačevati davek za okolje. V Črni gori bodo morali turisti od 15. junija naprej plačati tudi davek za okolje, s katerim želijo zaščititi črnogorsko naravo. Tako bo davek, ki ga domačini že plačujejo, sedaj obremenil tudi turiste, ki ga bodo plačali ob vstopu v državo. Tovrstna vstopnica bo veljala leto dni, stala bo pa od 10 evrov za osebne avtomobile pa vse do 150 evrov za avtobuse in tovornjake. Na črnogorskem ministrstvu za turizem menijo, da se število turistov zaradi tega ne bo zmanjšalo, upajo pa, da se bo zmanjšalo število vozil, ki bodo hrumela po njihovih cestah. V nekaterih delih Črne gore, ki jo je lani obiskalo približno milijon turistov, davku nasprotujejo, saj menijo, da njihova država še ni postala ena vodilnih turističnih destinacij in bi davek lahko vplival na to, da bo Črno goro obiskalo manj turistov.

negative

Ker Igor Bavčar 300 mio evrov težkih kreditov, s katerimi bi odkupil Istrabenz, ne more ustrezno zavarovati, mu banke ne odobrijo posojila.

negative

Končna cena za delnico Pozavarovalnice Sava je 28 evrov. Vplačil vseh investitorjev za delnice je bilo za dobrih 213 milijonov evrov. Pretiranega interesa za delnice Pozavarovalnice Sava ni bilo. Upravni odbor Slovenske odškodninske družbe Sod je na današnji seji soglašal, da končna ponudbena cena za delnico Pozavarovalnice Sava znaša 28 evrov. O končnih rezultatih javne prodaje delnic bosta vodstvi Soda in pozavarovalnice spregovorila na popoldanski novinarski konferenci. Upravni odbor Soda je danes podal tudi soglasje h končni razdelitvi in dodelitvi alokaciji delnic v okviru ponudbe delnic Pozavarovalnice Sava javnosti, so sporočili iz Soda. Že v petek pa so navedli, da je bilo ponudb oziroma vplačil vseh investitorjev za delnice za dobrih 213 milijonov evrov, od česar so mali vlagatelji vplačali približno 36 milijonov evrov. Glavnina ponudb institucionalnih investitorjev je bila slovenskih. Ponudbena cena za delnico je enaka za vse vlagatelje male, dobro poučene in obstoječe delničarje. Kot pišejo današnje Finance, bo po neuradnih podatkih država skupaj s Sodom obdržala 35 odstotkov pozavarovalnice oziroma skupaj z državnimi skladi 40 odstotkov. Mali vlagatelji naj bi dobili okoli 14 odstotkov Save Re, 46 odstotkov pa zasebni institucionalni vlagatelji, večinoma slovenski. Menda so med njimi največ delnic vplačali skupina KD, Ilirika in Hypo Bank, navaja časnik.

neutral

Gorivo je zopet dražje in zaradi vse dražjih naftnih derivatov, so se nekateri domislili druge rešitve. Namesto dizla v svoj avtomobil točijo olje. Na bencinskih črpalkah je od polnoči zopet potrebno globlje poseči v žep. 95-oktanski bencin bo dražji za 3 cente in bo po novem stal 1,187 evra za liter. Dražji bo tudi 98-oktanski bencin, za katerega bo potrebno odšteti 1,198 evra za liter. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 3,9 centa na 1,298 evra na liter, kurilno olje pa za 3,3 centa. Liter bo veljal 0,957 evra. Po dveh zaporednih podražitvah pa se mnogi sprašujejo, kaj storiti, da ne bi zaradi goriva obubožali. Iz Zaboka na Hrvaškem prihaja odlična rešitev. Namesto, da bi se odpravil na črpalko, Zoran Gajdarov v svoj avtomobil toči olje iz cvrtnika. Prihranek je, pravi, ogromen. Cene naftnih derivatov se dvigajo v nebo. Zoran Gajdarov že od leta 2001 svoj 28 let star mercedes polni z oljem iz cvrtnika, vendar ne gre za navadno olje. Gajdarov je povedal, da je gorivo drago, zato se je, iz ekonomskih razlogov, odločil za drugo rešitev. Ena plastenka olja iz cvrtnika in avtomobil je pripravljen za vožnjo, pravi. Zelo je pomembno tudi to, kaj se je v olju cvrlo. Najboljše je olje, v katerem so se cvrli lignji, pravi. Olje, v katerem se je peklo meso, ni dobro, še doda. Gajdarov je olje testiral tudi na drugih avtomobilih in vožnja je bila vsakokrat brezhibna. Zaradi vedno dražjega goriva pa lahko prav olje iz cvrtnika postane novi hit. Bomo tudi mi kmalu točili olje v svoje avtomobile? Foto dnevnik.hr Dražji naftni derivati Slovencem, kot kaže, še ne povzročajo velikih skrbi. Po besedah tiskovnega predstavnika Petrola Aleksandra Salkiča večjih gneč pred bencinskimi črpalkami pred zadnjimi podražitvami ni bilo. Prav tako na Petrolu niso zaznali večjega povpraševanja po avtoplinu. Ker pa se naftni derivati še kar dražijo, nas je zanimalo, ali se bo podražila tudi vožnja s taksi službami. Predsednik Taxi društva Ljubljana Tomo Žmavc je za 24ur.com povedal, da o spremembah cen, ne glede na to, da se naftni derivati še kar naprej dražijo, ne razmišljajo. Kot je povedal, je konkurenca na trgu precej močna, zato sprememba cen ne bi bila prava rešitev. Se bo torej kmalu bolj izplačala vožnja s taksijem kot lastnim osebnim avtomobilom?

negative

Vlada gre nasproti razvojni politiki Telekoma, ki je povezana tudi z učinkovitim načinom upravljanja družbe, meni minister Vizjak. Enotirni sistem upravljanja ima tudi večina globalnih telekomunikacijskih družb. Tak sistem med drugim omogoča večjo fleksibilnost in učinkovitost. Predvsem pa bo zagotovil večji nadzor nad upravljanjem hčerinskih družb, ki so tudi izven meja Slovenije, kar je po Vizjakovih besedah za Telekom Slovenije zelo pomembno. Vlada bo predlagala razširitev dnevnega reda skupščine Telekoma Slovenije z glasovanjem o uvedbi enotirnega sistema upravljanja družbe. Kot je po seji povedal gospodarski minister Andrej Vizjak Sledimo želji, da Telekomu omogočimo kar se da učinkovit način upravljanja. Skupščina Telekoma bo 30. junija. Na skupščini Telekoma, ki je sklicana za 30. junij, bodo delničarji med drugim odločali tudi o uporabi bilančnega dobička. Že danes pa je vlada kot večinski delničar odločila, da predlaga razširitev dnevnega reda s tremi točkami prehodom na enotirni sistem upravljanja, imeni članov upravnega odbora ter nagradami članom upravnega odbora. Upravni odbor naj bi imel devet članov, od katerih naj bi trije zastopali interese zaposlenih, šest pa kapitala. Predlog slednjih, med katerimi je tudi zdajšnji predsednik uprave Bojan Dremelj, je vlada že oblikovala, vendar je Vizjak ob tem opozoril, da se do skupščine lahko še spremeni. Izvršnih direktorjev pa naj bi bilo največ sedem - poleg Dremlja vlada za člane upravnega odbora, predstavnike kapitala,predlaga še Damijana Koletnika, Boruta Štruklja, Andreja Brodnika,Pavla Žaklja ter Karmen Ponikvar. Vlada gre nasproti razvojni politiki Telekoma Slovenije, ta pa je povezana tudi z učinkovitim načinom upravljanja družbe, je dejal Vizjak in dodal, da ne želijo zamujati pri izkoriščanju razvojnih priložnosti družbe, če se bo katera druga vlada odločila nasprotno, pa bo lahko spet spremenila način vodenja družbe, saj ima država v njem 75-odstotni lastniški delež. Spomnil je, da je vlada v Telekomu Slovenije izvedla vse postopke umika iz lastniške strukture, vendar ni bilo ustreznih ponudb. Država se je tako odločila, da zaenkrat ne bo ponovila razpisa za prodajo. Komisija za prodajo državnega deleža v Telekomu Slovenije bo sicer preučila bo tudi možnost javne prodaje, meni Vizjak, vendar sam zaradi bližajočih se volitev dvomi, da bi bilo to mogoče izvesti še v tem mandatu. Ocenjujem, da je zadeva bolj ali manj zaključena, je dejal ter ponovil, da želi vlada Telekomu Slovenije omogočiti hitrejši in odločnejši razvojni preboj.

neutral

Prodaja 23 odstotkov Mercatorja naj bi bil le manever, s katerim se Infond Holding želi izogniti morebitnemu ukrepu varuha konkurence. Potem ko je Infond Holding podpisal pogodbo s podjetjem Raishop Holding o prodaji 23 odstotkov Mercatorja, so se pojavila ugibanja, da gre le za manever. Z njim naj bi se Mariborčani želeli izogniti morebitnim ukrepom varuha konkurence, saj so delež prodali finančnemu investitorju, ti pa običajno naložbe ne držijo dolgo. Po mnenju poznavalcev, ki so želeli ostati neimenovani, gre pri tej 260 milijonov evrov vredni prodaji za parkiranje delnic, in sicer na zato posebej ustanovljeno družbo, ki je hčerinska družba Raiffeisen Investmenta. Družba Raishop Holding, ki ima 35.000 evrov kapitala, je bila namreč ustanovljena šele 29. maja letos. Vodi jo tričlanska uprava, ki jo sestavljajo Reinhard Schmid-Grimburg, Alexander Treichl in Wolfgang Putschek. Finančni analitik v družbi KD BPD Marko Jovič meni, da je najmanj verjetno, da se je Infond Holding odpovedal deležu v Mercatorju, obstaja pa tudi možnost, da so lastniki Infond Holdinga ocenili, da se jim trenutna prodaja deleža Mercatorja po ceni 300 evrov izplača. V zadnjem času so regulatorji trga napovedovali odvzeme glasovalnih pravic na prihajajočih skupščinah, kar ima lahko negativne posledice za večje lastnike v posameznih družbah, tudi v Mercatorju. S prodajo navedenega deleža, ki je po vsej verjetnosti t.i. repo posel pogodba o prodaji in ponovnem odkupu, se bo Infond Holding temu ukrepu lahko izognil, je povedal Jovič. Samostojni finančni svetovalec Matej Tomažin pa je pojasnil, da prodaja finančnemu investitorju vsekakor ni korak, ki bi razkril končnega lastnika v smislu nekega strateškega partnerja . Dejstvo je, da je finančni lastnik lahko zelo kratkoročen, lahko tudi srednjeročen, zelo redko pa je dolgoročen. Mislim, da bo tako tudi v tem primeru, je ocenil Tomažin.

neutral

Zaradi rasti cen goriva se vse več Avstralcev odloča za cenejšo možnost, ki je obenem tudi bolj prijazna okolju. V avtomobile točijo kar uporabljeno rastlinsko olje.

positive

EU ob pritiskih ZDA razmišlja o odpravi prepovedi uvoza kloriranih ameriških piščancev. Kakšen bo vpliv na zdravje in gospodarstvo? Ena izmed tem vrha EU-ZDA v Sloveniji je tudi čezatlantsko gospodarsko sodelovanje. Med spornimi točkami, ki krhajo medsebojne odnose, je nedvomno prepoved uvoza perutnine iz ZDA, ki jo v klavnicah preko luže razkužujejo s klorom in drugimi kemikalijami. Na podlagi znanstvenih mnenj ni mogoče dokončno trditi, ali je uporaba kemikalij v klavnicah za zdravje škodljiva ali ne. Takšen postopek v EU ni dovoljen, zato že od leta 1997 v državah članicah Unije ne uvažajo ameriške perutnine. V ZDA se s tem kajpada ne strinjajo in tesnejše gospodarsko sodelovanje pogojujejo z odpravo prepovedi. Ameriška perutninarska industrija naj bi bila po lastnih ocenah zaradi prepovedi izvoza v EU v letni izgubi 180 milijonov dolarjev. Slovenski kupec posega predvsem po sveži perutnini, ki jo je iz ZDA zaradi velikih razdalj izjemno težko pripeljati v normalnem času in stanju. Aleksander Debevec, Pivka perutninarstvo Odpravi prepovedi je najbolj naklonjen evropski komisar za podjetništvo in industrijo Günter Verheugen, ki je tudi med udeleženci vrha na Brdu pri Kranju. Po pričakovanjih naj bi z ameriško delegacijo govorili tudi o problematiki kloriranih piščancev, po napovedih pa naj bi dokončni dogovor dosegli do gospodarskega vrha EU-ZDA, ki bo predvidoma oktobra. Od vil do vilic Medtem ko politiki iščejo salomonske rešitve, večina evropske strokovne javnosti opozarja zaskrbljenost nad dejstvom, da se lahko na tržišču pojavi ameriška klorirana perutnina. V skupnem pismu Evropski komisiji so v Evropski potrošniški organizaciji BUEC, združenju kmetovalcev COPA COGEC in Evropski okoljski pisarni EEB opozorili na temeljno razliko v sistemu zagotavljanja varnosti živil v ZDA in EU. Sistem EU temelji na zagotavljanju ustreznih higienskih standardov v celotni verigi od vil do vilic . Tako je živilo neoporečno v celotni verigi od pridelovalca do okužbe, kar zelo učinkovito preprečuje okužbe hrane, na primer s salmonelo. Američani računajo, da bodo lahko perutnino v EU začeli izvažati že letos. Prepoved uvoza sicer velja že 11 let. Na drugi strani v ZDA zahtevajo, da je živilo neoporečno samo na koncu verige. Za dosego takšnih ciljev v večini primerov meso ob koncu verige, največkrat v klavnicah, obdelajo s klorom ali celo z antibiotiki. Kloriranje mesa res zagotovi njegovo neoporečnost, a ostanki klora ogrožajo naše okolje, ostanki antibiotikov pa povečujejo rezistenco mikroorganizmov v okolju, kar lahko vpliva tudi na zdravje ljudi. Za evropske potrošnike je takšen način zagotavljanja varnosti hrane enostavno nesprejemljiv, menijo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

negative

Za informacije o telefonskih naročnikih bo treba s 1. julijem plačati veliko več kot doslej. Napovedano podražitev preverja tudi urad za varstvo konkurence. Telekom bo podražil klice na številki 1188 in 1180. Klic se zaračunava enkratno in ni vezan na tarifni interval. Pri enem klicu na 1188 lahko uporabnik zahteva in dobi dve informaciji o telefonskih naročnikih. Telekom Slovenije bo s 1. julijem podražil klice na informacije o številkah naročnikov v Sloveniji in tujini, torej na številki 1188 in 1180. Zaenkrat je treba za informacije odšteti 0,46 evrov brez DDV, cena z DDV pa je 0,55 evra. Nova cena bo kar 74 odstotkov višja 0,80 evra brez DDV. Cena je stroškovno naravnana in je utemeljena, z njo se približujemo drugim ponudnikom takih storitev v EU, je sporočil predstavnik Telekoma Boris Ziherl. Dodal je, da drugih podražitev ne načrtujejo. Glede na to, da ima Telekom koncesijo za omenjeno storitev opravlja jo njihova hčerinska družba Teledat pa se postavlja vprašanje, ali gre za izkoriščanje prevladujočega položaja na trgu. Urad za varstvo konkurence je zaradi tega že prejel prijavo ter jo posredoval tudi na agencijo za pošto in elektronske komunikacije. Prijava je v obravnavi in zadeve do nadaljnjega ne komentiramo, so pojasnili. Trenutne cene klicev na 1188 in 1180.

