Datasets:

cjvt

/

sentinews

like 1

Follow

Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani 21

Finančna kriza širi svoje lovke tudi v Slovenijo. Podjetja napovedujejo racionalizacijo, gospodarska rast pa se bo predvidoma zmanjšala. Bodo vladni ukrepi učinkoviti? Družba Poslovne skupine Sava se tako zaradi krize že srečuje z zaostrenimi pogoji poslovanja in se osredotoča na racionalizacijo in inovacije ter zmanjšanje investicij. Predsednik uprave Janez Bohorič je priznal, da v krizi ne bo nobenemu prizanešeno in da se bo v Poslovni skupini Sava kriza najverjetneje najbolj odražala na področju gumenih izdelkov in pri investicijskem podjetju. Spremembe se kažejo tudi na področju turizma, saj upada število gostov iz ZDA in Velike Britanije, ki so za Bled po sedanji strukturi gostov zelo pomembni. Zato se bo treba osredotočiti na povečanje števila trgov. Na seji nadzornega sveta Save so bili sprejeti tudi že nekateri drugi konkretni ukrepi za spopad s krizo. Tako so se odločili, da bodo prihodnje leto izvedli samo tiste od načrtovanih investicij, ki so nujno potrebne, z drugimi pa bodo počakali. To pomeni, da bodo investirali največ 15 milijonov evrov, kar predstavlja le tretjino sredstev, ki so bila za investicije namenjena v minulih letih. Pred nami eno od najslabših let? Eno od ključnih makroekonomskih tveganj v letu 2009 je po mnenju Boštjana Vasleta predvidena rast plač, ki bodo skupno rasle hitreje od produktivnosti. Po najnovejši napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj bo Slovenija letos dosegle 4,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda, leta 2009 pa 1,1-odstotno. Septembrske napovedi urada so tako navzdol popravljene za 0,7 oziroma dve odstotni točki. Naglo poslabševanje razmer v mednarodnem okolju, predvsem v najpomembnejših gospodarskih partnericah, je vplivalo na spremenjeno jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo je danes v Ljubljani predstavil direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Boštjan Vasle napoveduje eno od najslabših let od leta 1985. Foto Kanal A Leto, ki je pred nami, bo najslabše v zadnjih 20 letih, zna se zgoditi, da celo najslabše po letu 1985, je dejal. Opozoril je na tveganja, ki spremljajo tudi tokratno napoved urada. Če bo padec gospodarske rasti v mednarodnem okolju bistveno večji, se bo Slovenija lahko v letu 2009 približala stopnjam rasti, ki ne bodo dosti večje od ničelne, je izpostavil. DZ bo ukrepe za blažitev posledic finančne krize obravnaval na izredni seji v ponedeljek, ki je bila sicer sklicana na zahtevo opozicijskih poslanskih skupin SDS, SLS in SNS, ki so želele razpravljati o po njihovem mnenju prepočasnem ukrepanju vlade v izogib ter za blažitev negativnih vplivov svetovne finančne in gospodarske krize na slovensko gospodarstvo. Prizadeta bosta predvsem menjava s tujino in investicije. Za Slovenijo bo leto 2009 eno od najslabših po osamosvojitvi, če izvzamemo tranzicijsko šok, je menil Vasle. Po panogah sta najbolj prizadeta industrija in gradbeništvo, obe panogi naj bi v letu 2009 po prenovljeni jesenski napovedi dosegli negativno realno rast, in sicer naj bi industrija nazadovala za 0,3 odstotka, gradbeništvo pa za 5,5 odstotka. Prizadeta bosta predvsem menjava s tujino in investicije. Ukrepi vlade Vlada je sicer včeraj sprejela ukrepe, s katerimi želi ohraniti konkurenčnost in delovna mesta. Tako je sklenila, da bo subvencionirala krajši polni delovni čas v podjetjih, kjer se je zaradi gospodarske krize zmanjšalo število naročil in zaradi tega skrajšal delovni čas. Kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, bodo plače subvencionirali za šest mesecev z možnostjo podaljšanja do enega leta. Tu gre predvsem za realni sektor, torej industrijska podjetja in sekcija storitev. S tem želi vlada pomagati podjetjem v najtežji ekonomski situaciji, tako da zaposleni ne bi postali brezposelni. Prav tako nameravajo pripraviti programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je napovedal še ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva in spodbujanje izvozne aktivnosti podjetij. Vlada bo vztrajala, da bo zviševanje trošarin glavni vir financiranja državnega proračuna, je še povedal Gaspari. ESS Nekateri pričakovali več Sindikati so od vlade pričakovali več. Foto Damjan Žibert Po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušana Semoliča gredo predstavljeni ukrepi v pravo smer. Po predlogu zakona o odlogu plačevanja prispevkov v letu 2009 in subvenciji za sofinanciranje skrajšanega delovnega časa bodo delodajalci v primerih, ko so prisiljeni skrajšati delovni čas s 40 na 36 ur, prejeli subvencije v višini najmanj 60 evrov na delavca. Mi predlagamo zvišanje tega zneska, da bi dobili večje jamstvo, da ne bo prišlo do odpuščanj v podjetjih, je dejal Semolič. Država bo podjetjem, ki bodo skrajševala delovni čas, ponudila subvencije pod določenimi pogoji, na primer da podjetje ne odpušča delavcev in ne izplačuje nagrad, je povedal Semolič. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je vlada upoštevala pripombe sindikatov in med ukrepe ni uvrstila sprva predlaganega subvencioniranja socialnih prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci. SDS za spremembo zakonov Tudi v SDS mislijo, da paket ukrepov še zdaleč ni zadosten. Nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je še dejal, da so zelo razočarani, da se vlada ni pozitivno opredelila do predlogov prejšnje vlade in da jih zagovarja tudi SDS. Tu gre za ponovno uvedbo davčne olajšave za investicije v opremo in neopredmetena osnovna sredstva, povečanje davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter znižanje davka na dohodek pravnih oseb. Ker so prepričani, da vladni ukrepi niso dovolj, so se v SDS odločili, da v DZ vložijo predlog sprememb treh zakonov zakona o dohodnini, o izvrševanju proračunov RS za leti 2008 in 2009 ter zakona o davku na dodano vrednost. Sprememba zadnjega predvideva skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV s 60 na sedem dni po predložitvi obračuna DDV. Na 10 dni bi se rok skrajšal tudi tistim zavezancem, ki zaradi pretežnega izvoza blaga oziroma dobav znotraj EU v zaporednih obračunih DDV izkazujejo presežek DDV in imajo v veljavni ureditvi ta rok določen na 30 dni. Vizjak je povedal, da v SDS niso zadovoljni z ukrepi. Foto Dare Čekeliš Pri zakonu o izvrševanju proračuna predlagajo skrajšanje plačilnih rokov neposrednih proračunskih uporabnikov. Za obveznosti za investicijske odhodke naj bi se plačilni rok skrajšal s 60 na 15 dni, za vse druge obveznosti pa se skrajša s 30 na 15 dni. To bi po Vizjakovih besedah vplivalo tudi na plačilno disciplino cele verige podizvajalcev. Ena od poglavitnih rešitev predloga novele zakona o dohodnini pa je dvig meje prihodkov davčnega zavezanca z naslova opravljanja dejavnosti z 42.000 evrov na 100.000 evrov, da lahko pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov. Predlagajo tudi dopolnitev pogoja za upoštevanje normiranih odhodkov, ki pravi, da davčni zavezanec ne sme zaposlovati delavcev, da pa lahko pri upoštevanju davčne osnove zahteva upoštevanje normiranih odhodkov. V SDS predlagajo, da poleg tistih zavezancev, ki ne zaposlujejo delavcev, zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov tudi tisti zavezanci, ki zaposlujejo enega delavca. Nezadovoljni delodajalci Združenje delodajalcev Slovenije ZDS prav tako ocenjuje, da vladni predlogi ukrepov za ublažitev posledic finančne in gospodarske krize niso zadostni odgovor na razmere na trgu. V združenju pogrešajo ukrepe za povečanje likvidnosti, prav tako bi po njihovem mnenju moral biti večji poudarek namenjen ukrepom s področja trga dela. Po njihovem mnenju bo moral v najkrajšem možnem času slediti nabor ukrepov, ki bodo posegli tudi v obstoječo zakonodajo na delovnopravnem in davčnem področju, hkrati pa je nujno prestrukturiranje in zmanjšanje javnih izdatkov. ZDS meni, da bi bilo znižanje prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje, ki ga podpira vseh pet delodajalskih organizacij, edini ukrep, ki bi bil transparenten, enostaven, nediskriminatoren do podjetij in ki bi lahko učinkoval že s 1. januarjem 2009. Glede vladnega predloga o subvencijah za krajšanje polnega delovnega časa v ZDS ocenjujejo, da je še nejasen, težko izvedljiv in nepredvidljiv. Zato bo ZDS ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki bo predlagatelj interventnega zakona o krajšanju polnega delovnega časa, še danes poslalo svoje pisne pripombe in dopolnitve. Med drugim v ZDS opozarjajo, da po vladnem predlogu ukrep subvencioniranja krajšanja polnega delovnega časa ne bo veljal za podjetja, kjer ni organiziran reprezentativni sindikat, takšnih podjetij pa je v Sloveniji prek 80 odstotkov. Opozarjajo tudi na to, da so subvencije vezane na dogovor s sindikatom, da delodajalec ne bo odpuščal iz poslovnega razloga in hkrati ne bo izplačeval dobička, kar ni v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, pogodbami o participaciji zaposlenih na dobičku in individualnimi pogodbami poslovodstva.