negative

V naslednjih letih bomo morda Slovenci več hodili peš. Ob nenehnem draženju nafte zdaj grozijo še podražitve avtomobilov.

negative

Ameriška bančna korporacija, ki je lastnica nekdanjega Goodyeara, naj bi odpustila 100 slovenskih delavcev.

negative

Visoke cene goriva so hrvaško vlado prisilile k varčevanju. Razmišljali naj bi celo o vgradnji avtoplina v drage vladne limuzine.

negative

Jože Mencinger je finančnega ministra Bajuka obtožil zavajanja, saj naj bi bil proračunski presežek le računska napaka.

negative

Ljubljanska borza gre v dunajske roke. Več kot 80 odstotkov delnic bo kupila Wiener Börse. Ljubljansko borzo so kupili tujci. Najvišji ponudnik v zadnjem krogu prodajnega postopka za nakup večinskega deleža v Ljubljanski borzi je bila Wiener Börse, ki bo kupila 81,01 odstotka delnic. Uradno podpisovanje kupoprodajne pogodbe z vsemi prodajalci bo prihodnji torek. Poleg najvišje ponujene cene je Dunajska borza sprejela tudi zaveze za ohranitev sedeža Ljubljanske borze v Sloveniji, nadaljnji razvoj kapitalskega trga v Sloveniji ter ne poviševanja cen storitev, ki jih nudi borza. Kot novi večinski lastnik si bomo intenzivno prizadevali za razvoj sosednje borze. Veselimo se sodelovanja z vsemi zaposlenimi na Ljubljanski borzi in z vsemi udeleženci slovenskega kapitalskega trga, je obljubil Heinrich Schaller, predsednik uprave Dunajske borze. Dunajska borza je dolgoročna vlagateljica na slovenskem trgu. Sodelovanje bo potekalo predvsem na področju produktov, izmenjavi podatkov in indeksov, je dodal. Pred prenosom lastništva bo moral kupec vložiti in pridobiti soglasje tudi od Urada za varstvo konkurence, saj ima Ljubljanska borza prevladujoč tržni delež v svoji dejavnosti. Kupujejo tudi v Bukarešti S pridobitvijo večinskega deleža je Dunajska borza postala solastnica dveh vzhodnoevropskih borz. V prihodnjih tednih bo namreč, po pridobitvi dovoljenj pristojnih organov, povečala svoj delež z 12,5 na 37,7 odstotka tudi na borzi v Budimpešti. Avstrijski konzorcij pa bo zadržal 68,8-odstotni delež. Dunajska borza tesno sodeluje z borzami v Bukarešti, Sarajevu in v Banjaluki. Izbirali med dvema najboljšima ponudbama Konzorcij lastnikov Ljubljanske borze je do februarja zbiral nezavezujoče ponudbe za nakup večinskega deleža borze. Prispelo jih je sedem, od katerih so štirje povabljeni ponudniki oddali tudi zavezujoče ponudbe. Sredi aprila je konzorcij družbi Hellenic Exchanges in Wiener Börse izbral kot najboljša ponudnika ter jima omogočil skrbni pregled poslovanja borze.

neutral

Skupščina Vzajemne je na predlog dveh članov razrešila predsednika nadzornega sveta in enega izmed članov. Nadzorni svet Vzajemne bo do nadaljnjega imel le štiri člane. Iz nadzornega sveta je skupščina Vzajemne na predlog dveh članov odpoklicala predsednika Francija Strajnarja in člana Damjana Gregorca, namesto Petra Kukovice, ki je iz nadzornega sveta odstopil lani, pa je imenovala Gregorja Primica. Do nadaljnjega bo nadzorni svet Vzajemne štel le štiri člane, in sicer so v njem Jože Benčina, Gregor Primic ter Darja Korpar in Primož Igerc, ki sta predstavnika zaposlenih.

neutral

Novi, avstrijski lastnik Ljubljanske borze, bo spodbujal državo k privatizaciji. Koliko so plačali za borzo, ne želijo izdati. Novi lastniki Ljubljanske borze bodo na pogovore pozvali tudi vlado, zdajšnjo in prihodnjo. Dunajska borza si želi razvoja slovenskega kapitalskega trga, zato bo kot novi lastnik Ljubljanske borze spodbujala k razvoju novih produktov, kar naj bi povečalo likvidnost na borzi, poskrbela pa bo tudi za prenos znanja in sodelovanje z drugimi borzami v regiji, obljubljajo. Avstrijci bodo tudi spodbujali državo, da preko borze privatizira čim več podjetij. Kot sta povedala glavna direktorja Dunajske borze, Michael Buhl in Heinrich Schaller, je nujno, da se v Sloveniji opravi nadaljnja privatizacija, saj bi to, tako kot kažejo izkušnje iz Avstrije in tudi od drugod, pomagalo pri razvoju kapitalskega trga . Zato bodo predstavniki Dunajske borze opravili pogovore s predstavniki sedanje in tudi prihodnjih vlad, je dejal Schaller. Ob tem je poudaril, da si na borzo želijo privabiti tako slovenske banke in zavarovalnice kot tudi manjša podjetja. Schaller je tudi dejal, da bo Dunajska borza na slovenskem kapitalskem trgu spodbujala in omogočala izdajo certifikatov, poudaril pa je, da trenutna obdavčitev teh finančnih instrumentov ni najboljša. Zato si želijo pogovorov z vlado tudi o možnostih za nižje obdavčitve teh produktov. Koliko so odšteli za Ljubljansko borzo, Avstrijci tudi danes niso želeli razkriti. Neuradno naj bi odšteli 1.401 evro za delnico, medtem ko je Grška borza, ki je tudi želela kupiti Ljubljansko borzo, ponudila 982,5 evra. Sta pa prva moža Dunajske borze dejala, da je sedanja uprava Ljubljanske borze dobro opravljala svoje delo, zato se bodo novi lastniki z upravo pogovarjali o prihodnjem sodelovanju. Vendar je zaenkrat še prezgodaj govoriti, ali bo zdajšnja uprava še vodila borzo, je povedal Buhl.

neutral

Kordež iz Merkurja in Glaser iz Perutnine Ptuj naj bi pri zasnovi njune tajkunske naveze segla kar v blagajno svojih podjetij.

negative

Jeršič se v Evropskem parlamentu ni mogel izogniti vprašanju o dogodku v Nek. Dejal je, da je prišlo le do napakice . Dogajanje v Nek bo proučila posebna komisija. Članom odbora za industrijo, raziskave in energetiko Evropskega parlamenta je državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Tomaž Jeršič predstavil dosežke v času slovenskega predsedovanja. Jeršič se ni mogel izogniti vprašanjem o Nek. Ni pa se mogel izogniti vprašanju o dogajanju v Nuklearni elektrarni Krško Nek. Oglasil se je namreč evropski poslanec, Avstrijec Paul Rübig, ki je omenil nesrečo . Jeršiča je vprašal, kako gleda na vzpostavitev morebitne agencije za nadzor nad jedrsko energijo na ravni EU. Ali bi lahko imeli tak neodvisen organ ” podobno kot Francija ” tudi na ravni EU? je vprašal. Jeršič mu je najprej odgovoril, da je v primeru Nek res prišlo do določene napakice in da je Agencija za jedrsko varnost delovala skladno s pravili. Slabše bi bilo, če Bruslja ne bi obvestila o napaki. Delovala je v skladu s svojimi pooblastili in obveznostmi, je ocenil državni sekretar. Sicer pa je dejal, da je jedrska energija v rokah držav članic in da je sam skeptičen do organa za nadzor na ravni EU. Težko si predstavljam, da bi lahko nek krovni organ posegal v pristojnosti posameznih držav, je dodal. Kot pozitivne dosežke je Jeršič izpostavil predvsem liberaliziran, dobro povezan notranji energetski trg in podnebno-energetski sveženj. Potrditev dogovora glede bistvenih elementov tretjega energetskega paketa, poleg možnosti lastniške ločitve in neodvisnega sistemskega operaterja t. i. ISO opcija omogoča tudi vzpostavitev neodvisnega operaterja prenosa t. i. ITO. Vlada je ustanovila posebno komisijo, ki bo proučila okvaro v Neku. Foto POP TV Ta izjemen dogovor dolgoročno vodi v boljše, učinkovitejšo in bolj konkurenčno delovanje trga, kar je pomembno za uporabnike. Gre za pomemben korak naprej pri vzpostavljanju konkurence in neodvisnosti upravljavcev prenosnega omrežja od ostalih, tržnih funkcij v energetiki, kar bo gotovo vplivalo na izboljšanje dobave energije, je prepričan Jeršič. Slovenska evropska poslanka Romana Jordan Cizelj je tretji sveženj liberalizacije energetike ocenila kot posebej težaven dosje, ker je energija osnovna dobrina, ki vpliva na kakovost človekovega življenja , nadzirana pa je s strani vlad. Vlada ustanovila komisijo za proučitev okvare v Nek Vlada je medtem na seji sprejela sklep o ustanovitvi komisije, ki bo proučila dogajanje in način poročanja ob okvari v Nek. Komisija bo proučila informacijo o dogajanjih in poročanju glede dogodkov v Neku 4. junija, vse postopke, ki so jih ob nesreči izvedli pristojni organi, sistem obveščanja in komuniciranja ob tovrstnih dogodkih ter odgovornost pristojnih. Poročilo s predlogi ukrepov mora komisija pripraviti v 14 dneh. Komisijo bo vodil Borut Mavko z Instituta Jožef Stefan IJS, v njej pa bodo še Matjaž Ravnik iz IJS, strokovnjakinja za jedrsko tehniko Romana Jordan Cizelj, Božidar Kranjc iz Neka, poveljnik štaba civilne zaščite Miran Bogataj in Aleš Janežič iz uprave za jedrsko varnost.

neutral

Evropska komisija bo tožila Slovenijo, ker v svojo nacionalno zakonodajo ni prenesla škode, povzročene okolju. Okoljsko ministrstvo bo tožbo preučilo in nanjo odgovorilo. Iz Bruslja so sporočili, da bo Evropska komisija vložila tožbo zaradi okoljske odgovornosti proti devetim državam, med njimi tudi proti Sloveniji, saj ni prenesla direktive o odgovornosti za škodo, povzročeno okolju, v svojo nacionalno zakonodajo. Rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo se je namreč iztekel 30. aprila 2007. Direktiva o okoljski odgovornosti je med najbolj pomembnimi novimi akti okoljske zakonodaje EU v zadnjih letih. Več kot leto dni po izteku roka je skrajni čas, da bi teh devet držav članic ” poleg Slovenije še Avstrija, Belgija, Grčija, Finska, Francija, Irska, Luksemburg ter Velika Britanija ” preneslo direktivo v nacionalno zakonodajo, je komentiral evropski komisar za okolje Stavros Dimas. Evropski komisar za okolje je prepričan, da bi države lahko ukrepale. Fizične in pravne osebe, ki izvajajo ali nadzirajo dejavnosti, naštete v direktivi, so dosledno odgovorne za škodo, ki jo s svojimi dejavnostmi povzročijo okolju. Okoljska škoda, ki je zajeta, je škoda, povzročena zaščitenim vrstam in naravnim habitatom, vodam ali tlem, so pojasnili v Bruslju. Odziv Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za promet Ministrstvo za okolje in prostor je s tem seznanjeno, ko bo tožbo uradno prejelo, jo bo preučilo in nanjo ustrezno odgovorilo, so se odzvali. Pojasnili so, da je prenos zahtev te direktive vključen v novelo zakona o varstvu okolja, katerega drugo obravnavo po skrajšanem postopku naj bi državni zbor opravil 27. junija. Ministrstvo pričakuje, da bo zakon v najkrajšem možnem času tudi sprejet, saj je na njegovi podlagi treba za celovit prenos direktive sprejeti še dva podzakonska predpisa, so zapisali in dodali, da je bil rok za prenos direktive v nacionalni pravni red držav članic 30. april 2007, vendar pa je zaradi izjemne kompleksnosti in zahtevnosti same direktive priprava besedila zakona zahtevala več časa . Ministrstvo za promet še ni prejelo opomina, neuradno so bili o tem obveščeni danes. Ministrstvo bo vse pripombe, ki so bolj ali manj podobne pri 24 članicah in so okvirno navedene že v sporočilu za javnost Evropske komisije, podrobno proučilo in v zahtevanem roku vsekakor posredovalo ustrezne odgovore, so zapisali. Sloveniji tudi opomin Komisija pa bo Sloveniji in še 23 drugim članicam poslala prvi uradni opomin zaradi neizvajanja zakonodajnega paketa prvega železniškega svežnja. Nekatere članice naj bi sicer zakonodajo prenesle v svoj pravni red, vendar komisija ugotavlja nezadostno izvajanje te zakonodaje. Rok za izvedbo je bil sicer marec 2003. Po mnenju komisarja za promet Antonia Tajanija je izvajanje tega svežnja ključno za ustvarjanje konkurence v evropskih železniških trgih ter tudi za večjo konkurenčnost železnic v odnosu do drugih načinov prevoza. Komisija lahko ukrepa Slovenijo čaka tožba. Foto Dare Čekeliš Komisija lahko pravno ukrepa proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Če meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, državi članici pošlje prvi uradni opomin in jo prosi, da do določenega datuma, običajno v dveh mesecih, predloži svoje pripombe. Ne glede na to, ali država članica pošlje odgovor ali ne, ji lahko komisija pošlje t. i. obrazloženo mnenje, ki je drugi in končni pisni opomin. Ta opomin navaja vzroke, zaradi katerih komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, in državo članico poziva, da v določenem roku, običajno v dveh mesecih, ukrepa. Če država članica ne ukrepa na podlagi obrazloženega mnenja, lahko komisija sproži postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti.

negative

Število milijonarjev v svetu raste, saj je trenutno več kot deset milijonov oseb, ki imajo na računu vsaj milijon dolarjev. Opazno je, da premoženje bogatih najhitreje raste v državah v gospodarskem razvoju, predvsem v Indiji, na Kitajskem in v Braziliji. Število milijonarjev je v Indiji naraslo za 23 odstotkov. Warren Buffett spada med t.i. super bogataše, saj njegovo premoženje krepko presega mejo 30 milijonov dolarjev. Združene države Amerike po številu milijonarjev še vedno vodijo, saj ima v tej državi dom vsak tretji svetovni milijonar. Magična meja 10 milijonov milijonarjev je bila prvič prebita lansko leto, ko je število milijonarjev naraslo za 600.000. Tudi tisti, ki veljajo za izjemno bogate torej njihovo premoženje znaša vsaj 30 milijonov dolarjev, so svoje premoženje še povečali. Po podatkih lanskega leta je bilo takih posameznikov 103.000, njihovo premoženje pa je naraslo za 15 odstotkov. Po besedah poznavalcev tolikšno število novih milijonarjev ni nič nenavadnega. K temu sta prispevala inflacija in razvoj svetovne ekonomije. Hkrati tudi dolar ni več vreden toliko kot je bil. Vendar pa opozarjajo, da je letos že opaziti, da število milijonarjev ne narašča tako hitro kot predhodna leta.