negative

Ameriška finančna podjetja, ki so letos dobila pomoč od države, so lani svojim direktorjem izplačala 1,6 milijarde dolarjev v plačah, bonusih in drugih ugodnostih. Tako je vsaj pokazal izračun ameriške tiskovne agencije AP. Poleg plač vodilne osebnosti velikih ameriških finančnih podjetij dobivajo še vse mogoče ugodnosti, saj jim podjetja plačujejo za prevoze z zasebnimi letali, šoferje, varnostnike, članstva v zasebnih klubih in celo osebne finančne svetovalce. Rekorder po zaslužku v lanskem letu je predsednik Merrill Lynch John Thain, ki je odnesel domov 83 milijonov dolarjev, in to le za december 2007. Plače je bilo za 58.000, za podpis pogodbe 15 milijonov in za delniške opcije 68 milijonov dolarjev. Direktorji avtomobilskih podjetij Ford, Chrysler in General Motors so prišli prvič v kongres po denar z zasebnimi letali, kar je bila huda napaka. Drugič so prišli z avtomobili. Ameriška vlada je doslej 116 bankam dala skupaj 188 milijard dolarjev z odkupom deležev, povprečna plača z drugimi ugodnostmi za vodilne teh bank pa je bila lani 2,6 milijona dolarjev. Predsednik Goldman Sachsa Lloyd Blankfein je zaslužil 54 milijonov dolarjev, skupaj s štirimi vrhovnimi kolegi pa 242 milijonov dolarjev. Letos se bodo morali zadovoljiti le s plačo, ki znaša 600.000 dolarjev. Goldman Sachs se je uvrstil na borzo šele leta 1999 in od takrat v svoji lasti ni imel korporacijskih letal. Direktorji avtomobilskih podjetij Ford, Chrysler in General Motors so prišli prvič v kongres po denar s takšnimi letali, kar je bila huda napaka, drugič so prišli z avtomobili. Javnost se je zgražala, vendar pa podobnega zgražanja ni bilo pri bankah in drugih finančnih podjetjih, ki so iz proračuna dobila veliko več denarja, kot jih avtomobilska šele bodo. Kar šest največjih finančnih podjetij, ki so letos dobila denar od države, ima namreč zasebne flote letal. Zavarovalnica AIG, ki je dobila pomoč v višini 150 milijard dolarjev, ima sedem letal, vendar pa naj bi sedaj njihovo uporabo zelo zmanjšali, nekaj pa jih tudi prodali. Letala ima tudi pet bank, ki so dobila skupaj 120 milijard dolarjev. Banka Citigroup ima posebno hčerinsko družbo Citiflight, ki skrbi za direktorske prevoze s štirimi letali in enim helikopterjem.

negative

V Adrii Mobil bodo novo leto začeli s 36-urnim delovnikom. Za prebroditev krize z odprtimi rokami pričakujejo tudi ukrepe vlade. Novomeška družba Adria Mobil bo z novim letom zaradi kriznih razmer na trgu in posledično zmanjšanja proizvodnje prešla na 36-urni delovnik. Hkrati bodo izvajali tudi druge ukrepe, kot so upokojitve in samozaposlovanje, vse z namenom, da se izognejo ugotavljanju velike večine presežnih delavcev, so sporočili iz družbe. Hkrati bodo v družbi v celoti upoštevali tudi ukrepe vlade o pomoči podjetjem za prebroditev krize in pričakujejo, da bodo ti sprejeti in veljavni čim prej. Evropski proizvajalci v panogi karavaninga se v pogojih gospodarske recesije soočajo z izredno zahtevnimi pogoji poslovanja. Čeprav podjetja danes aktivno prilagajamo in racionaliziramo svoje notranje procese ter obenem delujemo v smeri učinkovitejšega in konkurenčnejšega nastopa na naših trgih, pa bo v danih pogojih, brez odločnega in usklajenega ukrepanja ne le gospodarstva, ampak tudi vlade, bodoči gospodarski razvoj nepredvidljiv, so poudarili v družbi. Pričakujejo, da bo vlada z učinkovitimi ukrepi pristopila k finančni razbremenitvi gospodarskih subjektov, ohranjanju delovnih mest ter spodbudam nadaljnjega gospodarskega razvoja. Upadanju trga v panogi se sicer v Adrii Mobil prilagajajo na vseh področjih poslovanja, v proizvodnih zmogljivosti, racionalizaciji notranjih procesov in zaposlovanja, uvedbi krajšega delovnega časa ter dejavnostih pospeševanja prodaje in optimizacije produktov, so še navedli v Adrii Mobil.

negative

Nekateri trgovci z dozdajšnjim izkupičkom od prodaje niso povsem zadovoljni, zato kupce vabijo s številnimi popusti. Ponekod so izdelki znižani celo do 70 odstotkov.

positive

Toyota bo prvič po letu 1941, odkar objavlja poslovne rezultate, beležila izgubo iz poslovanja. S krizo avtomobilske industrije pa se spopada tudi Slovenija. Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota v tekočem poslovnem letu pričakuje 1,19 milijarde evrov izgube iz poslovanja, medtem ko je lani zabeležil 18 milijard evrov dobička iz poslovanja. Še vedno pa pričakuje čisti dobiček, a je napoved znižal s 4.364 milijard evrov na 397 milijona evrov. Podjetje se zaradi krize brez primere ne bo moglo izogniti izgubi iz poslovanja, je danes dejal predsednik Toyote Katsuaki Vatanabe. Šlo bo za prvo izgubo iz poslovanja po letu 1941, odkar Toyota objavlja poslovne rezultate. Toyota je sporočila, da bo beležila izgubo iz poslovanja. Toyota v tekočem poslovnem letu, ki se bo izteklo konec marca prihodnje leto, sicer pričakuje 171 milijard evrov prihodka, medtem ko je prej pričakovala 182 milijard evrov. Družba zaradi spremenljivih razmer, tako Vatanabe, ne more napovedati, kakšne prihodke pričakuje v prihodnjem letu. V koledarskem letu 2008 načrtuje prodajo 8,96 milijona vozil, kar bi bilo štiri odstotke manj kot lani. Družba, ki se sooča s padcem prodaje in negativnim vplivom gibanja tečaja jena, je napovedala zmanjšanje proizvodnje in ustavitev ali proučitev vseh investicij, namenjenih povečanju proizvodnih zmogljivosti. Toyota, ki je že na Japonskem ukinila 3000 delovnih mest, bo tako zamrznila postavitev nove tovarne v ZDA in zmanjšala proizvodnjo v Indiji. Napoved po mnenju analitikov kaže, da svetovna gospodarska kriza vpliva na vse avtomobilske proizvajalce, ne samo na velike tri iz ameriškega Detroita  General Motors, Chrysler in Ford.  Upad prodaje avtomobilov je prizadel tudi podjetja, ki so posredno vezana na to dejavnost. Foto POP TV Kriza v Sloveniji in ukrepi za blažitev Posledice krize avtomobilske industrije, ki je sicer posebej prizadela ZDA in zahodno Evropo, pa čuti tudi Slovenija. Drastičen upad prodaje vozil na teh trgih namreč povzroča pomanjkanje dela in denarja v slovenskih podjetjih, ki so vezana na avtomobilsko industrijo. V nekaterih so tako že napovedali odpuščanja ali vsaj skrajšan delovni čas. Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije je zato ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju poslala predloge ukrepov za blažitev omenjene krize, ki bi jih bilo po njihovem mnenju možno sprejeti takoj. Z njimi bi kratkoročno pospešili in ublažili padec prodaje vozil na slovenskem trgu. Sekcija tako predlaga, naj država kupcem zagotovi subvencijo oz. bonus v višini 1000 evrov za nakup novega vozila vsem, ki se odločijo za nakup novega vozila z vrednostjo izpustov CO2 manjših od 160 gramov na kilometer in zamenjajo staro vozilo, ki ima motor EUR2 ali slabšega, so danes sporočili iz trgovinske zbornice. Ob tem so dodali, da bi morala stranka za staro vozilo predložiti potrdilo o razgradnji iz centra za razgradnjo vozil, ki je pooblaščen s strani ministrstva za okolje in prostor. Na ta način spodbujanja nakupov novih vozil bi po mnenju sekcije pripomogli k zmanjševanju onesnaževanju okolja letno se proda okoli 70.000 novih vozil, trenutno število registriranih vozil v Sloveniji je okoli milijon ter pomladitvi avtoparka v Sloveniji in s tem povečanju prometne varnosti, saj bi se s tem znebili vozil, starejših od deset let in več. Z danimi subvencijami bi zajezili padec prodaje, saj ta v novembru ter predvsem v decembru do 40 odstotkov napoveduje drastično zmanjšanje obsega prodaje novih vozil v letu 2009. Po prvih ocenah bi država s takšnim načinom subvencioniranja nakupa novih ekološko bolj sprejemljivih vozil zaradi povečanega obsega povpraševanja pridobila več mejnih proračunskih prihodkov davek na dodano vrednost in davek na motorna vozila kot bi znašal znesek subvencij za povečanje obsega povpraševanja po novih motornih vozilih. Kot so še dodali, bi s tem pripomogli tudi k pozitivnemu učinku za državni proračun, saj bi ob ohranitvi ravni dejavnosti ne bilo potrebno večati izdatkov za socialno skrb.

negative

Sestanek sindikatov javnega sektorja s Pahorjem je za sindikate zgolj informativne narave, napovedujejo pa, da bodo vztrajali pri izvedbi januarske uskladitve plač. Konfederacija sindikatov javnega sektorja KSJS je opozorila, da ponedeljkovega sestanka s predsednikom vlade Borutom Pahorjem ni moč opredeliti kot začetek pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja. Sama konfederacija ima več kot 75 tisoč članic in članov, kar je polovica vseh zaposlenih v javnem sektorju. Vlada sindikatom, ki so vključeni v KSJS, ni poslala nikakršnega predloga sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor. Tako menijo, da je srečanje lahko zgolj informativne narave. Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Če želi vlada spremeniti kolektivno pogodbo za javni sektor, bi morala sindikatom s priporočeno pošto posredovati svoj obrazložen predlog, na katerega bi sindikati odgovorili v 60 dneh po prejemu predloga, so zapisali v sporočilu za javnost. Vlada ima seveda možnost, da kadar koli predlaga spremembe kolektivne pogodbe. Na KSJS so tudi presenečeni zaradi napovedi o možni zamrznitvi januarskega dela uskladitve plač, saj je bilo predsedstvu KSJS v začetku decembra na izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta, ko je predsednik vlade konfederacijam predstavljal ukrepe za ublažitev finančne in gospodarske krize, zagotovljeno, da januarska uskladitev plač v javnem sektorju ni vprašljiva. Napovedali so, da bodo na ponedeljkovem sestanku pri uskladitvi vztrajali. Na sestanku sicer nameravajo Pahorja znova opozoriti, da je plačni sistem nedomišljen in vzpostavlja nova nesorazmerja med delovnimi mesti, kar je treba odpraviti. Vztrajali bodo, da je treba pred pogajanji če jih bo vlada predlagala ugotoviti, pod katerimi pogoji se bo štelo, da so spremembe kolektivne pogodbe veljavne.

neutral

Sindikati niso uspeli s pozivom državi, naj s finančno pomočjo reši Industrijo usnja Vrhnika. Družba gre v stečaj. Brez službe bo ostalo najmanj 320 delavcev, ki že tri mesece niso dobili plače. Nekdaj zelo uspešno podjetje gre v stečaj. Iz Industrije usnja Vrhnika IUV so sporočili, da je bila neuspešnost dokapitalizacije tudi uradno potrjena, kar pomeni, da niso prejeli nobenih finančnih sredstev, s katerimi bi rešili svoje likvidnostne težave. Upravi družbe tako ni uspelo drugega, kot objaviti stečaj. Iz družbe še sporočajo, da se vseeno nadaljuje izdelava in realizacija projekta ohranitve zdravih jeder, kar pomeni, da bodo ohranili do polovico zaposlenih. V družbi je skupno 640 zaposlenih, kar pomeni, da jih bo najmanj 320 ostalo na cesti. Več o tem programu naj bi bilo znanega januarja. Delavce, lastnike, ožjo lokalno skupnost in zavod za zaposlovanje, s katerimi bodo reševali nastali položaj, ki je po navedbah družbe za vse zaposlene zelo kritičen , so že obvestili. Sindikat v družbi upa, da bo vodstvo ohranilo čim več delovnih mest. Bojim se, da bo ta številka precej majhna, je povedal vodja sindikata v IUV Slavko Zalar, ki se bo danes popoldne sestal tudi s predsednikom uprave družbe Milanom Pajsarjem. Sindikat je v začetku meseca opozoril na stečaj, če dokapitalizacija ne bo uspešna. Državo, ki je prek Slovenske odškodninske družbe Sod večinski lastnik, so pozvali, naj ukrepa, sicer bodo pripravili protest pred vladno palačo. Protest se bo verjetno zgodil. Nezadovoljstvo je veliko. Dolžni so nam še tri plače, je dejal Zalar. Delavci IUV do 12. januarja so na dopustu, trenutno pa jih je po Zalarjevih besedah zaposlenih okoli 580 niso dobili plač za oktober, november in tudi december, ostale pa so dobili z zakasnitvami in po delih. Zelo je hudo, opozarja in dodaja, da najnujnejšo pomoč zagotavljajo Rdeči križ, Karitas in prostovoljci. O protestu bodo odločali po 12. januarju. Kako naprej, ne vem. Ljudje bodo verjetno zahtevali polno odgovornost lastnika, meni Zalar. Sindikat bo sicer zahteval, da odpuščeni delavci dobijo vse, kar jim pripada po zakonu. Spomnimo ... Dokapitalizacija je predstavljala del paketa, ki ga je IUV sprejel za sanacijo likvidnostnih težav, v katerih se je znašel letos. V težavah se je znašel predvsem zaradi velikega padca povpraševanja po starem programu usnja s kromom, ki ga usnjarna opušča, a še vedno v znatni meri proizvaja, zaradi padca tečaja dolarja in sicer uspešnega, a testnega obsega prodaje novih programov usnja brez težkih kovin in certificiranega organskega usnja. V dokapitalizaciji prvi krog, ki je trajal od 25. novembra do 5. decembra, je bil odprt za obstoječe delničarje, drugi od 6. do 12. decembra pa za vse zainteresirane osebe je bilo na voljo za nekaj več kot pet milijonov evrov novoizdanih delnic. Dokapitalizacija bi bila uspešna, če bi bilo vplačanih 50 odstotkov od vseh 1.198.200 novih delnic, ki so bile naprodaj. Največji lastnik IUV, Slovenska odškodninska družba Sod, ki ima v lasti 78,5-odstotni delež družbe, se za dokapitalizacijo ni odločil, ker da ta ni ekonomsko upravičena in ne bi pripomogla ne h kratkoročni ne dolgoročni rešitvi družbe IUV. Upravo IUV je zato Sod zadolžil, naj pripravi predloge za dolgoročno rešitev perspektivnih programov IUV. IUV je v polletju ustvaril 6,7 milijona evrov prihodkov, prvih šest mesecev pa zaključil z izgubo v višini 5,66 milijona evrov. Prenesena izguba iz preteklih let znaša okvirno osem milijonov evrov, višina obveznosti konec prvega polletja pa je znašala približno 16 milijonov evrov.