neutral

Za informacijo o Telekomovih naročnikih boste odšteli 74 odstotkov več. Urad za varstvo konkurence je prejel prijavo. Klici na 1188 in 1180 do odslej občutno dražji. Telekom Slovenije je z današnjim dnem podražil klice na informacije o številkah naročnikov v Sloveniji in tujini, torej na številki 1188 in 1180. Cene klicev na omenjeni številki so zdaj višje za 74 odstotkov in po novem znašajo 0,96 evra. Dosedanje cene klicev na omenjeni številki so bile stare že štiri leta. Stroškovni izračun, v katerega smo zajeli vse stroške, ki zadevajo ti storitvi, je pokazal še nekoliko višjo ceno, kot je ta, ki je objavljena, pravijo v Telekomu. Ob tem poudarjajo, da je nova cena stroškovno utemeljena, a še vedno nižja od cen, ki jih imajo primerljivi evropski operaterji. Urad za varstvo konkurence je sicer prejel prijavo v zvezi z omenjeno podražitvijo, vendar pa njene vsebine ne želijo razkriti.

negative

Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marjan Kramar ne namerava ponovno kandidirati za prvega moža banke. Marjanu Kramarju se izteka zadnji mandat v NLB. Nadzorni svet NLB se je danes seznanil z iztekom mandata predsedniku uprave Marjanu Kramarjus februarjem 2009. Njegovo delo so ocenili kot dobro, ker pa Kramar nenamerava prevzeti novega petletnega mandata, bodo do naslednje sejepripravili vse potrebno za izbor in imenovanje novega prvega moža NLB. Kramar je bil glede svojega morebitnega odhoda skrivnosten žeprejšnji teden, ko po skupščini banke ni hotel razkriti svojeodločitve. Je pa to storil finančni minister Andrej Bajuk, ki je potrdil, da Kramar ni pripravljen vnovič kandidirati. Kramarju se mandat sicer izteče februarja 2009. Nadzorni svet je poleg tega obravnaval tudi informacijo oizvedeni dokapitalizaciji banke in podprl nadaljevanje priprav zauvrstitev delnic NLB na borzo.

neutral

Petin, ki ga vodi Zdenko Pavček, ima v lasti več kot 75 odstotkov celotnega kapitala Viator&Vektor. Petin Zdenka Pavčka in Vektor sta povečala delež v Viator&Vektorju. Družba Petin je 1. julija pridobila 5700 delnic družbe Skupina Viator&Vektor. Tako ima zdaj skupaj s povezano družbo Vektor na podlagi novembra 2006 sklenjenega delniškega sporazuma v lasti 129.434 delnic, kar predstavlja 75,089 odstotka celotnega kapitala družbe. Družbi Vektor in Petin sta Skupino Viator&Vektor prevzeli konec leta 2006. Takrat sta s prevzemno ponudbo svoj delež povečali na 65,78 odstotka vseh delnic. Družbo Vektor so ustanovili družba Petin ter 48 sedanjih in bivših vodilnih delavcev Viator&Vektorja ter njegovih odvisnih družb. Družba Petin pa ima po dostopnih podatkih le enega lastnika, in sicer predsednika upravnega odbora Skupine Viator&Vektor Zdenka Pavčka.

neutral

Da bi ohranili ceno pekovskih izdelkov, so mlinarji in peki kmetom za tono pšenice pripravljeni plačati 'le' 175 evrov. Kmetje so hoteli 210 evrov. Na današnjih pogajanjih o odkupni ceni pšenice so kupci pridelovalcem povedali, da so za tono pšenice razreda B pripravljeni plačati 175 evrov, za razred A pa 185 evrov. To so utemeljili z dejstvom, da do konca leta ne smejo dvigniti cen svojih izdelkov. Bodo pa kupci prevzeli vse stroške analiz in prevzema pšenice. Kupci pšenice zagotavljajo, da letos ne bodo dražili pekovskih izdelkov. Kot je znano, so na prejšnjih pogajanjih 30. junija predstavniki pridelovalcev Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica in Sindikat kmetov Slovenije, ki so združeni v pogajalsko skupino pridelovalcev, zahtevali za tono pšenice razreda A 220 evrov, razreda B 210 evrov in razreda C 200 evrov, s tem da bi sami plačali stroške analize. Pridelovalci bodo dobili plačilo za pšenico najpozneje v 14 dneh, pričakovani pridelek pa je med 4,5 do 6 tonami na hektar. Po napovedih bo ogromno pšenice najverjetneje ostalo doma. Kot je po pogajanjih povedal predstavnik pridelovalcev Franc Kučan, se lahko zgodi, da se bodo v dveh ali treh dneh od kupca do kupca oblikovale različne cene. Vsak kupec se bo z dobaviteljem najverjetneje posebej pogajal, mlinarji pa so že napovedali, da se bodo s kmeti, ki imajo večje površine, dogovarjali o bonitetah. Za pšenico razreda C med mlinarji sicer ni zanimanja, bodo pa zanjo plačali po 165 evrov za tono. Glede na to, da je prvotni predlog kmetov ob ceni 210 evrov za razred B predvideval, da bi analizo plačali kmetje sami, zdajšnji dogovor praktično pomeni, da bo kupec za pšenico razreda B plačal po 200 evrov. Danes dogovorjene cene so na približno enakih ravneh kot lanske. Lani so predelovalci v Sloveniji odkupili 60.000 ton pšenice, najvišji odkup pred leti je bil v višini 113.000 ton, dolgoletno povprečje pa med 90.000 in 100.000 tonami. V Sloveniji porabimo blizu 200.000 ton pšenice letno.

neutral

Delničarji Elana so podprli predlog dokapitalizacije v višini 10 mio evrov. Nad družbo pa še vedno visi grožnja s stečajem. Delničarji so podprli predlog dokapitalizacije Delničarji Elana Group, kot se po novem imenuje Skimar, so na današnji skupščini podprli predlog dokapitalizacije v višini 10 milijonov evrov, so sporočili iz Kapitalske družbe Kad. Slednja, ki je največja lastnica skupine, bo zagotovila 5,761 milijona evrov. Družbeniki Skimarja so predlog o dokapitalizaciji družbe v višini 10 milijonov evrov podprli soglasno, s podporo pa družbi zagotovili nemoteno tekoče poslovanje ter izpeljavo načrtovanih projektov sanacije , so po skupščini zapisali na Kadu, kjer so prepričani, da je sprejeta odločitev v tem trenutku najprimernejša tako za družbo, zaposlene kot tudi družbenike. Skupini Skimar smo družbeniki omogočili, da nadaljuje projekt sanacije sistema, ki bo omogočala nadaljnji razvoj ter bo dolgoročno doprinesla k povečanju konkurenčnosti družbe, s tem pa povečevanje vrednosti naložbe, pravijo na Kadu, ki je okoli 63-odstotni lastnik Skimarja. Bo dokapitalizacija izboljšala položaj? Dokapitalizacija je potrebna za izvedbo sanacijskega načrta za izboljšanje položaja družbe po lanski 8,4 milijona evrov visoki izgubi. Uprava Elan Group je lastnikom junija predstavila sprejet strateški načrt za poslovanje družbe v prihodnjih letih, ki predvideva tudi ukrepe za sanacijo. Med njimi je bila dokapitalizacija v višini od 15 do 25 milijonov evrov, brez katere bi Skimarju grozila prisilna poravnava ali celo stečaj.

neutral

Obravnava o prodaji deleža Mecatorja je potekala za zaprtimi vrati, saj je odvetnik Infond Holdinga Stojan Zdolšek izpostavil, da se pogovarjajo o poslovni skrivnosti. Po Soršakovih besedah sta stranki izčrpno odgovorili na zastavljena vprašanja. Na uradu za varstvo konkurence poteka je potekala obravnava, na kateri so predstavniki družb Infond Holding in Raiffeisen Investment predstavljali pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža v Mercatorju. Odločitev varuha konkurence naj bi bila znana v 14 dneh. Po obravnavi je varuh konkurence Jani Soršak povedal, sta stranki v postopku izčrpno odgovorili na zastavljena vprašanja. Predstavljena so bila nova dejstva, ki jih zaradi postopka, ki je še v teku, ne morem razkriti. Prišlo pa je do spremembe vsebine transakcij, je dejal varuh konkurence. Po Soršakovih besedah nove ustne obravnave najverjetneje ne bodo potrebne in bo urad odločitev o dovoljenju za prodajo omenjenega deleža Mercatorja lahko podal na osnovi danes pridobljenih informacij. Urad za varstvo konkurence bo dejstva sicer iskal tudi drugod. Ostali udeleženci razprave so bili redkobesedni. Odvetnik Infond Holdinga Stojan Zdolšek na vprašanja ni želel odgovarjati, prav tako sta se jim izognila direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar in Istrabenzova odvetnica Maja Prodan Jurič. Član uprave družbe Raishop Holding, ki je hčerinska družba dunajskega Raiffeisen Investmenta, Wolfgang Putschek pa je dejal le, da je bila obravnava vodena profesionalno in v prijateljskem vzdušju. Prepričani smo, da bodo pristojne oblasti prišle do prave odločitve, ki bo pripeljala do uspešnega zaključka te transakcije, je še dejal Putschek. Stojan Zdolšek je dejal, da bi javna obravnava lahko imela za stranke škodljive posledice. Foto Dare Čekeliš Sestanek naj bi bil odprt za javnost, vendar je Zdolšek zahteval izločitev javnosti. Svojo zahtevo je argumentiral s tem, da bodo obravnavali poslovno skrivnost. Poslovne listine so stvar pogodbenega razmerja med strankama, podatki pa so poslovna skrivnost. Njihovo razkritje bi imelo za stranke škodljive posledice, je izpostavil. Obravnavo so tako za javnost zaprli. Raiffeisen Investment zanika navedbe Družba Raiffeisen Investment, ki je od Infond Holdinga kupila 23-odstotni delež Mercatorja, odločno zanika navedbe o parkiranju delnic Mercatorja, so danes sporočili iz avstrijske družbe. Kot zatrjujejo, so v Mercator vstopili ko srednje- oz. dolgoročni lastniki. Obravnave prodajnih postopkov, kot jih je danes opravil Urad za varstvo konkurence v primeru Mercator, so običajna praksa v mednarodnih transakcijah in so pričakovana posledica nakupa, pravijo v Raiffeisen Invenstment. Zagotavljajo, da so v Mercator vstopili kot srednje- oz. dolgoročni lastniki in bodo v nadzorni svet družbe predlagali tudi člane, ki bodo zastopali njihove interese. V Raiffeisen Investment so so strokovnim pristopom urada za varstvo konkurence zelo zadovoljni in optimistično pričakujejo njihovo odločitev v predmetni zadevi , so zapisali. Vse obtožbe, ki so se pojavile v medijih o pristranskih določilih v pogodbi, ki bi družbi Infond Holding omogočala ponovni odkup delnic v roku enega leta, v Raiffeisen Investmentu označujejo kot napačne in jih odločno zanikajo . V kasnejši fazi je mogoč izstop iz lastništva preko borze vrednostnih papirjev ali s prodajo strateškemu ali finančnemu vlagatelju, navajajo v podjetju. Spomnimo ... Mariborska finančna družba Infond Holding je 5. junija z družbo Raishop Holding, hčerinsko družbo Raiffeisen Investmenta z Dunaja, sklenila pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja. Foto Dare Čekeliš Delež so Avstrijcem prodali za okvirno ceno 260 milijonov evrov, končna cena pa se bo v skladu s prodajno pogodbo oblikovala ob upoštevanju popravka glede na tržna gibanja v naslednjem letu. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem pridobitve soglasja za prodajo urada za varstvo konkurence, za kar je že bila vložena zahteva. Infond Holding, ki ima deleže v številnih slovenskih družbah, je v večinski lasti podjetja Center Naložbe, ki je v skoraj 78-odstotni lasti Kolonela, ta pa je v lasti podjetja Atka-Prime, družbe v solasti predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota. Kot so sredi junija sporočili iz Pivovarne Laško, se je Infond Holding za prodajo omenjenega deleža v Mercatorju odločil zaradi postopkov urada za varstvo konkurence v zvezi s koncentracijo lastništva v Mercatorju. V javnosti so se po objavi prodaje pojavila ugibanja, da gre le za manever in da so Avstrijci le parkirišče delnic . To so v družbi Raiffeisen Investment zavrnili, a pojasnili, da iz lastništva posamezne družbe običajno izstopijo prej kot na dolgi rok, seveda s čim večjim dobičkom.

neutral

Opolnoči bodo začele veljati nove cene naftnih derivatov. Medtem ko se bo bencin pocenil, bosta dizel in kurilno olje dražja. Vozniki so zagotovo veseli cenejšega bencina, sprememba cen pa je prinesla slabe novice za tiste, ki uporabljajo dizel in kurilno olje. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo znižala za 0,5 centa in bo tako stala 1,212 evra, 98-oktanski bencin pa bo stal 1,248 evra, kar pomeni, da se bo pocenil za 0,4 centa. Nasprotno pa se bo cena dizelskega goriva zvišala za 1,6 centa in bo liter stal 1,311 evra. Prav tako bo potrebno več odšteti za kurilno olje, saj bo stalo za 1,3 centa več, torej 0,978 evra.

neutral

Cene SMS sporočil, poslanih iz tujih omrežij, so po mnenju evropske komisarke za informacijsko družbo previsoke, zato se obeta predlog uredbe o roamingu SMS. Viviane Reding Cene so občutno previsoke! Viviane Reding je tako prepričana, da bi morali državljani EUpošiljati kratka sporočila v tujino svobodno, ne da jih pri tem kdooskubi. Ni dober znak za konkurenčnost evropskega sektorjamobilnih telekomunikacij, če še vedno ni dojel, da so potrebnaobčutna znižanja cen, če se želi izogniti uredbi. Če namreč pošljemo sporočilo iz gostujočega omrežja, tastane tudi do desetkrat več, kot če ga pošljemo iz domačegaomrežja. V EU tako klicatelji pošljejo 2,5 milijarde sporočilpreko roaminga, povprečni strošek takih SMS pa je med oktobrom 2007in marcem 2008 znašal 0,29 evra brez DDV, za Belgijce celo 0,80evra, je sporočila Evropska komisija. Francoz na počitnicah vItaliji je za SMS plačal do 0,42 evra, v Španiji Šved do 0,40evra, Nemec do 0,41 evra, Poljak do 0,45 evra, Britanec pa celo do0,63 evra. Cene v gostujočih omrežjih so tudi do desetkrat višje kot v domačih. Cene SMS sporočil se za Slovence oziroma tiste, ki imajo razmerjesklenjene s slovenskimi operaterji, zelo razlikujejo od države dodržave ter tudi med samimi operaterji, in se gibljejo od 0,21 do0,54 evra, kot je razvidno iz nove spletne strani komisije. Tam si jemogoče za vsako državo članico EU pogledati, koliko stane dohodniin koliko odhodni klic ter roaming pri SMS. Tako lahko vidimo, da boza prejete klice izračun je narejen za štiriminutni pogovor vnaročniškem razmerju od doma pri vseh operaterjih Slovenec vtujini plačal 1,15 evra z DDV, za svoj klic iz tujine pa 2,35evra, pri predplačniških klicih pa se cene razlikujejo. Redingova je sicer ponudnike mobilne telefonije že februarjapozvala, naj znižajo cene, vendar se to ni zgodilo, zato zdajnapoveduje predlog uredbe, ki bo urejal cene roaminga pri SMSsporočilih ter pri prenosu podatkov. Cene slednjega se trenutno gibljejo od 0,25 evra do več kot 16evrov za MB prenešenih podatkov. To po mnenju Bruslja lahko pripeljedo šokantnih računov, saj se nekateri klicatelji ne zavedajo, da sezaračunavajo omenjeni stroški, je še povedala Redingova.