negative

Delavci Industrije usnja Vrhnika pravijo, da so bili o svoji usodi obveščeni samo preko medijev. Od države pričakujejo rešitev ali pa bodo šli na cesto.

negative

Veljati začne novela zakona o dohodnini, v skladu s katero bodo lahko samostojni podjetniki že pri dohodnini za leto 2008 uveljavljali znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov. Samostojni podjetniki bodo lahko že pri odmeri dohodnine za leto 2008 uveljavljali znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva. Doslej je ta olajšava znašala 20 odstotkov naložbe. Hkrati se ukinja omejitev v absolutnem znesku, tako da bo olajšavo mogoče izkoristi vse do višine davčne osnove in ne več le do po 10.000 evrov v dveh zaporednih letih, in sicer še v petih letih po letu vlaganja. Paket ukrepov vlade za blažitev posledic finančne krize je vreden 800 milijonov evrov. Da bo zavezanec lahko uveljavljal omenjeno olajšavo, mu ne bo treba več za polni delovni čas zaposlovati vsaj enega delavca. Naložbena olajšava se zvišuje tudi za kmete. Vlada podpira zvišanje investicijskih olajšav za najmanjše, da bi jim tako olajšali prehod skozi prvega pol leta, ko bo verjetno recesijski pritisk še trajal, je ob sprejemanju novele zakona v DZ povedal finančni minister Franc Križanič. Paket ukrepov Predvidoma že za januar je Križanič napovedal nov paket ukrepov, s katerim bodo podobne olajšave uvedli tudi za nekatere družbe z omejeno odgovornostjo. Če bi želeli zvišati naložbene olajšave za celotno gospodarstvo in še znižati splošno davčno stopnjo pri davku od dohodkov pravnih oseb, pa bi potrebovali 400 milijonov evrov, vendar bi bili s tem po Križaničevih besedah vsi ostali ukrepi neizvedljivi. Paket ukrepov vlade za blažitev posledic finančne krize je vreden 800 milijonov evrov, vanj pa poleg sprememb pri dohodnini med drugim sodijo še spremembe pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb. Novela zakona o davčnem postopku, ki prav tako začenja veljati danes, določa, da se bo pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2009 upoštevala stopnja davka, ki bo veljala prihodnje leto to je 21 odstotkov, in ne letošnja, ki znaša 22 odstotkov. Zavezanci za ta davek bodo tako lahko prihodnje leto plačevali akontacije v zmanjšani višini. Z novelo zakona o davčnem postopku se poleg tega na novo določa odpis davka pri stečajih in prisilnih poravnavah, uvaja osebno vročanje odločb v določenih primerih, davčna uprava pa zavezancem, katerih dohodki v posameznem letu ne presegajo zneska splošne olajšave, ne bo več izstavila informativnega izračuna dohodnine. Več na Cekin.si tudi z davčnim koledarčkom Zadnji dan za upravičence do donacij Manj davkov za samostojne podjetnike

positive

Lansko leto smo bili priča hudim izgubam na slovenski borzi. Vendar pa gre po mnenju strokovnjakov pričakovati še nadaljnje padanje cen delnic. Tokrat zaradi selitve gospodarstva v realni sektor. Padanje cen nafte, ki se je začelo lansko jesen, le še poglablja krizo, ki je zaznamovala minulo leto. Začelo se je v Združenih državah, potem pa se je kriza hitro razširila. Tudi v Slovenijo, in tudi tu najprej na finančne trge. Največji lanski izgubarji so bili tako borzniki. Maks Tajnikar pravi, da bodo cene delnic še padale. Na borzi smo bili priča eni sami veliki izgubi. Krka je lansko leto začela pri 123 evrih za delnico in najbrž ga ni bilo, ki bi si takrat mislil, da bo danes pod 50 evri. Zdaj je celo 48 evrov, kar je skoraj trikrat manj kot na začetku leta. Nova kreditna banka Maribor je lanska bolečina za vse tiste, ki so s 27 evri za delnico sodelovali pri javni prodaji. Pred enim letom je bila 41 evrov, danes le še devet. Delnica Mercatorja je bila lani januarja 337 evrov, danes je več kot polovico manj, 158 evrov. Toliko je bila njena vrednost pred tremi leti, ko je država prodajala deleže Pivovarni Laško in Istrabenzu. Na Ljubljanski borzi so lani beležili večinoma izgube. Foto Dare Čekeliš Podobno so izgubljali tudi delničarji Petrola, v enem letu je delnica padla iz 904 na 268 evrov, Istrabenza padec iz 106 na 23 evrov za delnico in Gorenja, pred enim letom je bila delnica 42 evrov, danes je 10. Črno borzno leto v Sloveniji in seveda svetovna gospodarska kriza se počasi seli tudi v slovensko gospodarstvo. Tako že izkušamo nižje dobičke in manjša naročila. Prvi ukrepi podjetij so zato tu, daljši novoletni kolektivni dopusti in krajši delovniki. Borze so trpele po vsem svetu. Foto Reuters Prav tako bo ukrepala tudi država. Najprej je z državnimi poroštvi neuspešno budila finančne trge, potem pa je sprejela še davčne razbremenitve za podjetja in subvencioniranje krajšega delovnega časa.

negative

Finančno ministrstvo v luči gospodarske krize predlaga prepolovitev višine izplačanih sejnin članom nadzornih svetov v javnih podjetjih in družbah, ki so v vsaj delni lasti države. Z namenom omejevanja učinkov finančne krize na finančnem ministrstvu predlagajo, da se sejnine članov nadzornih svetov v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v delni ali celotni neposredni ali posredni lasti države, znižajo za polovico. Prav tako naj bi nadzorniki ne bili upravičeni do izplačil dobička. Sejnine za člane nadzornih svetov bi se po predlogu finančnega ministrstva gibale med 75 evri bruto in 275 evri bruto, za predsednike nadzornih svetov pa med 97,50 evra bruto in 357,50 evra bruto. Vlada namerava s sklepom o stališčih do izplačevanja sejnin in nagrad v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance in ga bo predvidoma sprejela na eni od prihodnjih sej, članom nadzornih svetov za čas do konca leta 2010 odreči udeležbo pri dobičku gospodarske družbe. V skladu z dosedanjo ureditvijo, ki jo je vlada sprejela februarja 2007, so bili lahko člani nadzornih svetov gospodarskih družb udeleženi pri dobičku, če se je ta hkrati namenil tudi za izplačilo družbenikom, in sicer v višini do največ 15.000 evrov na posameznega nadzornika. Poleg tega na ministrstvu predlagajo tudi nove, za 50 odstotkov nižje sejnine. Te naj bi se letos in prihodnje leto za člane nadzornih svetov gibale od 75 evrov bruto na sejo za mikro družbe do 275 evrov za velike družbe oziroma za predsednike nadzornih svetov od 97,50 evra bruto na sejo za mikro družbe do 357,50 evra za velike družbe. Podjetja bodo morala vladna stališča uveljaviti na prvi skupščini po uveljavitvi omenjenega sklepa, vendar najpozneje do 31. avgusta. Do tedaj pa naj bi se nadzorniki z ustrezno pisno izjavo odpovedali razliki med predlagano novo sejnino ter tisto, ki jim pripada po veljavnem sklepu skupščine.