positive

Iztekel se je rok za pritožbe, zato je Dars podpisal pogodbo za nakup 21 Volkswagnovih kombijev, s katerimi bodo nadzirali uporabo vinjet. Potem ko je v ponedeljek potekel rok za pritožbe na javni razpisu za nakup vozil za nadzor uporabe vinjet in cestninjenja, je Dars poslal podjetju Porsche Slovenija v podpis pogodbo. Kupili bodo 21 Volkswagnovih transporterjev, pogodbena vrednost z DDV pa znaša 888.130 evrov. Na javni razpis Darsa sta se prijavila dva ponudnika. Poleg Porscheja Slovenije še Dat-Con iz Polzele. Vrednost ponudbe slednjega je znašala 1.082.642 evrov z DDV. Dars pa je z razpisom kupoval 21 kombijev 20 za potrebe mobilne enote in enega za potrebe Darsa. Dobavitelj bo moral poleg določene kakovosti in dodatne opreme kombijev zagotoviti tudi šolanje predvidoma 90 ljudi. Kot je pisalo v pogojih javnega razpisa, bo prevzem vozil in opreme opravljen po preizkusu delovanja, dobavitelj pa bo moral osebje seznaniti s funkcionalnostmi vozila in pripraviti šolo varne vožnje. Osnovna barva 20 vozil, ki so predvidena za mobilno enoto, je sivo-srebrna, na strehi mora biti napis Dars v temno modri barvi, na strehi morajo biti oranžne signalne luči, ostale oznake pa se bodo izvedle v skladu s celostno grafično podobo Darsa, ki jo bo izbrani ponudnik prejel takoj po podpisu pogodbe. Eno vozilo to je za potrebe Darsa mora biti v beli barvi, brez drugih oznak.

neutral

Evropska komisija je Italiji dala dva meseca časa za pojasnilo glede težav slovenskih avtoprevoznikov z italijanskimi policijskimi nadzornimi organi. Težave so nastale zaradi dovolilnic CEMT. Evropska komisija je danes potrdila, da je italijanskim oblastem poslala pismo in zahtevala pojasnila o težavah slovenskih avtoprevoznikov z italijanskimi policijskimi nadzornimi organi zaradi dovolilnic CEMT. Italija ima dva meseca časa, da odgovore posreduje Bruslju, in ne le mesec dni, je še sporočila komisija. Evropska komisija je Italiji poslala pismo z zahtevo po pojasnilu 8. julija. Italija ima sedaj na voljo dva meseca za odgovor, je naknadno sporočila komisija, medtem ko je predtem navedla rok enega meseca. Italija ima toliko časa za odgovor zaradi dopustov, so dodali v Bruslju. Evropska komisija je poudarila, da v tem primeru ne gre za uvedbo postopka proti Italiji zaradi kršenja evropske zakonodaje, temveč zgolj za zahtevo po dodatnih pojasnilih. Težave že od leta 2004 Slovenski avtoprevozniki imajo občasne težave z italijanskimi policijskimi nadzornimi organi pri kontrolah, ko izvajajo prevoze v tranzitu preko ozemlja Italije. Težave se praviloma pojavljajo na območju policijskih postaj Verona in Benetke, in sicer od vstopa Slovenije v EU 1. maja 2004. Policijski organi omenjenih dveh policijskih postaj namreč od slovenskih prevoznikov zahtevajo, da v primeru, ko opravljajo prevoze iz države članice EU npr. Španije v tretjo državo npr. Hrvaško in pri tem vozijo v tranzitu preko Italije, pokažejo dovolilnico CEMT. Pri tem se italijanske oblasti sklicujejo na evropsko uredbo, slovensko ministrstvo za promet pa je že decembra 2006 predstavnike italijanskih nadzornih organov opozorilo, da v skladu z uredbo za tranzitne prevoze iz ene države članice v drugo ali iz države članice v tretjo državo CEMT dovolilnice niso potrebne. Minister za promet Radovan Žerjav je o razmerah na italijanskega ministra za promet Altera Matteolija v sredo naslovil poziv k čim hitrejši razrešitvi problema, sedaj pa pojasnila zahteva tudi Evropska komisija. Konec prihodnjega tedna naj bi v Bruslju potekal tudi sestanek med Slovenijo, Italijo ter Evropsko komisijo o tej problematiki, so nedavno sporočili s prometnega ministrstva.

neutral

Veseli me, da bodo na uradu za varstvo konkurence spoštovali pravni red in zadeve reševali po pravni poti in ne z grožnjami, je dogodek komentirala Pirc Musarjeva. Na uradu za varstvo konkurence je pečatenje dokumentacije že zaključeno, je za 24ur.com povedala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Veseli me, da bodo na uradu za varstvo konkurence spoštovali pravni red in zadeve reševali po pravni poti in ne z grožnjami, je dogodek komentirala Pirc Musarjeva. Direktor urada Jani Soršak je povedal, da za preiskavo kartelnega dogovarjanja med slovenskimi trgovci potrebujejo le dostop do datotek, ki se nanašajo na poslovno komunikacijo preko elektronske pošte. V uradu po besedah Soršaka menijo, da je informacijska pooblaščenka prekoračila svoje pristojnosti, zato zahtevajo izrek ničnosti odločbe. Kot je pojasnil Soršak, v uradu ne potrebuje celotnega dostopa do vseh datotek, pač pa le omejenega, in sicer s filtrom in ob navzočnosti predstavnikov informacijske pooblaščenke. Soršak je tudi zatrdil, da je bil postopek dogovorjen, ko so opravljali preiskovalna dejanja. Verjetno bomo poskusili tudi z začasno odredbo, da nam sodišče omogoči dostop do teh emailov , je povedal Soršak, ki je prepričan, da je urad do tega tudi zakonsko upravičen. Pirc Musarjeva je sicer uradu za varstvo konkurence v petek prepovedala uporabo določenih osebnih podatkov, ki jih je ta pridobil v okviru preiskave pri treh največjih trgovcih v Sloveniji. Soršak pa je ocenil, da s tem želi informacijska pooblaščenka na vsak način preprečiti postopek varuha konkurence.

neutral

Na londonski razstavi avtomobilov British Motor Show so predstavili nov električni avtomobil z imenom MyCar. Bo MyCar postal nov modni hit? Dvig cen goriva in cestnin je vzpodbudilo proizvajalce, da so izdelali nov avtomobil na električni pogon. MyCar je še najbolj podoben avtomobilom, ki jih uporabljajo igralci golfa. Z napolnjenim akumulatorjem se voznik lahko prevaža 6 do 8 ur, največja hitrost vozila pa je 64 km/h. Za vozilo Mycar v Londonu ni potrebno plačati parkirnine. Avtomobil MyCar ima poleg standardne opreme tudi satelitsko navigacijo ter bluetooth. Kakor kaže, cena za kupce ne bo predstavljala večje ovire, saj bo avto v prosti prodaji stalo okrog 7200 evrov. Notranjost novega vozila na električni pogon. Podjetje, ki bo avtomobile kmalu pričelo serijsko izdelovati in prodajati, upa, da ga bodo v prvih mesecih vzljubili predvsem vozniki v britanski prestolnici. Tudi zato, ker v Londonu še vedno ne zaračunavajo parkirnine za vozila na električni pogon.

positive

Bi lahko zaupni podatki Banke Slovenije odkrili ozadje menedžerskih odkupov državnih podjetij? Vili Trofenik Zares, Breda pečan SD in Aleš Gulič LDS Poslanci Vili Trofenik Zares, Milan Petek LDS in Breda Pečan SD so od Banke Slovenije BS zahtevali, da jih do ponedeljkove izredne seje državnega zbora DZ seznani s podatki o kreditih, najetih za financiranje menedžerskih odkupov. Brez teh podatkov po njihovem mnenju razprava na izredni seji in seji matičnega odbora ne bo kakovostna. V ponedeljek je namreč na pobudo opozicije sklicana izredna seja, na katero pa je koalicija vključila tudi točko na kateri naj bi se DZ seznanil z ukrepi vlade na področju boja proti gospodarskemu kriminalu. Opozicija meni, da so menedžerski odkupi eskalirali kmalu po nastopu te vlade Poslance opozicije zanima predvsem to, ali je država ravno preko bank v državni lasti omogočila menedžerske prevzeme podjetij. Pri vsem tem gre za širše vprašanje, ali je odobravanje kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji ciljnih podjetij, ki je lani abnormalno poraslo, v povezavi z dokapitalizacijo NLB in NKBM, je vprašal Trofenik. Trofenik je bil kritičen tudi do vladnega poročila o aktivnosti glede koncentracije kapitala, ki je gradivo za tokratno izredno sejo DZ. Vladno poročilo, sprejeto prejšnji teden, po njegovih besedah ni dovolj dobra podlaga za kakovostno razpravo. Poslanec LDS Aleš Gulič meni, da je ponedeljkova izredna seja DZ le propaganda koalicije. Aleš Gulič LDS je na današnji novinarski konferenci dejal, da je jasno, da se menedžerski odkupi z najemanjem kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji, niso začeli dogajati šele letos, temveč so eskalirali kmalu po nastopu te vlade . Tokratna izredna seja po Guličevem prepričanju ni namenjena nobenemu obračunavanju s tajkuni, temveč je redni mesečni propagandni nastop, ki ga lahko pričakujemo vse do septembra . Tanko Upam, da bo Banka Slovenije posredovala podatke Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je povedal, da eden izmed sklepov, ki so jih sprejeli na izredni seji DZ pred približno mesecem dni, predlaga Banki Slovenije, da poroča v zvezi z menedžerskimi odkupi podjetij v državni lasti. Pojasnil je, da je BS tudi po zakonu dolžna poročati državnemu zboru. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko Tanko zavrača možnost, da bi država preko državnih bank omogočila tajkunizacijo, saj žima nadzor nad delovanjem bank po zakonu Banka Slovenije, ki je neodvisna institucija . Dodal pa je, da je bilo slišati, da je predvsem Ljubljanska banka omogočila s svojimi garancijami nakup deležev Pivovarni Laško. Vendar naj bi to storil predsednik uprave, brez vednosti nadzornega sveta, je dodal. Kot je dejal, drugih informacij, kot so v medijih nimajo in da bi te stvari morali preveriti nadzorniki bank ter Banka Slovenije, ki je neodvisni regulator. Ob koncu je Tanko še zavrnil očitke, da uvrstitev te točke na dnevni red izredne seje DZ v ponedeljek ne pomeni propagande koalicije. Banka Slovenije Podatki so zaupni Banka Slovenije Foto Dare Čekeliš Iz Banke Slovenije so za 24ur.com sporočili, da vse informacije, pridobljene pri opravljanju nadzora ali drugih poslov za Banko Slovenije, varujejo kot zaupne. Zaupnih informacij, ki se nanašajo na individualne podatke tako ne morejo razkriti drugače kot v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo. Tako bodo na zahtevo poslancev iz opozicije, kot so navedli, odgovorili v roku torej do konca julija a le z informacijo o izpostavljenosti bank do oseb, ki so sodelovale v prevzemih v obliki agregatnih podatkov in brez navedb o zadolženosti posameznih oseb , saj gre v tem primeru za zaupne podatke o strankah bank. Ministrstvo za finance Vlada je ustrezno uredila zakonodajo na področju zavarovanja kreditov z delnicami Z ministrstva za finance pa na očitke opozicije, da so menedžerski odkupi z najemanjem kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji, eskalirali kmalu po nastopu te vlade, odgovarjajo, da so se tovrstni najemi kreditov dogajali tudi v mandatih prejšnjih vlad, šele ta vlada pa je ustrezno uredila zakonodajo . Odobravanje kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji ciljnih podjetij, ni v ničemer povezano z dokapitalizacijo bank, še odgovarjajo z ministrstva za finance. Namen dokapitalizacije je namreč pridobitev svežega kapitala, ki ga družba nameni za investicije, financiranje razvoja, širitev na druga tržišča. Kreditiranje pa je eden izmed osnovnih poslov bank, ki je urejen z internimi akti banke, so pojasnili.

neutral

Slovenski avtoprevozniki za prevoz blaga prek Italije ne bodo več potrebovali dovolilnic CEMT, je v četrtek sporočil italijanski minister za promet. Italijanska policija od slovenskih avtoprevoznikov ne bo več zahtevala omenjenih dovolilnic. Tamkajšnji minister za promet Altero Matteoli je namreč posredoval pri italijanskih kontrolnih organih. Italijansko prometno ministrstvo je po njegovih navedbah v teh dneh prejelo noto pristojnega tehničnega organa Evropske komisije, ki vsebuje novo oz. drugačno tolmačenje režima, kot se izvaja za obravnavano področje. Matteoli je zaprosil, da napotek nemudoma posredujejo italijanskim kontrolnim organom, da se uskladijo z zadnjimi navodili, ki so jih poslali evropski organi. Slovenski avtoprevozniki ne bodo imeli več težav pri prevozu blaga. Kot so sporočili z ministrstva za promet, je minister Radovan Žerjav od italijanskega kolega v četrtek prejel odgovor na nedavno pismo, v katerem ga obvešča, da je problem različnega razumevanja evropske uredbe presežen. Slovenski avtoprevozniki so se pri izvajanju prevozov v tranzitu prek Italije v zadnjem času srečevali z velikimi težavami, saj so italijanski policijski organi od njih zahtevali dovolilnice CEMT. Tovrstno ravnanje italijanskih organov po mnenju slovenskega ministrstva za promet ni bilo v skladu z veljavno evropsko uredbo. Prometni minister Žerjav je zato pred dnevi italijanskega kolega pisno seznanil s težavami, ga pozval h konstruktivnemu dialogu in čim hitrejši razrešitvi nastalih razmer. Na težave slovenskih avtoprevoznikov je slovenska stran Italijo opozorila tudi na posebnem sestanku pristojnih z obeh ministrstev, ki je bil 14. julija v Rimu.

positive

Po novem bomo za dizelsko gorivo, bencin in kurilno olje odšteli manj. Pri 50-litrskem tanku najbolj prodajanega goriva bomo prihranili 2 evra in pol. Nova cena 95-oktanskega bencina bo nižja za 5,1 centa. Liter bo po novem stal 1,161 evra. Za enak znesek se bo pocenil 98-oktanski bencin, ki bo po novem veljal 1,197 eura. Dizelsko gorivo in kurilno olje se bosta pocenila za 4,7 centa. Cena prvega bo 1,264 evra, drugega pa 0,931 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.

positive

V prvi polovici letošnjega leta so pri nas prodali več avtomobilov kot lani in to kljub temu, da zaradi novih davkov in dragega bencina prodaja avtomobilov po svetu upada.