neutral

Še popoldan je Slovenija prejemala približno polovico običajnih količin zemeljskega plina iz Rusije, zvečer pa so na ruski strani zopet priprli pipo. Ker iz Rusije prihaja vse manj plina, je Slovenija odvisna od svojih zalog. Vendar razloga za paniko ni, saj naša država plin dobiva tudi iz Alžirije. Kot zagotavlja vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač so lahko uporabniki v gospodinjstvih mirni. Popoldne je završalo, ker so Rusi znova začeli pripirati pipo. Zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino so razmere v Sloveniji po besedah predsednika uprave Geoplina Alojza Stane poslabšale. Če bi se te razmere nadaljevale oziroma slabšale, bi po mnenju Stane v kratkem času težko zagotovili nemoteno oskrbo iz skladišč, v katerih ima Slovenija zaloge, ki zadoščajo za mesec in pol. Fizično bi bilo težko v kratkem času dobaviti plin iz skladišč do končnega uporabnika, je pojasnil. Ob tem je poudaril, da problem predstavljajo pretoki. Slovenija po njegovi oceni trenutno porabi približno 3,5 milijona kubičnih metrov plina dnevno. Slika se dnevno spreminja, odvisno od aktivnosti industrije in temperatur, je pojasnil. Poraba je po njegovih besedah nekoliko nižja kot običajno, ko ta presega štiri milijona kubičnih metrov plina dnevno. Če bi ruska stran v celoti prekinila dogovorjeno dobavo, bi se lahko kmalu začele redukcije v industriji, je opozoril. Ob tem je poudaril, da je za gospodinjstva dobava plina zagotovljena iz drugih nabavnih virov. Dobava je bila na polovici Janez Kopač Še popoldan je Kopač dejal, da Slovenija prejema približno polovico običajnih količin zemeljskega plina iz Rusije. Družba za trgovanje in transport zemeljskega plina Geoplin je sicer že zgodaj zjutraj prejela obvestilo, da ji bo ruski dobavitelj Gazprom Export prekinil dobavo zemeljskega plina. Danes od 4. do 10. ure je bila dobava v celoti prekinjena, pipo pa so Rusi ponovno priprli zvečer. Po Kopačevih besedah pride ruski plin za Slovenijo najprej do vozlišča Baumgarten v Avstriji, kjer ima Slovenija tudi zakupljen skladiščni prostor. Ta skladišča so zdaj na tri četrt polna in zadoščajo še za mesec in pol, je povedal Kopač. Vendar pa je zmogljivost črpanja iz skladišč omejena, opozarja Kopač. Če bi torej Rusija v celoti prenehala dobavljati plin, tega izpada zaradi omejene zmogljivosti črpanja iz skladišč po njegovih besedah ne bi uspeli nadomestiti in tako zadostiti običajnim dnevnim potrebam po plinu v Sloveniji. Normalno dnevno količino plina bi lahko s pomočjo skladišč zagotavljali, če bi se dobava plina iz Rusije znižala za polovico, če bi bilo zmanjšanje dobave iz Rusije večje, pa bi bilo treba v Sloveniji zmanjšati porabo, je poudaril Kopač. Foto Reuters Zemeljski plin pokrije 13 do 14 odstotkov energijskih potreb Plina, ki ga Slovenija uvaža iz Alžirije, je dovolj za pokritje potreb vseh gospodinjstev in ustanov, ki so zadnje na seznamu za redukcijo, kot so bolnice, vrtci, domovi za starejše itd. Gospodinjstva v najbolj mrzlih dneh namreč porabijo do 35 odstotkov plina v Sloveniji, alžirski plin pa pokrije dobrih 40 odstotkov vseh potreb. V.d. direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač. Direktor inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je pojasnil, da Slovenija po okvirnih podatkih letno porabi 1,2 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, s čimer pokrije okrog 13 do 14 odstotkov svojih potreb po energiji. Približno 55 odstotkov zemeljskega plina uvozi iz Rusije, 35 odstotkov iz Alžirije, 10 odstotkov pa iz Avstrije in drugih držav. Največ, 95 odstotkov plina, v Slovenijo dobavi Geoplin, ki je bil po podatkih za konec leta 2007 v 31,4-odstotni lasti države in 27,6-odstotni lasti največje slovenske energetske družbe Petrol. Geoplin trži zemeljski plin na debelo večjim uporabnikom predvsem v Sloveniji, pa tudi v sosednjih državah. V Sloveniji Geoplin dobavlja zemeljski plin predvsem industrijskim in drugim velikim odjemalcem, medtem ko odjemalce, priključene na distribucijska omrežja, oskrbujejo lokalni distributerji.

negative

Varuh konkurence je prižgal zeleno luč. Prevzemu Term Čatež s strani Dela Prodaje in DZS ne nasprotuje. Urad za varstvo konkurence je odločil, da je koncentracija družb Delo Prodaja, DZS in Terme Čatež skladna s pravili konkurence. Varuh konkurence prevzemu Term Čatež s strani Dela Prodaje in DZS zato ne bo nasprotoval, je družba Delo Prodaja danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Delo Prodaja in DZS naj bi prevzeli Terme Čatež. Družbi Delo Prodaja in DZS sta ponudbo za prevzem Term Čatež objavili 4. novembra lani. Ponudili sta novoizdane obveznice družbe Delo Prodaja, in sicer 30 obveznic za eno delnico Term Čatež. Do izteka ponudbe, 29. decembra lani, sta družbi pridobili 29,93 odstotka delnic čateških term in skupaj z deležem, ki sta ga v družbi obvladovali že pred objavo prevzemne ponudbe, svoj lastniški delež povečali na 54,83 odstotka. Družba Delo Prodaja bo skladno s prevzemno ponudbo za odkup delnic čateške družbe izdala 4.462.470 obveznic Dela Prodaje z nominalno vrednostjo 10 evrov. Sklep o izdaji dodatnih obveznic z oznako DPR1 je 29. decembra 2008 zaradi izpolnitve obveznosti prevzemnikov, v skladu s prevzemno ponudbo ter prospektom za odkup delnic term, sprejela uprava Dela Prodaje.