positive

Na Umarju napovedujejo umirjanje inflacije, če se bo zniževanje cene nafte nadaljevalo. Boštjan Vasle, direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Po objavi podatkov Statističnega urada Slovenije je bila inflacija v juliju napram junijski nespremenjena. V Sloveniji k relativno visoki medletni inflaciji, ki je julija znašala 6,9 odstotka, še vedno največ prispevajo visoke cene nafte in hrane. Če se bo zniževanje cen nafte, ki smo mu priča v zadnjih tednih, nadaljevalo, lahko pričakujemo tudi umirjanje inflacije, menijo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj Umar. Kljub predvidenemu gibanju še vedno obstajajo tveganja za rast inflacije, povezana z razvojem cen nafte, opozarjajo na finančnem ministrstvu. Inflacija, ki je bila julija v Sloveniji nespremenjena, kaže izrazito umirjanje, meni ekonomist France Križanič in dodaja, da so se cene izrazito hitro stabilizirale. V kolikor bodo tudi v prihodnosti padale cene tekočih goriv, se lahko inflacija še naprej umirja, je še pojasnil Križanič, ki julijsko inflacijo ocenjuje kot zelo ugodno. Razlog za veliko umirjanje cen je po njegovem mnenju lahko povzročila tudi zmanjšana kreditna aktivnost. Pričakovana je upočasnitev gospodarske rasti Poleg zniževanja cen surovin naj bi na umirjanje inflacije vplivala tudi pričakovana upočasnitev gospodarske rasti, ki je v Sloveniji dvakrat višja od povprečja v območju evra. V prvem četrtletju je znašala 5,4 odstotka, v Umarju pa za zdaj vztrajajo pri svoji napovedi o 4,4-odstotni rasti v letošnjem letu. Rast plač zaradi izvajanja plačnega sistema v septembru Kar zadeva gibanje plač, Umar ugotavlja, da so se te v prvem petmesečju povečevale hitreje kot v enakem obdobju lani. Nominalna rast je znašala 8,1 odstotka, lani pa 5,6 odstotka. Pospešek pričakujejo v jesenskih mesecih zaradi izvajanja plačnega dogovora v javnem sektorju, v plače pa naj bi se prenesla tudi inflacijska pričakovanja in učinki višje gospodarske rasti. Po podatkih statističnega urada je julijska inflacija nespremenjena Julija so se najbolj podražile počitnice. Ponovno se je nekoliko zvišala letna rast cen. Povprečna 12-mesečna rast se je zvišala na 5,8 odstotka v enakem obdobju lani 2,7 odstotka, je objavil državni statistični urad. Letos so se julija najbolj podražile počitnice v paketu v povprečju za 14,1 odstotka, pocenile pa cene v skupinah obleka in obutev za 14 odstotkov. Cene se julija, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v povprečju prav tako niso spremenile. Letna rast cen se je ponovno nekoliko zvišala in je bila sedmi letošnji mesec 6,9-odstotna, znova pa se je zvišala povprečna 12-mesečna rast in zdaj znaša 5,8 odstotka lani v juliju 2,8 odstotka, je še navedel urad.

negative

Več kot 100 tisoč delavcev v letalski industriji po vsem svetu bo do konca leta ostalo brez službe. Zaradi visokih cen nafte dobiček kopni.

negative

Uprava Hita in sindikat sta sicer zbližala stališča, vendar sta še brez prave rešitve. Zato stavka v petek bo, poudarja sindikat. Uprava je pristala, da se plačilne liste uskladijo s panožno kolektivno pogodbo, ne bo pa odpravila majske korekcije plač in pristala na zahteve po 10-odstotnem povišanju plač za vse zaposlene. Uprava Hita in sindikat Vrba, ki je za 15. avgusta napovedal začetek stavke, sta na več kot triurnem sestanku nekoliko zbližala stališča. Uprava Hita se je strinjala z nadaljevanjem pogovorov o panožni kolektivni pogodbi v sredini septembra, da se izplačilne liste uskladijo s panožno kolektivno pogodbo in da se zaposlenim dodatno razloži način obračunavanja plač. Korekcij plač, ki so bile maja izvedene na podlagi panožne kolektivne pogodbe in uspešnostjo posameznih enot, pa uprava ne bo odpravila, prav tako ne more pristati na neargumentirane zahteve po 10-odstotnem povišanju plač za vse zaposlene, so zapisali. Uprava meni, da raven socialne varnosti v družbi ne upravičuje radikalnih zahtev in ukrepov, kot je stavka. Izvedli bomo vse aktivnosti, da stavka enega izmed sindikatov ne bo vplivala na tekoče poslovanje, so zagotovili. Ob tem so dodali, da Hit ob vse bolj zaostrenih razmerah na trgu v primerjavi s prejšnjimi leti kljub ohranjanju števila gostov ustvarja za 10 odstotkov nižjo igralniško realizacijo. Kljub temu je bila rast povprečne plače v družbi Hit v prvi polovici leta skoraj štiriodstotna. Kot so še navedli, zaposleni sindikalne organizacije Vrba, ki so napovedali stavko, dosegajo povprečne plače v višini od 3.199 evrov bruto primer povprečne plače na delovnem mestu glavnega blagajnika januar junij do 1.951 evrov bruto primer povprečne plače na delovnem mestu vzdrževalca. Pri tem je treba upoštevati, da gre v primeru navedenih delovnih mest v 80 odstotkih primerov za zaposlene, ki imajo le četrto ali peto stopnjo izobrazbe, so zapisali v upravi družbe. Ob tem so znova opozorili, da razvoj dogodkov v zadnjih mesecih dodatno utemeljuje predloge družbe za čim hitrejše sprejetje nove strategije razvoja igralniško-zabaviščne dejavnosti v Sloveniji ter celovite in posodobljene igralniške zakonodaje. Predsednik stavkovnega odbora Primož Gulin je še pojasnil, da se pogajanja za sklenitev nove podjetniške kolektivne pogodbe začnejo naslednji mesec. Glede izplačila razlike plače zaposlenim na igralnih avtomatih, blagajniškem poslovanju, varnosti, vzdrževanju igralniške opreme in strokovnih službah dogovor še ni dosežen, tako da stavka v petek, 15. avgusta, bo, je dodal.

neutral

Na skupščini Term Čatež so zavrnili sklep, po katerem bi lahko bili delavci Term Čatež udeleženi v bilančnem dobičku družbe. Izglasovali pa so dividende v višini 4,35 evra. Skupščina Term Čatež ni potrdila sklepa, po katerem bi lahko bili delavci Term Čatež udeleženi v bilančnem dobičku družbe. Delničarji družbe Terme Čatež so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 90,9 odstotka kapitala, med drugim potrdili predlagani sklep o izplačilu dividend v višini 4,35 evra na delnico. Zavrnili pa so predlagani sklep, po katerem bi lahko bili delavci Term Čatež udeleženi v bilančnem dobičku družbe. Kot je družba danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, je za sklep o spremembi statuta, po kateri bi bili delavci Term Čatež lahko udeleženi v bilančnem dobičku družbe, glasovalo 58,36 odstotka, proti pa 41,64 prisotnega kapitala. Sklep, potrebna bi bila tričetrtinska podpora, tako ni bil sprejet. Petan je bil nad rezultati skupščine zelo zadovoljen. Na skupščini je sodeloval tudi največji lastnik Term Čatež, družba DZS ki ima v lasti 24,07 odstotka delnic in kateri je urad za varstvo konkurence v začetku julija ob uvedbi postopka zaradi opustitve priglasitve koncentracije v primeru Term Čatež proti skupno petim lastnikom poleg DZS še proti družbam Towra, EQT Group, M.B. Satler Investicije in Petpet do nadaljnjega odvzel glasovalne pravice. Urad je namreč v petek dal soglasje za glasovanje na današnji skupščini s predlaganim dnevnim redom, in sicer z obrazložitvijo, da se od pomembnih sklepov glasuje le o delitvi dobička. Dividende 4,35 evra na delnico Delničarji so soglasno potrdili sklep, da se od 7,69 milijona evrov bilančnega dobička za leto 2007 2,16 milijona evrov uporabi za izplačilo dividend kar pomeni 4,35 evra na delnico, 5,53 milijona evrov pa se bo razporedilo v preneseni dobiček družbe. Soglasno so tudi potrdili spremembe statuta glede uskladitve z novo klasifikacijo dejavnosti. Skupščina je tudi podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za delo v lanskem letu, in sicer je sklep podprlo 84,5 odstotka prisotnega kapitala. Poleg DZS 24,07 odstotka in Kada 23,79 odstotka so med večjimi lastniki Term Čatež še luksemburška Towra 14,35 odstotka, Hypo Alpe Adria 4,74 odstotka in M.B. Satler Investicije 4,06 odstotka. Kad je upravi Term Čatež 16. julija sklic je bil objavljen 11. julija poslal predlog za razširitev dnevnega reda te skupščine s točko glede sestave nadzornega sveta. Rok za objavo razširjenega dnevnega reda je bil 21. julij. Na Kadu pravijo, da odgovora DZS, zakaj razširitve ni objavil, niso dobili. V DZS pa pravijo, da niso mogli zagotoviti objave v razglasnem delu uradnega lista, saj da uredba o objavljanju določa, da mora biti besedilo poslano najmanj pet dni pred izidom. Kad bo tako za zaščito interesov, enakopravnega obravnavanja vseh delničarjev ter izvajanje nadzora poslovanja v družbi izkoristil vse zakonske možnosti . Po navedbah Kada je uprava dolžna sklicati izredno skupščino najpozneje v dveh mesecih, če pa tega ne bo storila, bo Kad skladno z določili zakona o gospodarskih družbah zahteval sklic skupščine po pooblastilu sodišča, so še danes sporočili s Kada.

negative

Istrabenz je z družbo Hypo Alpe-Adria Bank sklenil pogodbo, na podlagi katere bo banka iskala potencialne kupce za delnice Mercatorja. S tem je Istrabenz začel z aktivnostmi za prodajo 376.797 delnic oz. 10,01-odstotnega deleža v Mercatorju. Lastnici omenjenega deleža v Mercatorju, ki je predmet prodaje, sta družbi UniCredit Banka Slovenije in Hypo Alpe-Adria Bank, s katerima ima Istrabenz sklenjeni reodkupni pogodbi. Istrabenz se je za prodajo delnic Mercatorja odločil iz več razlogov, navajajo. Družba z 10,01-odstotka vseh delnic Mercatorja in zaradi drugih sprememb v lastniški strukturi Mercatorja ne bo mogla imeti pomembne vloge v lastniški strukturi te družbe, s prodajo deleža bo ustvarila ustrezen donos za delničarje, prav tako pa bo zmanjšala svojo zadolžitev. Istrabenz je s Hypo Alpe-Adria Bank marca letos sklenil reodkupno pogodbo za 75.360 delnic Mercatorja, kar predstavlja dva odstotka glasovalnih pravic. Konec aprila je Istrabenz sklenil še reodkupno pogodbo z UniCredit Banko Slovenije za preostalih 301.437 delnic Mercatorja oz. 8,01-odstotni delež. Prepričan sem, da bodo tudi potencialni novi lastniki pomembnega lastniškega deleža podprli začrtano razvojno pot Skupine Mercator in prispevali k stabilnosti njenega dolgoročnega razvoja, širitve in delovanja. Naša naloga in odgovornost v vodstvu Poslovnega sistema Mercator je voditi poslovno skupino in uresničevati začrtane strateške usmeritve in poslanstvo v dobro vseh delničarjev in drugih deležnikov, od zaposlenih do širšega družbenega okolja, in to ne glede na vsakokratno sestavo lastništva, je sporočil predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak.

neutral

Mercator je iz prodaje umaknila tri lote izdelka Slive suhe brez koščic Mercator 250 gramov, Lidl pa 200-gramsko instant kavo Monte Santos. Mercator je iz prodaje umaknil suhe slive. Proizvajalec in dobavitelj sliv je podjetje Hrib d.o.o., Dobje pri Planini, uporabne najmanj do 16. maja, 16. junija in 25. julija 2009. Kupci lahko kupljene izdelke vrnejo v prodajalne, so sporočili iz družbe. Kot navajajo v druži, izdelek umikajo zaradi prisotnosti bele plesni in organoleptičnih sprememb, sam izdelek pa sicer ni škodljiv zdravju. Hkrati pojasnjujejo, da družba v skrbi za kupce v sodelovanju z dobavitelji in pristojnimi službami stalno izvaja postopke kontrole izdelkov, ukrep odpoklica ali umika izdelka iz prodaje pa sprejme že samo ob sumu, da nek izdelek ni popolnoma neoporečen. Lidl umaknil kavo Trgovska družba Lidl je iz prodaje umaknila 200-gramsko instant kavo Monte Santos, 100% Arabica, z rokoma trajanja do 28. aprila 2010 in 28. maja 2010. Trgovska družba vse kupce, ki so kavo kupili, poziva, da jo vrnejo v najbližjo poslovalnico Lidla, kjer jim bodo vrnili denar. Lidl kavo umika zato, ker so v več kozarcih izdelka zaslediti črepinje in drobce stekla, ki predstavljajo resno nevarnost za zdravje potrošnikov. Iz preventivnih razlogov je Lidl vso zalogo kave umaknil iz prodajaln, so sporočili iz družbe.

neutral

Plače v večini evropskih držav so šle v letu 2007 navzgor. Izjema je, na žalost, Slovenija, kjer so se plače zmanjšale. Realne plače v EU so se lani glede na leto 2006 povprečno povečale za 2,3 odstotka, pri čemer so med posameznimi članicami ogromne razlike, kaže poročilo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound. Realne plače so najbolj rasle v novih članicah, izjema je Slovenija, kjer so se realne plače lani najbolj zmanjšale. Slovenija je lani zabeležila 3,5-odstotno zmanjšanje realnih plač glede na leto 2006, kar je največ v vsej uniji. Plače so se v Sloveniji glede na leto poprej sicer zmanjšale že leta 2006, in sicer za 0,6 odstotka. Slovenija je izjema - plače so se znižale. Rast realnih plač v Sloveniji je bila tako lani tako pod povprečjem celotne unije 2,3 odstotka kot tudi pod povprečjem območja evra, kjer so se realne plače v povprečju zmanjšale za 0,4 odstotka. V podatkih za območje evra za lani še nista zajeti Malta in Ciper, ki sta članici območja evra postali letos. Krepko nad povprečjem je bila lani rast realnih plač v baltskih državah ter v najnovejših članicah Bolgariji in Romuniji. Najbolj so se realne plače lani glede na leto 2006 povečale v Latviji za 18,3 odstotka, Litvi za 13 odstotkov in Romuniji za 12,2 odstotka. V povprečju so se plače v 12 članicah, ki so v unijo vstopile od leta 2004, povečale za pet odstotkov. Zmanjšanje realnih plač so leta 2007 poleg Slovenije zabeležili še v enajstih članicah unije. Realne plače so se tako najbolj zmanjšale še na Cipru za 1,6 odstotka, v Španiji za 1,4 odstotka, v Avstriji in na Češkem v vsaki za 1,3 odstotka ter na Madžarskem in v Belgiji v vsaki za 1,2 odstotka, še kaže danes objavljeno poročilo Eurofounda.