neutral

Domači podizvajalci, ki so gradili predora Barnica in Tabor, čakajo na plačilo za opravljeno delo. Družbi Vidoni in Oberosler samo 19 podjetjem dolgujeta skoraj pol milijona evrov. Skupna številka v poletnih in jesenskih mesecih zapadlih obveznosti za opravljene storitve oz. dostavljeno blago še ostalih podizvajalcev je lahko blizu dveh milijonov evrov. 19 podjetij in obrtnikov, ki so kot podizvajalci gradili predora Barnica in Tabor na hitri cesti prek Rebernic, so na robu obupa. Družbi Vidoni in Oberosler jim dolgujeta približno pol milijona evrov že zapadlih terjatev. Sekretar ajdovske območne obrtno-podjetniške zbornice Marko Rondič je opozoril, da je stanje alarmantno in meji na katastrofo za obrt in podjetništvo. Dars je na Primorsko pripeljal gospodarsko, finančno in ekološko katastrofo ter nam nastavil zanko okoli vratu. Vidoni pa nam premika stol izpod nog, je na novinarski konferenci v Ajdovščini dejal predsednik tamkajšnje obrtno-podjetniške zbornice Peter Skapin. Ni težko biti najcenejši ponudnik, če ne poravnaš svojih obveznosti, je dodal. Po njegovih besedah so namreč družbi Vidoni in Oberosler ter njuno skupno podjetje, ki so za 30,6 milijona evrov gradili predora, samo 19 podjetjem, ki so se oglasila na zbornici, dolžna skoraj pol milijona evrov. Skupna številka v poletnih in jesenskih mesecih zapadlih obveznosti za opravljene storitve oz. dostavljeno blago še ostalih podizvajalcev je lahko blizu dveh milijonov evrov, je ocenil Skapin. Podjetniki trepetajo Avtoprevozniku Dejanu Slejku tako po letu in pol dela zdaj Vidoni dolguje 60.000 evrov. Zaradi tega ima težave pri delovanju podjetja, izplačevanju plač za tri zaposlene ter plačevanjem najetih posojil, je pojasnil Slejko. Za izstavljene račune so morali obrtniki in podjetniki že plačati DDV državi ter poravnati blago dobaviteljem, v kratkem jih čaka še plačilo davka na dobiček, zaradi krize pa ne dobijo več posojil za zagotavljanje likvidnosti, je opozoril Rondič. Večina podjetji in obrtnikov se je tako že odločila za izvršbe, a imajo naročniki del blokiran račun, zato sumijo da so pri gradnji dobiček preusmerili v matično podjetje v Italiji, je povedal Rondič. Obveznosti bomo poravnali, ko bo plačal Dars Da bodo svoje obveznosti poravnali, je po telefonu novinarjem zatrdil tudi vodja gradbišča na Rebernicah pri Vidoniju Maurizio Peresson. Foto Dare Čekeliš V družbi Vidoni so jim sicer zagotovili, da bodo plačilo prejeli, ko jim bo Dars nakazal denar, na Darsu pa pravijo da v roku plačujejo svoje obveznosti do Vidonija, je pojasnil. Da bodo svoje obveznosti poravnali je po telefonu novinarjem zatrdil tudi vodja gradbišča na Rebernicah pri Vidoniju Maurizio Peresson, a zapleta podrobneje ni želel komentirati. Kljub temu se obrtniki in podjetniki bojijo, da opravljenega dela ne bodo dobili plačanega, saj je Vidoni že izpraznil gradbišče, tudi betonarno pri Vipavi, kjer so za seboj pustili cisterno za nafto in aditive za beton, ti pa se sedaj razlivajo po zemljiščih, je dejal Skapin. Zato so se v sredo obrnili na Dars, od katerega zahtevajo, da do 16. januarja pri Vidoniju doseže poravnavo obveznosti. Če se to ne bo zgodilo, v ajdovski obrtno-podjetniški zbornici od Darsa zahtevajo, da se do 20. januarja pisno zaveže, da bo iz odprtih obveznosti do Vidonija in Oberoslerja najprej in neposredno poravnal obveznosti do domačih podizvajalcev. V nasprotnem primeru bodo obvestili ministra za promet Patricka Vlačiča in zahtevali odgovornost vodstva Darsa.Dars odgovarja Na Darsu odgovarjajo, da imajo pogodbo o graditvi predorov sklenjeno le z italijanskima podjetjema Vidoni in Oberosler, ki jima redno poravnavajo obveznosti, tako da Dars ne predstavlja ovire za poplačila del podizvajalcem oz. kooperantom. Ker s slednjimi nimajo pogodb, nimamo tudi nikakršne pravne podlage za vsakomesečna, neposredna plačila opravljenih del s strani podizvajalcev oz. kooperantov, saj gre za poslovni odnos med izvajalcem in podizvajalcem , so zapisali v sporočilu. Uprava Darsa strokovnim službam kljub temu naročila, naj preučijo možnost, če in kako - v okviru zakona o obligacijah - bi bilo možno v podobnih primerih plačevanje neposredno podizvajalcem. Do danes namreč še niso dobili nobenega zaprosila za neposredno poplačilo Vidonijevih obveznosti s strani podizvajalcev oz. kooperantov Vidonija na projektu Rebernice, so dodali.

negative

Direktor podjetja Lohnko že skoraj pol leta zaman išče šivilje. Ena od njih, ki je pri njem delala, trdi, da to ni čudno, saj delodajalec zaposlene izkorišča.

negative

Skimar je na Kranjsko tožilstvo vložil kazensko ovadbo zoper nekdanjega prokurista Kralja. Ta naj bi prekoračil pooblastila, ko je s hrvaškim državljanom sklenil pogodbo o nakupu poskusnega projekta vojaškega večnamenskega čolna.

negative

Banka Slovenije je na današnji seji obravnavala kapitalsko ustreznost bank. Ob tem so banke opozorili, naj iščejo možnosti za zagotavljanje dodatnega kapitala. Banka Slovenije Svet Banke Slovenije je na današnji seji podrobneje obravnaval kapitalsko ustreznost bank. Zaradi visoke kreditne aktivnosti bank v preteklih obdobjih so te v sedanji recesiji bolj podvržene realizaciji kreditnega tveganja. Zato bodo morale banke v prihodnje posvečati posebno pozornost vprašanju, kako zagotavljati dodatni kapital, so sporočili z Banke Slovenije. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec Foto POP TV Pomemben vir povečanja temeljnega kapitala v preteklosti so bile rezerve in zadržani dobički. Glede na pričakovanja o zniževanju pričakovanih dobičkov postaja ta vir negotov in banke bodo morale poskrbeti za druge razpoložljive vire za povečanje kapitala. Banke bi morale dobičke iz poslovnega leta 2008 v čim večji meri uporabiti za povečanje temeljnega kapitala. Bankam in hranilnicam bodo iz Banke Slovenije posredovali tudi pismo s priporočili v zvezi z merjenjem in oslabitvami finančnih sredstev ter rezervacij za namen izvedbe zaključnih knjiženj in izdelave letnega poročila.

neutral

Evroskeptični evropski poslanci so ob deseti obletnici skupne valute delili čokoladne evre in ob tem pozivali ljudi, naj jih pojejo, preden evri pojejo njih. Evroskeptični evropski poslanci so v Evropskem parlamentu v Strasbourgu na slovesnosti ob deseti obletnici skupne evropske valute delili čokoladne evre. Nevarnost! Pojejte ga, preden on požre vas, piše na letakih, na katerih je prilepljen čokoladni kovanec za dva evra. Evro je po mnenju evroskeptikov kriv za najmanj en odstotek gospodarske rasti in izgubo mnogih delovnih mest. fotografija je simbolična Deset let evra kaj je tu praznovati? se na letakih sprašuje politična skupina Neodvisnost/Demokracija IND/DEM. Ob tem ocenjuje, da je evro stal najmanj en odstotek gospodarske rasti in več milijonov delovnih mest v Franciji, Španiji in Italiji . Skupno evropsko valuto od 1. januarja, ko je v območje evra vstopila Slovaška, uporabljajo v 16 članicah Evropske unije. V območju skupne valute tako živi skoraj 329 milijonov ljudi.