negative

Zaradi velikih dolgov naj bi se lastniki Mesnopredelovalne industrije Primorske dogovarjali o prodaji delnic hrvaškemu koncernu Agrokor. Glede prevzema MIP so v skrbeh tudi slovenska podjetja. Lastniki Mesnopredelovalne industrije Primorske MIP naj bi se zaradi velikih dolgov dogovarjali o prodaji delnic hrvaškemu koncernu Agrokor, ki je v lasti tajkuna Ivice Todorića, so zapisali v današnji izdaji Poslovnega dnevnika. K prodaji delnic naj bi MIP silile predvsem slovenske banke, ki jim MIP dolguje nekaj deset milijonov evrov. Dolgoročna posojila MIP so od 41,34 milijona evrov v letu 2006 zrasla za dobrih 16 milijonov evrov, na 57,57 milijona evrov v lanskem letu. Iz konsolidirane bilance stanja skupine MIP je razvidno tudi, da so v obravnavanem obdobju kratkoročna posojila zrasla s 26,94 milijona na 42 milijonov evrov. Poznavalci ocenjujejo, da so dolgovi tako veliki, da četudi bi prodali vse premoženje, jim ne bi uspeli poravnati vseh finančnih obveznosti, ki znašajo okoli 100 milijonov evrov. MIP je tako za reprogramiranje posojil in najetje novega posojila v višini 6,1 milijona evrov med drugim zastavil blagovne znamke MIP, Pomurka, Kekec pašteta in Kraljica mortardela Gorica. Po nekaterih informacijah je stanje v MIP zaskrbljujoče. Na zahtevo bank naj bi bil pred dnevi v družbi imenovan prokurist, ki bdi nad delom direktorja uprave in solastnika MIP Marka Volka. Glede prevzema MIP so v skrbeh tudi slovenska podjetja. Če bo Agrokor po prevzemu prodajal izdelke MIP po dumpinških cenah slovenskim trgovcem, je namreč vprašljiv obstoj slovenske mesnopredelovalne industrije. Sicer pa se je Todorićev koncern Agrokor, ki obvladuje številna ugledna hrvaška prehrambna podjetja, s proizvodnjo in predelavo mesa začel ukvarjati šele pred dobrimi tremi leti. Takrat je prevzel vodilnega, vendar obubožanega hrvaškega proizvajalca mesa PIK Vrbovec. V razmeroma kratkem času je Agrokoru z izdatno pomočjo države uspelo sanirati PIK Vrbovec, tako da se je njegova proizvodnja v treh letih povečala z 8000 na 46.000 ton mesa v lanskem letu. V podjetju Agrokor naj bi na vprašanje, ali res prihaja do nakupa delnic, odgovorili, da Agrokor ne kupuje delnic MIP . Iz MIP so za 24ur. com sporočili, da informacije o finančnem stanju, kot izhaja iz poročila, držijo. Glede dogovorov o prodaji delnic pa so dejali sledeče Z Agrokorjem se nismo dogovarjali o prodaji delnic .

negative

Med pogajanji za preklic stavke je ''zaradi osebnih razlogov'' nepreklicno odstopil član Hitove uprave Matija Blažič. Uprava Hita je ostala brez enega člana. Član uprave novogoriškega Hita Matija Blažič je odstopil s svojega položaja. Uprava družbe bo v prihodnjih dneh imenovala koordinatorja aktivnosti za področje igralništva in turizma, področji, za katere je bil doslej odgovoren Blažič. Kot so povedali v Hitu, je Blažič, ki je bil imenovan v upravo Hita marca letos, odstopil nepreklicno, in sicer zaradi osebnih razlogov. Upravo Hita zdaj sestavljajo predsednik uprave Niko Trošt ter člana Nevenka Črnko in Marjan Zahar. Blažič je odstopil, medtem ko med upravo in delavci potekajo pogajanja, s katerimi bi lahko ustavili stavkovne namere. Po besedah predsednika stavkovnega odbora Vrba Primoža Gulina so zelo blizu dogovora, zataknilo pa se je pri vprašanju variabilnega dela plač zaposlenih. Delavci poleg drugih zahtev upajo na 10-odstotno povišanje plač.

neutral

Paloma je dobila novega predsednika uprave. To je dosedanji prokurist sladkogorskega papirničarja Bojan Rajtmajer.

neutral

Igorju Bavčarju grozi kazen do 60 milijonov evrov, ker je skrival lastništvo v Istrabenzu. Večino svojega deleža v Istrabenzu je prodal Matjažu Gantarju. Urad za varstvo konkurence je izrekel zelo visoko kazen prvemu možu Istrabenza Igorju Bavčarju. Globa naj bi znašala do 60 milijonov evrov, dobil pa naj bi jih, ker ni prijavil lastniške koncentracije v Istrabenzu. Bavčar že od razkritja lastništva zanika, da bi načrtoval prevzem Istrabenza. Odločitev urada za varstvo konkurence glede globe je dokončna, vendar pa se prvi mož Istrabenza na odločbo še lahko pritoži. Če pritožbi ne bo ugodeno, Bavčarju ostane še sodno varstvo. Bavčar danes tega sicer ni želel komentirati, prav tako tudi Soršak, ki pravi, da vse stranke v postopku še niso prejele odločb. Bavčarju se v četrtek zaradi prepovedi glasovanja obeta zelo vroča skupščina. Na njej bo imel najmanj 65 odstotkov glasov državni Petrol, ki namerava nastaviti tri nove svoje nadzornike, zataknilo pa bi se lahko tudi pri višini dividend. Družbe Maksima Holding, NFD Holding, Maksima Invest, Diamond, Finetol in Fidina imajo skupaj v lasti 49,41 odstotka kapitala Istrabenza, zaradi česar jim je pred časom Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP že prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Agencija je namreč ugotovila, da družbe delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v Istrabenzu. Maksimi Holding Igorja Bavčarja in petim družbam iz kroga prvega moža finančne skupine NFD Stane ga Valanta je ATVP uresničevanje glasovalnih pravic prepovedala, dokler ena ali nekatere od njih v imenu in za račun vseh ne objavijo prevzemne ponudbe za Istrabenz. Druga možnost je, da bi odtujili vrednostne papirje in delniške nakupne opcije, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale. Soršak zadeve ne komentira, saj vse stranke v postopku še niso prejele odločb. Prav korak v to smer je storil Bavčar, ki je direktorju KD Group Matjažu Gantarju prodal 17 odstotkov delnic Istrabenza, ki so bile do zdaj v lasti Bavčarjeve Maksime Holdinga. Če bo Bavčarju in povezanim družbam uspelo prodati še okoli osem odstotkov Istrabenza, s čimer se bodo spustili podprevzemno mejo 25 odstotkov, potem bo Bavčar spet imel glasovalne pravice. Prodaja deleža pa sicer nima prav nobenega vpliva na odločitev Soršaka, torej globo do 60 milijonov ostaja. Postopki še niso zaključeni Proti Igorju Bavčarju in drugim vpletenim v domnevno sporen menedžerski odkup Istrabenza naj bi Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP v kratkem vložila ovadbe. Uradno nadzor sicer še traja, poznavalci pa ocenjujejo, da bi lahko ovadbe padle že v nekaj dneh. Neuradno naj bi Bavčarju, tako kot predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu, očitali zlorabo notranjih informacij. ATVP je v poročilu opozorila, da postopek nadzora še ni zaključen , zato podrobnejših informacij o morebitnih ukrepih in ovadbah ne želijo podati. Predstavnica ATVP Laila Lahmadi - Jelenič je danes za 24ur.com pojasnila, da ukrep zamrznitve glasovalnih pravic še vedno velja. Poudarila je še, da se je Istrabenz sicer pritožil na njihovo odločbo o glasovalnih pravicah, vendar sodišče o pritožbi Istrabenza še ni odločalo. Bavčar je večino svojih delnic Istrabenza, ki jih poseduje njegova Maskima Holding, prodal KD Group Matjaža Gantarja. ATVP, ki od nekaterih družb, podpisnic sporazuma o izvajanju finančnega inženiringa, za usklajeno sodelovanjepri prevzemni ponudbi za Istrabenz zahteva izjave o dejstvih inokoliščinah pomembnih za odločitev postopkov, ki jih vodi, nadaljnjene komentira. Prav tako na agenciji ne želijo ne potrditi ne zanikati,da so njihovi inšpektorji v petek nenapovedano obiskali sedeže družbMaksima Holding in NFD Holding, kar so predstavniki slednje žepotrdili. Na ATVP tudi ne želijo razkriti, na kakšni podlagi sosprožili pregled. Prodaje različnih deležev Predsednikuprave Istrabenza je maja razkril, da je lastnik poslovnega deležadružbe FB Investicije, ki je z 78-odstotnim lastništvom največjilastnik Maksime Holdinga. Slednja je največja posamična lastnicaIstrabenza, v lasti ima 24,95 odstotkov. Solastniki naj bi bili tudidrugi menedžerji v Istrabenzu, vendar naj bi bil njihov delež neznaten.Od leta 2006 je Maksima Holding v 78-odstotni lasti družbe FBInvesticije, ki jo je pred leti ustanovila Faktor banka. Konec leta2006 je družbo FB Investicije prevzela družba Poteza oziroma njenadružba Poteza Netherlands, ki pa je konec lanskega oktobra svoj deležprodala. Kdo je kupil njen delež, ni znano.

negative

Infond Holding toži varuha konkurence zaradi zavrnitve prodaje Mercatorja. Sklep varuha so označili za nezakonitega. Finančna družba Infond Holding je v sredo na vrhovno sodišče vložila tožbo zoper urad za varstvo konkurence zaradi zavrnitve soglasja k prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja avstrijskemu Raishopp Holdingu, so sporočili iz družbe. Infond Holding meni, da je sklep varuha konkurence nezakonit. Urad za varstvo konkurence je soglasje za prodajo Mercatorja zavrnil, ker iz pogodbe med Infond Holdingom in Raishop Holdingom med drugim ni razvidno, da gre za popoln izstop Infond Holdinga iz Mercatorja. Prav tako je urad ugotovil, da se Infond Holding kljub prodaji 866.033 delnic Mercatorja ne bi popolnoma umaknil iz Mercatorja, saj bi še vedno imel 75.268 delnic družbe. Poleg tega prošnja za prodajo Mercatorja zaradi možnih likvidnostnih težav po ocenah varuha konkurence ni utemeljena. Kot je znano, sta Infond Holding in Raishop Holding v začetku junija sklenila pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja, in sicer za okvirno ceno 260 milijonov evrov. Končna cena pa se bo v skladu s prodajno pogodbo oblikovala ob upoštevanju popravka glede na tržna gibanja v naslednjem letu. Pogodba je bila sklenjena pod odložnim pogojem pridobitve soglasja za prodajo urada za varstvo konkurence. Odločbo je varuh konkurence izdal konec julija, z njo pa ni dal dovoljenja mariborski finančni družbi za prodajo omenjenega deleža Mercatorja. Kot menijo v Infond Holdingu, je sklep varuha konkurence nezakonit.

negative

Avgusta so se najbolj znižale cene v skupinah prevoz, hrana in brezalkoholne pijače, stanovanje ter zdravje. Cene življenjskih potrebščin so se avgusta znižale. V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin avgusta v povprečju znižale. V primerjavi z julijem so bile nižje za 0,6 odstotka, kar je prvo znižanje cen v mesečni primerjavi letos. Od začetka leta so se cene zvišale za 3,5 odstotka, na letni ravni pa za šest odstotkov, je objavil državni statistični urad. Padec cen naftnih derivatov je k deflaciji prispeval kar 0,6-odstotne točke, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila namestnica generalne direktorice statističnega urada Genovefa Ružić. Zaradi tega padca so se najbolj znižale povprečne cene v skupini prevoz in stanovanja. Občutno znižana inflacija kot nadaljnje zniževanje brezposelnosti - stopnja brezposelnosti v Sloveniji je ena najnižjih v območju evra - sta po besedah premierja Janeza Janše dobra obeta za hiter razvojni tempo v prihodnosti. Avgusta so se najbolj znižale cene v skupinah prevoz za 1,8 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače za 1,7 odstotka, stanovanje za 1,3 odstotka ter zdravje za 0,8 odstotka. V skupini prevoz so se goriva in maziva v povprečju pocenila za 5,8 odstotka, medtem ko so se v skupini stanovanja tekoča goriva pocenila za 7,9 odstotka. Po besedah Ružićeve, so bila avgusta pričakovana sezonska gibanja, zaradi česar so se znižale cene hrane, predvsem sadja za sedem odstotkov in zelenjave za devet odstotkov. Predvsem zaradi novih akcijskih ponudb so se pocenili še kava, čaj in kakav za 1,7 odstotka, meso za 0,8 odstotka, mleko, mlečni izdelki in jajca za 0,7 odstotka ter kruh in drugi izdelki iz žit za 0,5 odstotka. Najbolj pa so se zvišale cene v skupinah rekreacija in kultura v povprečju za 1,1 odstotka, alkoholne pijače in tobak za 0,7 odstotka in stanovanjska oprema ter gostinske in nastanitvene storitve za 0,6 odstotka. Avgustovska deflacija je močno vplivala na letno rast cen, saj se je ta znižala na šest odstotkov, medtem ko je še julija znašala 6,9 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen se je zvišala in znaša v avgustu šest odstotkov, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 2,7-odstotna. V enem letu so se najbolj zvišale cene v skupinah stanovanje ter gostinske in nastanitvene storitve za 10,4 odstotka. Sledile so skupine hrana in brezalkoholne pijače za 10,1 odstotka, stanovanjska oprema za 6,4 odstotka, zdravje za pet odstotkov, rekreacija in kultura za 4,9 odstotka ter izobraževanje za 4,6 odstotka. Letna stopnja inflacije v državah članicah območja evra, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je julija v povprečju znašala štiri odstotke v juniju prav tako štiri odstotke, v državah članicah EU pa 4,4 odstotka v juniju 4,3 odstotka. Najvišjo letno stopnjo inflacije je imela Latvija 16,5 odstotka, najnižjo Nizozemska tri odstotke, v Sloveniji pa je bila 6,9-odstotna. Umar Inflacija v Sloveniji se znižuje hitreje kot v območju evra Ob umirjanju cen nafte na svetovnem trgu je hitrejše umirjanje inflacije v Sloveniji v primerjavi s povprečjem območja evra, kjer je inflacija avgusta znašala 3,8 odstotka, pričakovano, ob objavi podatkov o deflaciji v avgustu komentirajo v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Foto Reuters Kot pojasnjujejo na Umarju, so imele največji prispevek k avgustovskemu znižanju cen nižje cene tekočih goriv, ki so se znižale za 0,6 odstotne točke. Vpliv gibanja cen nafte na svetovnih trgih na inflacijo je namreč v Sloveniji za približno 60 odstotkov močnejši kot v povprečju območja evra. Vpliv deluje v obe smeri, kar pomeni, da se je znižanje cen nafte na svetovnih trgih z okoli 150 dolarjev na približno 120 dolarjev za 159-litrski sod odrazilo na močnejšem umirjanju inflacije v Sloveniji v primerjavi s celotnim območjem evra, je pojasnil direktor urada Boštjan Vasle. Kljub umirjanju, medletna inflacija ostaja višja od pričakovane v začetku leta, predvsem zaradi višjih cen hrane in energentov v letošnjem letu. Poleg cen tekočih goriv so avgustovsko deflacijo zaznamovala za ta čas običajna sezonska gibanja, predvsem nižje cene zelenjave in sadja ter višje cene počitnic, še pojasnjujejo v Umarju.

positive

Novi predsednik uprave Palome Bojan Rajtmajer je dejal, da Paloma nima plodnega in za podjetje zdravega načrta, kako naj se sploh dokapitalizira.

negative

Železniški lobi, ob podpori Janševe vlade, preprečuje konkurenci, da bi začela voziti po slovenskih tirih.

positive

V dveh mesecih bodo zaprli tovarno jeansa Aquasavo na Gorenjskem. Na cesti bo zaradi likvidacije ostalo vseh 380 delavcev in delavk.

negative

Vsak Slovenec bi moral državi podariti 150 evrov, če bi hoteli sanirati železniški dolg v višini 260 milijonov evrov, ki so ga železničarji pridelali s krediti in majhnim prometom.

negative

Tomaš J. Bata, lastnik legendarnega proizvajalca obutve, je umrl v 93. letu starosti. Podjetje, ki ga je s Češke preselil v Kanado, je vodil več desetletij. Tomaš J. Bata je bil rojen leta 1914. Šolal se je v Angliji, leta 1948 pa je emigriral v Kanado, kjer se je začela nova era uspešnega podjetja. Zapustila nas je ena največjih osebnosti našega časa, je dejal češki predsednik Vaclav Klaus ob novici o smrti velikega rojaka Tomaša J. Bate. Lastnik legendarnega obutvenega podjetja je v 93. letu starosti umrl v bolnišnici v Torontu. Tomaš J. Bata je podjetje prevzel v tridesetih letih 20. stoletja od svojega očeta, ki je obutveno podjetje ustanovil leta 1894 v mestu Zlin na vzhodu Češke. Bata se je močno uveljavila, ko je med 1. svetovno vojno izdelovala vojaško obutev. Po koncu 2. svetovne vojne je na Češkoslovaškem prišlo do nacionalizacije lastnine, zato je Tomaš J. Bata sedež podjetja preselil v kanadski Toronto in ga rešil pred verjetnim propadom. Tomaš J. Bata je bil na čelu podjetja več desetletij. Z ženo Sonjo sta imela sina in tri hčere. Bata ima 40 tovarn v 26 državah, več kot 5000 trgovin in 40.000 zaposlenih. Tomaš Bata se je izkazal kot mož z močnim socialnim čutom, je pionir socialnega skrbstva in programov za socialno napredovanje, ta njegova vodila so še zdaj temelj organizacije, ustanovil pa je tudi dobrodelni sklad sklad Tomaša Bate.

positive

V Zavarovalnici Triglav so prepričani, da bo to ena bolj prometnih delnic na borzi. Do sedaj se je z delnicami trgovalo na sivem trgu, cena pa je bila okoli 60 evrov za delnico. Svečana izročitev listine o uvrstitvi delnice Zavarovalnice Triglav na borzo. Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti je danes predsedniku uprave Zavarovalnice Triglav Andreju Kociču izročil listino o uvrstitvi na borzo. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo to ena bolj prometnih delnic na borzi, medtem ko je Kocič napovedal večjo preglednost trgovanja z delnico. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič Z delnicami Zavarovalnice Triglav se trenutno trguje na neorganiziranem trgu. Tudi v preteklosti se je s to delnico intenzivno trgovalo, vendar na sivem trgu, je na skupni novinarski konferenci v Ljubljani dejal Simoneti ter napovedal, da lahko v bodoče pričakujemo veliko bolj pregledno trgovanje in oblikovanje cene te delnice. Uvrstitev Zavarovalnice Triglav na organizirani trg je zagotovo pomemben dogodek predvsem za več kot 30.000 malih delničarjev, je še menil Simoneti. Kot je dejal, lahko pričakujejo bolj pregledno poslovanje v tej delniški družbi, ki jo še vedno obvladuje država. Na kakšni ravni bi se lahko na borzi oblikovala cena delnice Zavarovalnice Triglav, s katero se na sivem trgu trenutno trguje po okoli 60 evrov, Kocič ni želel ugibati, povedal pa je, da knjigovodska vrednost trenutno znaša 26 evrov.

neutral

V drugem četrtletju je Slovenija zabeležila 5,5-odstotno gospodarsko rast. Tako po Janševih besedah ni nobenih znakov za hitro ohlajanje gospodarstva. Slovenija je v letošnjem drugem četrtletju zabeležila na letni ravni 5,5-odstotno gospodarsko rast, so sporočili iz državnega statističnega urada. Gospodarska rast v drugem četrtletju se je ohranila na razmeroma visoki ravni prvega trimesečja. V primerjavi z lanskim letom, ko je bila gospodarska rast 6,8-odstotna, je prišlo do pričakovane umiritve na razmeroma visoki ravni, ocenjuje Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Tudi premier Janez Janša je sporočil, da je bila tudi v drugem četrtletju gospodarska rast krepko čez pet odstotkov , prav tako je brezposelnost v zadnjem mesecu še upadla. Glede na to po njegovem praktično ni nobenih znakov za hitro ohlajanje gospodarstva. Po besedah premiera je tako ustvarjena neka solidna osnova, na podlagi katere lahko nadaljujemo s to rastjo. Struktura rasti z razvojnega vidika je bila še naprej ugodna, je dejala namestnica direktorja Umar Maja Bednaš. Najpomembnejša dejavnika rasti sta ostala izvozna in investicijska dejavnost. Rast končne domače potrošnje, ki je bila že v prvem četrtletju zmerna, se je v drugem četrtletju še upočasnila. Rast izvoza se je v drugem četrtletju nekoliko okrepila, podobno pa tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, kjer je bila pospešitev predvsem posledica vpliva letošnje drugačne razporeditve velikonočnih praznikov kot lani. V gradbeništvu je prišlo do nižje rasti dodane vrednosti. Foto Reuters Podatki o rasti predelovalnih dejavnostih in celotnega bruto domačega proizvoda, prilagojeni številu delovnih dni, za drugo četrtletje že nakazujejo pričakovano postopno upočasnitev. Rast investicij v osnovna sredstva se je v primerjavi s prvim četrtletjem umirila s 16,9 odstotka na devet odstotkov. Upočasnitev je bila prisotna v vseh segmentih investicij, najizraziteje na področju nestanovanjske gradnje, ki je lani sicer naraščala najhitreje. To je vplivalo tudi na nižjo rast dodane vrednosti v gradbeništvu, ki pa ostaja najhitreje rastoča dejavnost. Med storitvenimi dejavnostmi še naprej hitreje rastejo tržne kot javne storitve, izjema je le gostinstvo, kjer je bil v drugem trimesečju zabeležen rahel upad dodane vrednosti. Kot je še povedala Bednaševa, upočasnitev letošnje gospodarske rasti v veliki meri sledi pomladanski napovedi, kjer so pričakovali, da bo gospodarska rast v letošnjem letu približno tretjino nižja od lanske. Ekonomisti pozitivno o gospodarski rasti Kot je povedal France Križanič z Ekonomskega inštituta pravne fakultete, rast temelji pretežno na investicijah, trgovini in na finančnem posredništvu, medtem ko se pri predelovalnih dejavnostih po pričakovanju umirja. Glede na zelo močan investicijski ciklus je pričakovati, da se bo gospodarska rast nadaljevala, je poudaril Križanič in dodal, da bo gospodarska rast na letni ravni visoka, zanesljivo bo nad štirimi, lahko tudi nad petimi odstotki . Art Kovačič z Inštituta za ekonomske raziskave pa je doseženo gospodarsko rast ocenil kot krasen dosežek in dodal, da je za slovensko ekonomijo vse, kar je nad petimi odstotki, krasno . Po njegovem je Slovenija že na takšni ravni Evropske unije, da ne more več pričakovati tako visokih stopenj rasti, kot se dogaja zdaj. Kot je še povedal, lahko Slovenija ob koncu leta na letni ravni doseže štiriodstotno gospodarsko rast, v krajših obdobjih pa je ta lahko tudi 5,5-odstotna ali šestodstotna. Na letni ravni pa petodstotne rasti ne bomo dosegli, je še poudaril Kovačič.

neutral

Direktor RVK Zdravko Hočevar je svoj odstop ponudil zaradi objektivne odgovornosti pri julijskem vdoru fekalne vode v vodovodno omrežje na območju Pirana in Bernardina. Direktor Rižanskega vodovoda Koper Zdravko Hočevar desno. Skupni stroški posledice vdora fekalne vode v vodovodno omrežje, ki se je junija letos zgodil na območju Pirana in Bernardina, znašajo prek 175.000 evrov, pri čemer niso upoštevane morebitne odškodnine v primeru tožb. Direktor družbe Rižanski vodovod Koper RVK Zdravko Hočevar je danes zaradi objektivne odgovornosti ponudil svoj odstop. Vsa odgovornost je na meni. Zadevo sicer raziskuje tudi policija, ki ugotavlja morebitno malomarnost, vendar verjamem, da so se sodelavci protokolov strogo držali, je povedal Hočevar. O njegovem odstopu naj bi odločali na jutrišnji seji nadzornega sveta in ponedeljkovi skupščini družbe. Do vdora fekalne vode je prišlo ob zamenjavi azbestnih vodovodnih cevi. Foto Reuters Do vdora fekalne vode v vodovodno omrežje je prišlo ob zamenjavi azbestnih vodovodnih cevi, ki jo je Rižanski vodovod Koper izvajal na območju občine Piran. Strokovnjaki z Inštituta za zdravstveno hidrotehniko menijo, da je dogodku botrovala kombinacija več vzrokov. Izpusta dveh blatnikov, ki se nahajata na območju vdora, sta bila fizično zamašena, zaradi česar je prihajalo do stalnega zamakanja z mikrobiološko močno obremenjenimi tujimi podtalnimi vodami. Morebitni odstop tesnila v eni ali več spojkah vodovodne cevi, vpliv bibavice, najdene okvare vodovodne cevi in dejstvo, da se vodovodna cev nahaja v območju depresije, so omogočili fekalnim vodam, da so vdrle v vodovodni sistem. Sanacija je stala 100.000 evrov Sanacija nastale okvare je vodovod stala približno 100.000 evrov, nekaj več kot 75.000 evrov pa znašajo stroški izpada realizacije, ugotavljajo na Rižanskem vodovodu. Dodajajo, da bodo stroški v primeru izgubljenih tožb znatno višji. Prizadeti občani so bili ob dogodku nezadovoljni predvsem s pomanjkljivim in nepravočasnim obveščanjem o oporečni vodi. Trdijo namreč, da so skoraj ves teden pili fekalije, ne da bi vedeli za to. Večje število jih je zaradi tega utrpelo prebavne motnje.

negative

Lastniki Istrabenza niso spoštovali odločbe ATVP o odvzemu glasovalnih pravic, zato je agencija vložila tožbo. Ker šest lastnikov Istrabenza na avgustovski skupščini ni spoštovalo odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev ATVP o odvzemu glasovalnih pravic, je ta na koprskem okrožnem sodišču vložila tožbo, s katero zahteva razveljavitev sklepov skupščine Istrabenza. Agencija v skladu z zakonom o prevzemih izpodbija samo tiste sklepe skupščine družbe Istrabenz z dne 28. avgusta, ki brez uresničevanja glasovalne pravice s strani družb, katerim je z odločbo prepovedala uresničevanje le-teh, ne bi bili sprejeti, so pojasnili na ATVP. ATVP izpodbija sklepe skupščine Istrabenza. V Istrabenzu uradno o morebitni vloženi tožbi s strani ATVP še nismo bili obveščeni, zato jo težko komentiramo. Istrabenz ATVP je v začetku julija ugotovila, da družbe Maksima Holding, NFD Holding, Maksima Invest, Daimond, Finetol in Fidina delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v Istrabenzu. Vse skupaj so namreč imele v Istrabenzu skupaj 49,41-odstotni delež, zato jim je agencija 3. julija z odločbo prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Vendar so na skupščini lahko glasovale vse delnice Istrabenza. Predsedujoči skupščine je namreč ugotovil, da so omenjena podjetje znižala svoj lastniški delež pod delež, ki ga ima največji, tretjinski lastnik Istrabenza, družba Petrol, ki je lani objavila prevzemno ponudbo za Istrabenz. Kot so danes pojasnili na ATVP, pa prepoved uresničevanja glasovalnih pravic po omenjeni odločbi velja do izstavitve prevzemne ponudbe ali do znižanja skupnega deleža teh družb v ciljni družbi pod prevzemni prag, torej 25 odstotkov. O vloženi tožbi ATVP piše časnik Delo, ki ob tem navaja, da so lastnice pridobile pravno mnenje tega časniku ni uspelo preveriti , ki se sklicuje na zakonsko izjemo obveznost objave prevzemne ponudbe ne velja, če v družbi obstaja lastnik, ki ima večji lastniški delež. V Istrabenzu ima Petrol 32,6-odstotni delež, torej skupini podjetij, ki so v postopku pred ATVP, po tej razlagi ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, sklepa Delo. Delničarji Istrabenza so na omenjeni skupščini podprli nasprotni predlog Petrola o izplačilu dividend v višini 3,79 evra bruto, v nadzorni svet pa po številnih protipredlogih niso izvolili nobenega člana, tako da je eno mesto člana nadzornikov Istrabenza še vedno prazno. Že na skupščini so bile napovedane tudi izpodbojne tožbe. Tako so predstavniki Petrola napovedali izpodbojno tožbo na izglasovane sklepe o podelitvi razrešnice upravi in nadzornikom ter izbiri revizorja, družbe KPMG Slovenija, delničar Finetol pa izpodbojno tožbo na izglasovan nasprotni predlog o višini dividende. Uprava in nadzorni svet sta predlagala dividende zgolj v višini 72 centov.