neutral

Rusija in Ukrajina še vedno ne pošiljata plina Evropi, Unija pa počasi izgublja potrpljenje. Državi sta neodgovorni, nesposobni in nezanesljivi, je dejal Barroso. Predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko je zagotovila, da bo Ukrajina tranzit plina v Evropo omogočila takoj, ko jo bo s plinom oskrbela Rusija. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je pozval k pripravi srečanja voditeljev držav, ki jih je prizadela plinska kriza. Srečanje bi bilo v soboto v Moskvi. EU se do pobude še ni opredelila, Ukrajino pa moti izbor lokacije. Plinska kriza se je v teh dneh še poglobila, Rusija in Ukrajina pa nadaljujeta z medsebojnim obtoževanjem, katera je kriva, da se je dobava plina prek ukrajinskih plinovodov ustavila. Brez plina že deveti dan Slovenija je že deveti dan brez dobav zemeljskega plina iz Ruske federacije. Uradnih informacij, kdaj bodo dobave spet vzpostavljene, še vedno ni, je dobavo plina za Slovenijo komentiral direktor družbe Geoplin Alojz Stana. Kljub temu je oskrba z zemeljskim plinom stabilna in noben kupec ne prejema zmanjšanih količin, je dodal. Kljub številnim informacijam in pojasnilom, ki so bila javno dostopna in so napovedovala ponovno vzpostavitev dobav, imamo še vedno izredne razmere, je še povedal in dodal, da bi bilo kakršno koli napovedovanje, kdaj bo plin iz Rusije spet pritekel v Slovenijo, na podlagi obstoječih informacij nemogoče in neverodostojno . Barroso Evropska podjetja bi morala ukrepati Za zdaj naj bi tožbo proti ukrajinski energetski družbi Naftogaz napovedala le Madžarska. Evropska podjetja bi morala pravno ukrepati proti Gazpromu in Naftogazu, če dobava ruskega plina preko Ukrajine v Evropo ne bo takoj vzpostavljena, je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Zelo kmalu bomo videli, ali gre za tehnične probleme ali preprosto ni politične volje za spoštovanje dogovora, je dodal. Ob tem je ponovil, da če je tako, Rusija in Ukrajina ne moreta biti večrazumljeni kot zanesljivi partnerici za oskrbo z energijo. Rusija in Ukrajina kažeta, da sta nesposobni spoštovati obveznosti, ki jih imata do nekaterih držav članic. Gazprom in Naftogaz sta nesposobna izpolniti svoje obveznosti do evropskih potrošnikov. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barrosu Države 27-erice je pozval, naj usklajeno poiščejo alternativne načine za oskrbo z energijo in tranzit energije. Predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek, pa je države članice pozval, naj premislijo o načrtih za vzpostavitev120-dnevnih rezerv nafte in zemeljskega plina. Predlagal je tudi, naj bo gradnja plinovoda, ki bi Evropo oskrboval s kaspijskim zemeljskimplinom preko Turčije, prednostna naloga EU. Poleg tega je pozval kdiverzifikaciji energetskih virov s poudarkom na več jedrske energije. Odprli ali zaprli plinsko pipo? Ruski energetski gigant Gazprom je v torek ukazal odprtjepretoka plina skozi Ukrajino do odjemalcev na Balkanu, v Turčiji inMoldaviji, ki jih je plinska kriza najhuje prizadela. Vendar pa se jeznova zapletlo, plina ni bilo od nikoder. Rusi za zastoj obtožujejo Ukrajino, ki da ni odprla svojih plinovodov. To je v nasprotju z dogovori, podpisanimi v ponedeljek, je dejal predstavnik Gazproma Aleksander Medvedjev. Nasprotna stran odgovarja, da je kriva Rusija. Po plinovodih naj binamreč spustila le 76,6 milijona kubičnih metrov dnevno, kar je vprimerjavi s količinami, ki jih ponavadi pošilja v Evropo,zanemarljivo. Pritisk v ceveh naj bi bil zato tako nizek, da bi moralaUkrajina s plinovoda izklopiti svoje regije, če bi ga želela pošiljatinaprej proti zahodu. Tega ne moremo storiti, je dejal prvi mož Naftogaza Oleh Dubina. Danes pa je Gazprom sporočil, da je Ukrajina zavrnila prošnjo zatranzit okoli 100 milijonov kubičnih metrov plina na Balkan inSlovaško. V ukrajinskem Naftogazu tega niso zanikali, dejali pa so, daje Gazprom predlagal tranzitno pot, po kateri iz tehničnih razlogovprenos ne bi bil mogoč. Ozadje energetske krize Slovenija je bila o redukcijah dobave zemeljskega plina iz Rusije obveščena minuli torek, v sredo opolnoči pa se je znašla na seznamu držav, ki so v celoti ostale brez plina iz Rusije. V Geoplinu, ki slovenskim odjemalcem zagotavlja približno 95 odstotkov zemeljskega plina, so polno aktivirali preostale nabavne vire in uspelo jim je zagotoviti nemoteno oskrbo s plinom. Rusija je z novim letom uradno zaradi neporavnanih dolgov prekinila dobavo plina Ukrajini, ta pa naj bi začela nedovoljeno jemati plin, ki ga Rusija prek ukrajinskega ozemlja pošilja v Evropo. Ukrajinci so sicer poravnali nekaj več kot poldrugo milijardo dolarjev od skupaj 2,1 milijarde dolarjev dolga, vendar ne želijo plačati zamudnih obresti v višini 600 milijonov dolarjev. V Gazpromu pa so napovedali, da brez poplačil teh obresti ne bodo znova odprli pipe Ukrajini.

negative

Ali bo mraz v evropskih stanovanjih končno popustil, bosta v soboto odločala premierja Ukrajine in Rusije. Pri nas težav ni, zagotavljajo v Geoplinu. Ruskega plina ni že deseti dan. V Geoplinu zagotavljajo, da so zagotovili dodatne zmogljivosti. Včeraj pa so od direktorja Gazproma Aleksandra Medveda dobili pismo, v katerem je zapisano, da Gazprom v zvezi z dobavami plina do nadaljnjega razglaša in uveljavlja višjo silo zaradi izrednih razmer . Kot je še zapisal direktor Geoplina Alojz Stana Geoplin še vedno zagotavlja stabilno oskrbo z zemeljskim plinom. Vsi odjemalci zemeljskega plina prejemajo napovedane količine do nadaljnjega. Geoplin je s komercialnimi aktivnostmi uspešno zagotovil dodatne transportne zmogljivosti in dodatne dobave zemeljskega plina iz drugih virov. Putin in Timošenkova sta se dogovorila kar opolnoči Na sobotnem srečanju naj bi našli rešitev za trenutno stanje in se dogovorili, da se v prihodnje podobne težave ne bi ponovile. Kar sredi noči sta se ukrajinska predsednica vlade Julija Timošenko in njen ruski kolega Vladimir Putin po telefonu dogovorila, da se bosta v soboto sestala v Moskvi in poskušala rešiti plinski spor, zaradi katerega zmrzuje Evropa. Ideja o vrhunskem srečanju porabnic ruskega plina to soboto v Moskvi se je sicer porodila ruskemu predsedniku Dmitriju Medvedjevu. Nasprotno pa se njegov ukrajinski kolega Viktor Juščenko z njo ne strinja. Kot pravi, srečanja ne bi smela organizirati ena od strani v plinskem sporu med državama. Juščenko zamisel o srečanju sicer podpira, vendar ne v Moskvi, ampak v Pragi. Nismo nori Putin je medtem v nekem intervjuju dejal, da zmanjševanje pošiljk zemeljskega plina v Evropo ni v interesu Rusije, saj po njegovih besedah niso nori . Razmislite o tem. Zakaj bi to storili? Imamo dolgoročne pogodbe z evropskimi porabniki in oni nam redno plačujejo. Zakaj bi tako samomorilsko prekinili dobavo? je dejal Putin. Ob tem je še dodal, da se Ukrajina z blokado pošiljk plina grebe za cene, nižje od tržnih, kar je označil za neuspešen poskus izsiljevanja. Po njegovih besedah je Rusija tudi zainteresirana za vključevanje v mednarodni energetski sistem, ki bi deloval na podlagi določenih pravil in ki bi zagotovil dobrobit vseh partnerjev. Ruski premier je prepričan tudi, da bo letos po padcu cene nafte in naftnih derivatov gotovo padla tudi cena plina. Ukrajina vztraja, da ni kriva za še vedno prekinjeno dobavo ruskega plina. Tranzit ni mogoč zaradi tehničnih težav, ponavljajo v Kijevu. Medtem je Evropa in z njo tudi Slovenija brez ruskega plina že deseti dan. Glede na to, da bodo pogovori potekali šele v soboto in da plin potrebuje skoraj tri dni za potovanje do naše države, lahko čedalje bolj dragoceni energent pričakujemo šele v ponedeljek ali torek. Kijev in Moskva sta nesposobna Evropska unija je včeraj ostro protestirala proti nezmožnosti Ukrajine in Rusije, da zakopljeta bojno sekiro in Evropejcem omogočita zimo preživeti na toplem. Povezava počasi izgublja potrpljenje in obe državi obtožuje neodgovornosti, nesposobnosti in nezanesljivosti. Tako pravi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki dodaja, da bi morala evropska podjetja pravno ukrepati proti Gazpromu in Naftogazu, če dobava ruskega plina ne bo takoj vzpostavljena. Zelo kmalu bomo videli, ali gre za tehnične probleme ali preprosto ni politične volje za spoštovanje dogovora, je dodal. Ob tem je ponovil, da če je tako, Rusija in Ukrajina ne moreta biti več razumljeni kot zanesljivi partnerici za oskrbo z energijo. Tožbe proti Ukrajini in Rusiji? Jutri ob 14.30 naj bi se šef ruskega Gazproma Aleksej Miller sestal s slovenskim predsednikom Danilom Türkom in prvo damo Barbaro Miklič Türk. Pogovarjal pa se bo tudi s premierjem Borutom Pahorjem in ministrom za gospodarstvo Matejem Lahkovnikem. Beseda naj bi tekla o gradnji južnega toka. Srbija se zaradi pomanjkanja plina pripravlja celo na tožbo proti Ukrajini. Direktor Srbijagasa Dušan Bajatović je ob tem dejal, da bi sicer tožili tudi Rusijo, vendar pa po njegovih besedah za to ne obstajajo pravne in ekonomske osnove. Dodal je, da pogodba o interventnem uvozu plina iz Madžarske velja samo do 20. januarja. O tožbi pa razmišlja tudi Hrvaška. Če se druge države odločijo za tožbo, ne vidim razloga, zakaj ne bi Rusije tožila tudi Hrvaška, je dejal podpredsednik hrvaške vlade Damir Polančec. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je glede tega družbam, ki zaradi plinske krize trpijo izgube, prav tako svetoval tožbo, s katero bi dobile nazaj nekaj izgubljenega denarja. Vendar pa še vedno ni jasno, koga pravzaprav tožiti.