neutral

Po spremembi lastniške strukture v Javni razsvetljavi je Janković podjetju napovedal odvzem koncesije. Jankovič je želel povečati lastniški delež MOL v podjetju Javna razsvetljava. Potem ko se je spremenila lastniška struktura v podjetju Javna razsvetljava, ki skrbi za osvetlitev Ljubljane, je MOL vložila tožbo za razdrtje dvajsetletne koncesijske pogodbe s tem podjetjem. Interese za povečanje deleža v podjetju je imela namreč tudi mestna občina, vendar je uprava deleže prodala tako, da ima sedaj podjetje Enlux lastniški delež 51,15 odstotka, občina pa ima v lastni 43,7 odstotni delež. Župan MOL Zoran Janković je na današnji novinarski konferenci ponovil, da ima MOL razlog za prekinitev koncesijske pogodbe z Javno razsvetljavo v primeru spremembe lastniške strukture. Poleg tega pa je napovedal, da bodo 29. septembra na seji mestnega sveta predlagali, da urejanje javne razsvetljave in vzdrževanja občinskih cest prevzame podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki je v 100-odstotni lasti mestne občine. Vsa natolcevanja o zasebnem interesu so zato smešna, je dejal. Nekdanji zaposleni v Javni razsvetljavi dobivajo nove pogodbe Medtem pa zaposleni v delovni enoti cestne signalizacije v podjetju Javna razsvetljava, ki so pred dnevi dali odpovedi delovnega razmerja, danes prejemajo pogodbe o zaposlitvi v podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana. To bo oktobra začelo opravljati javno službo cestne signalizacije. Danes je dan, ko vročamo pogodbe o zaposlitvi za tiste, ki bodo želeli priti v naše podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Janković. Gre za približno 35 ljudi. V času do odvzema koncesije je Javna razsvetljava dolžna opravljati omenjeno javno službo. Čeprav ima podjetje zdaj 20 do 30 zaposlenih manj kot prej, je župan prepričan, da ne bo težav. Prenos koncesije na Ljubljanska parkirišča in tržnice sicer po Jankovićevem pojasnilu ni potreben. Prekinitev koncesijske pogodbe pomeni za Javno razsvetljavo vmešavanje politike V družbi Javna razsvetljava so prepričani, da gre pri poskusu prekinitve koncesijske pogodbe in prenosa delovanja urejanja javne razsvetljave in vzdrževanja občinskih cest za grobo vmešavanje politike v gospodarstvo, ki ji botruje osebni interes vodilnih v Mestni občini Ljubljana MOL. V zvezi z zagroženo odpovedjo koncesijske pogodbe so v Javni razsvetljavi opozorili, da so takšne grožnje brez vsakršne pravne osnove. Za njeno odpoved je namreč potrebno v sodnem sporu dokazati morebitno kršenje pogodbenih zahtev, do pravnomočnega sklepa pristojnega sodišča pa so takšne grožnje neumestne in preuranjene. Ne glede na aktualno dogajanje tako uprava kot lastniki družbe verjamejo v trdnost družbe, navajajo v sporočilu za javnost. To nenazadnje dokazuje tudi dejstvo, da je prošnjo za prekinitev delovnega razmerja navkljub hudim pritiskom od zunaj podpisalo manj kot dvajset ljudi, na mesto katerih v družbi že zaposlujejo nove kadre, ki bodo prevzeli njihove delovne zadolžitve, so še sporočili. Jankovič pri prodaji očital kršenje koncesijske pogodbe in prikrivanje informacij

negative

Srbskemu letalskemu prevozniku Jat Airways grozi stečaj. V družbi so že uvedli stroge varčevalne ukrepe, začela so se tudi odpuščanja. Beograjski časnik Press poroča, da nekdaj jugoslovanskemu danes pa srbskemu letalskemu prevozniku Jat Airways grozi stečaj. Direktor družbe Sašo Vlaisavljević je za časnik povedal, da so že prizemljili tretjino letal, omejili postrežbo na letalih, uvedli varčevalne ukrepe in začeli z odpuščanji. Zaradi naraščajočih stroškov bo družba z oktobrom ohranila poslovanje le še z devetimi letali namesto z dosedanjimi 15, je povedal prvi mož državnega podjetja. Cena goriva trenutno v celotnih stroških predstavlja več kot 40 odstotkov, potem ko je imela v istem času lani le 25-odstotni delež. Jat ima približno 250 milijonov evrov dolgov in razmeroma veliko zaposlenih, 1900. Letala so stara do dve desetletji. Jat, ki še vedno odplačuje 13 milijonov evrov dolga za gorivo iz obdobja med letoma 2001 do 2005, vsak mesec plača štiri milijone evrov samo za kerozin, to pa je težava, ki je vodstvo družbe ne more rešiti samo, zato je že zahtevalo sestanek z vlado, je povedal Vlaisavljević. Jat je prisiljen tudi močno omejiti postrežbo na letalih, poleg tega so zmanjšali predstavniško mrežo v tujini. Medtem ko je imela družba pred letom dni v tujini 49 predstavnikov, jih bo imela z oktobrom le še 27, torej skoraj polovico manj. Srbska vlada je konec julija objavila razpis za privatizacijo 51 odstotkov Jata ter minimalno ceno postavila pri 51 milijonih evrov, a doslej ni še nihče pokazal zanimanja.

negative

Srbska agencija za privatizacijo je odpovedala prodajo nepremičnin slovenskih podjetij. Zunanji minister Rupel je z njihovo odločitvijo zadovoljen. Srbski zunanji minister Vuk Jeremić in Dimitrij Rupel. Dražba nepremičnin slovenskih podjetij v Srbiji, ki jo je srbska agencija za privatizacijo sprva napovedala za september in zatem prestavila na oktober, je dokončno odpovedana, je danes novinarjem v Ljubljani povedal minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel. Na seznamu za prodajo je bilo premoženje približno 20 podjetij. Rupel je odločitev srbskih oblasti označil za pomemben prispevek k prizadevanjem za rešitev tega vprašanja. S tem se je rešil spor, ki je trajal kar nekaj tednov, je dejal ter spomnil, da je srbska agencija za privatizacijo želela prodati nepremičnine slovenskih podjetij na dražbah. To je v nasprotju z določili priloge G sporazuma o vprašanjih nasledstva, ki so ga vse države naslednice nekdanje Jugoslavije podpisale leta 2001 na Dunaju, je opozoril. Slovenska diplomacija je v obdobju od letošnjega marca večkrat protestirala proti nameri srbske agencije, med drugim je v Beograd poslala štiri protestne note, tudi Rupel je bil večkrat v stikih s srbskim kolegom Vukom Jeremićem. Srbska vlada je po intenzivnih prizadevanjih naše diplomacije razumela, da so naša stališča utemeljena, je danes komentiral Rupel. Foto Črt Butul Zunanji minister je napovedal, da bo omenjena problematika zdaj na dnevnem redu že napovedanega sestanka visokih predstavnikov za nasledstvo, ki bo predvidoma konec septembra. Slovenija bo na njem predlagala, naj v okviru odbora pride do sporazuma med slovensko in srbsko stranjo o tem, kako razumeti omenjeno prilogo sporazuma, je napovedal Rupel. Na zunanjem ministrstvu so že prejeli nekaj zahval v zvezi z odpovedjo dražbe. Med njimi so tudi tisti, ki so se v preteklosti kritično izražali do prizadevanj slovenske diplomacije za rešitev tega problema, je dejal Rupel ter kot primer navedel podjetji Iskra in Birostroj. Po nepopolnih podatkih zunanjega ministrstva so bila na seznamu srbske agencije za prodajo na preklicani dražbi tudi naslednja podjetja s slovenskim premoženjem Stogram s sedežem v Zrenjaninu, Inter-Konim, Beometalna, Isel, V & V Co, Drvokomerc, EI Era, Birostroj, Vektor in Iskra Commerce s sedežem v Beogradu, Frigo-Srem s sedežem v Irigu ter Interpan in Autotrading Pan iz Novega Sada.

neutral

Avstralski letalski prevoznik Qantas je postal tretja družba, ki se lahko povali z največjim potniškim letalom Airbus A380. Kriza v industriji jih ne skrbi, zato nestrpno pričakujejo še 19 orjakov. V svoji floti imajo letalo Airbus A380 Singapore Airlines, Emirates Airlines in po novem tudi Qantas. Po Singapore Airlines in Emirates Airlines je avstralska letalska družba Qantas postala tretji letalski prevoznik na svetu, ki se v svoji floti lahko pohvali z največjim potniškim letalom Airbus A380. Predsednik družbe Geoff Dixon je v francoskem mestu Toulouse pričakal predajo novega revolucionarnega letala , ki ima 525 sedežev, ob prerazporeditvi pa lahko prepelje tudi do 850 potnikov. Družba Qantas bo za večje udobje potnikov število sedežev sicer zmanjšala na 450. Od 450 sedežev jih bo za ekonomski razred namenjenih 332. Na letalu A380 je 525 sedežev, za Qantas pa so pri Airbusu razporeditev nekoliko predelali za večje ugodje potnikov. Čeprav podražitve nafte in finančne krize močno vplivajo na letalsko industrijo, pa v družbi Qantas niso zaskrbljeni in nestrpno pričakujejo še ostalih 19 naročenih letal. Premišljujejo pa celo o možnosti, da bi naročili še več Airbusovih največjih potniških letal, in celo o tem, da bi floto okrepili tudi z nekaj srednje velikimi letali nove generacije A350. Kot pojasnjujejo, v zadnjih štirih tednih niso zaznali zmanjšanja števila potnikov.

positive

Za liter 95-oktanskega bencina boste po novem odšteli 1,114 evra, medtem ko boste za 98-oktanski bencin odšteli 1,130 evra na liter. Po cenah goriva, ki so se vzpenjale v nebo, sedaj prihaja dobra novica cenejši naftni derivati. Iz Petrola so sporočili, da se bodo opolnoči spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo znižala za 0,027 evra na 1,114 evra na liter, liter 98-oktanskega bencina pa se bo pocenil za 0,033 evra na 1,130 evra na liter. Pocenila se bosta tudi dizelsko gorivo, za 0,037 evra na 1,136 evra na liter, in kurilno olje, za 0,036 evra na 0,804 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Svetovni trgi nafta tudi za 25 dolarjev dražja Pri nas se je gorivo torej pocenilo, sodček nafte pa se je na svetovnih trgih podražil tudi za 25 dolarjev. 159-litrski sod stane tudi že 130 dolarjev. Nafta se je po mnenju analitikov podražila zaradi napovedanih ukrepov ameriške vlade za rešitev finančnega trga, kar je vplivalo na nižjo vrednost dolarja. Zato so vlagatelji začeli iskati varne naložbe, med drugimi nafto.

positive

Skoraj 100 tisoč malih vlagateljev bo dobilo bonus delnice NKBM v vrednosti 22,43 evra. Na njihove račune jih bodo vpisali avtomatično. Za dokapitalizacijo 19,5 evra na delnico

positive

Po ocenah strokovnjakov je deset odstotkov prebivalcev EU tako revnih, da si lahko privoščijo topel obrok z mesom ali ribami le vsak drugi dan. V Evropski uniji je po podatkih strokovnjakov več kot 34 milijonov ljudi, ki si lahko topel obrok z mesom ali ribami privoščijo le vsak drugi dan. Zaradi vse višjih cen osnovnih življenjskih potrebščin se na evropske centre za socialo po pomoč obrne vse več ljudi. Tovrstna situacija ni značilna samo za Bolgarijio in Romunijo, kjer je revščina zelo izrazita, ampak tudi za druge bolj bogate evropske države. 500 milijonov za lačne Evropska unija se je prav zaradi vse večje revščine odločila, da nameni več sredstev za revnejše prebivalstvo. V naslednjem letu bo tako za odpravo revščine namenila 500 milijonov evrov in bo s pomočjo humanitarnih organizacij razdeljevala hrano po vsej EU. To je konkreten način, kako lahko EU pomaga nesrečnim ljudem v naši družbi, je dejala komisarka EU za kmetijstvo Mariann Fischer Boel. Podražitve hrane so prizadele mnogo ljudi. Potrebno je povečati sredstva, da pomagamo čim večjemu številu ljudi, je še povedala. Poudarila je, da bodo hrano za revne ljudi delili iz zalog ali pa jo bodo preko javnih razpisov kupovali na trgu. Kdo največ dela Največ časa na delovnem mestu preživijo delavci v novih članicah EU, medtem ko stare članice omogočajo svojim delavcem več letnega dopusta in manj delovnih ur. Po podatkih Eurofonda imajo najdaljši delovnik prebivalci v Romuniji in Bolgariji, ki na teden delajo tudi več kot 41, 7 v Nemčiji pa 41, 1 ure tedensko. Raziskava je tudi pokazala, da delavci v starih članicah delajo v povprečju 39, 5 ure tedensko, medtem ko v novih članicah, med katerimi so Slovenija, Bolgarija, Madžarska, Romunija, Poljska in druge, pa 40, 6 ure tedensko.

neutral

Od 200 delavcev, ki jih bodo v Revozu odpustili, jih je 80 odstotkov tuja delovna sila, so pojasnili v Revozu. V Revozu izdelujejo Twinga in Clio Storia. Velika večina delavcev, ki jih bodo v Revozu odpustili, je del tuje delovne sile, je pojasnila tiskovna predstavnica novomeškega Revoza Nevenka Bašek Zildžovič. Od 200 delavcev, ki jih bodo zaradi zmanjšane proizvodnje morali odpustiti, jih je 20 odstotkov zaposlenih za določen čas, preostalih 80 odstotkov pa je delavcev iz Bosne in Hercegovine, ki so jih zaposlili preko posredniških agencij. Kot je še povedala Bašek Zildžovičeva, je v zadnjem času manj povpraševanja po Renaultovih modelih, ki jih izdelujejo v Revozu Twingo in Clio Storia, zato so morali proizvodnjo zmanjšati z 900 na 750 avtomobilov na dan. Foto Dare Čekeliš Zmanjšanje proizvodnje so v Revozu po besedah Bašek Zildžovičeve pričakovali, saj se povpraševanje v avtomobilski industriji giblje ciklično. Da je povpraševanje ciklično in zato ni razloga za skrb, je povedal tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Poleg tega je povpraševanje po modelih, ki ju izdelujejo v Revozu, upadlo manj kot pa drugih modelov, tako da jo je Revoz odnesel veliko boljše kot pa nekatere druge tovarne . Pojasnila je tudi, da ta dva modela izdelujejo le v Revozu, tako da ni možno, da bi zmanjšali proizvodnjo v Revozu na račun drugih podjetij. Bašek Zildžovičeva tudi pravi, da odpuščanje v Revozu ne sodi v plan odpuščanja 6000 delavcev, ki so ga na Renaultu napovedali že pred časom. V Renaultu v sredo napovedali odpuščanje Že v sredo so v Revozu napovedali, da bodo zaradi poslabšanih razmer na vzhodnoevropskem avtomobilskem trgu, do katerega je prišlo v zadnjem obdobju, morali prilagoditi obseg proizvodnje. Dnevno proizvodnjo bodo tako s trenutnih 900 vozil zmanjšali na 750 vozil na dan. To bodo, kot so sporočili, dosegli s prehodom s sedanjih treh polnih izmen na dve izmeni in pol, zaradi česar bodo morali zmanjšati število zaposlenih v nočni izmeni za okoli 200 oseb. Prehod na polovično nočno izmeno bodo v Revozu izvedli dva meseca prej, kot je bilo načrtovano, saj je bil prvotno predviden 1. januarja 2009. Kot so še poudarili v Revozu, prilagajanje proizvodnih količin ne sodi v okvir Renaultovega plana prostovoljnih odhodov, ki ga je Renault objavil konec julija, in se ne bo nanašalo na sodelavce s pogodbo za nedoločen čas. V Franciji je Renault napovedal, da bodo odpustili 6000 oseb V Revozu bodo proizvodnjo zmanjšali zaradi manjšega povpraševanja na trgu. Renault je v Franciji in drugod po Evropi že pred časom napovedal, da bodo odpustili 6000 ljudi, od tega 4000 v Franciji. S tem ukrepom želi francoski proizvajalec avtomobilov postati bolj konkurenčen. Zmanjšanje delovnih mest naj bi dosegli predvsem s prostovoljnimi odhodi delavcev. Renault, ki v Franciji trenutno zaposluje 41.000 ljudi, se spopada s posledicami medlega povpraševanja na domačem in evropskem trgu. Zato nameravajo v letu 2009 prihraniti 350 milijonov evrov in 500 milijonov evrov v letu 2010. V Renaultu so pojasnili, da je evropski avtomobilski trg zasičen, rastoči trgi so drugje. V Franciji Renault proizvede več kot milijon vozil letno, proda pa le 650.000.

negative