neutral

Evropska centralna banka je še četrtič zapored znižala ključno obrestno mero, in sicer za 0,5 odstotne točke na 2,0 odstotka. To je najnižja raven v zgodovini ECB. Svet Evropske centralne banke ECB je na rednem mesečnem zasedanju ključno obrestno mero za območje evra znižal za 0,5 odstotne točke na 2,0 odstotka. Gre za četrto zaporedno znižanje ključne obrestne mere, ki je s tem izenačila najnižjo raven v zgodovini ECB. Pri dveh odstotkih je namreč vztrajala med junijem 2003 in decembrom 2005. ECB je znižala tudi preostali dve ključni obrestni meri obrestno mero za mejno posojanje na tri odstotke, za deponiranje presežne likvidnosti pa na odstotek. Jean-Claude Trichet je po zasedanju povedal, da so odločitev za znižanje ključne obrestne mere sprejeli v pričakovanju nadaljnjega poudarjenega upočasnjevanja gospodarske konjunkture. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je na novinarski konferenci po seji Sveta ECB jasno nakazal, da je naslednji korak v monetarni politiki ECB pričakovati marca, medtem ko naj bi februarja osrednja monetarna institucija obrestne mere pustila nespremenjene. Naslednje pomembno srečanje Sveta ECB za odločitve monetarne politike bo marca, je dejal in tako v luči gospodarskih razmer dejansko na zelo jasen način napovedal vnovično znižanje obrestnih mer marca. Februarsko redno mesečno zasedanje Sveta ECB bo sicer že čez tri tedne. Na marčevskem zasedanju bo ECB objavila tudi svoje najnovejše napovedi za gospodarsko rast in inflacijo v evrskem območju. So pa ključne obrestne mere ECB še vedno krepko nad obrestno mero ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je sredi decembra ključno obrestno mero znižala praktično na ničlo oziroma na razpon med 0 in 0,25 odstotka. Britanska centralna banka pa je minuli teden svojo ključno obrestno mero znižala na 1,5 odstotka, kar je najnižje v vsej njeni 315-letni zgodovini. Foto POP TV ECB je na decembrskem rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB v luči recesije na območju evra znižala ključno obrestno mero za območje evra s 3,25 na 2,5 odstotka. To znižanje je bilo največje v desetletni zgodovini osrednje monetarne institucije evrskega območja. Do takrat je namreč ECB, ki je doslej v svoji desetletni zgodovini veljala za izjemno previdno pri ukrepih monetarne politike, obrestno mero znižala za največ 0,5 odstotne točke. Letna stopnja inflacije v območju evra je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat decembra lani znašala 1,6 odstotka in se je glede na november znižala za 0,5 odstotne točke. Inflacija v območju evra se je tako po rekordnih vrednostih to poletje jeseni spet znižala na raven, ki je v okviru cilja ECB. Obenem nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bi inflacija v evrskem območju prihodnje leto lahko padla celo pod odstotek. Industrijska proizvodnja v območju evra, ki je od tretjega četrtletja lanskega leta tudi uradno v recesiji, se je novembra lani v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala za 1,6 odstotka, medtem ko se je na letni ravni znižala za 7,7 odstotka. Gre za največji padec, odkar je Eurostat začel meriti obseg industrijske proizvodnje. Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila medtem novembra lani s 7,8 odstotkov na najvišji ravni od januarja 2007, obeti za letošnje leto pa so še bolj črnogledi. Vse bolj slabi tudi zaupanje v evropsko gospodarstvo. Kazalnik gospodarskega razpoloženja ESI se je decembra lani v primerjavi z novembrom tako v območju evra znižal na najnižjo vrednosti od leta 1993. Najnižje po letu 1985 je medtem padel kazalnik poslovne klime BCI, ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju.

negative

Si bo trenutni predsednik uprave NLB Marjan Kramar izplačal milijon evrov nagrade? To bi bilo škandalozno, zatrjuje gospodarski minister Lahovnik. Koliko nagrade si bo izplačal prvi mož NLB? Si bo trenutni predsednik uprave NLB Marjan Kramar izplačal milijon evrov nagrade? To bi bilo škandalozno, zatrjuje gospodarski minister Matej Lahovnik v imenu države, ki ima večino v banki in ki je, sicer pod drugim vodstvom, podpisala pogodbo s Kramarjem. Prav tako pa je po mnenju ministra nesprejemljivo, da bi državljani krili Bavčarjev propadajoči Istrabenz s tem, ko mu je 19 bank tudi NLB omogočilo odlog dolgov. Istrabenzu so za zdaj, kot so potrdili sami, za kakšen mesec odložili plačilo dolgov. Med bankami, ki so mu popustile, sta tudi največji državni. Vseskozi govorimo, da je imeti državne banke nacionalni interes. Sedaj pa v času krize očitno kažejo te iste državne banke precej več posluha za to, kako obnavljati kredite tistim, ki so poskušali svoja podjetja lastniško prevzeti, veliko manj ali skoraj nič posluha pa nimajo za mala in srednja podjetja, se je odločno odzval Lahovnik. In ta ista državna banka naj bi Kramarju ob odhodu z vrha NLB izplačala približno milijon evrov nagrade. Po pogodbi, ki naj bi bila podpisana ob njegovem prihodu. Takrat je bil predsednik nadzornega sveta Anton Žunič s finančnega ministrstva. Treba bo natančno preučiti tudi odgovornost tistih, ki so takšno pogodbo sklenili. Zdi pa se mi absolutno škandalozno, da bi si sedanji predsednik uprave izplačal za milijon evrov v sedanjih razmerah, ko pravzaprav vsi davkoplačevalci s poroštvi očitno ponovno na nek način rešujejo položaj NLB, je bil jasen Lahovnik. Banke so Bavčarjevemu Istrabenzu omogočile odlog dolgov. Pa lahko eno podjetje s svojimi neporavnanimi dolgovi ogrozi banko? Eno podjetje ne more ogroziti bank oziroma bančnega sistema. Banke morajo tveganja obvladovati. Namreč banke so se odločile, da dajo kredit določenemu podjetju, in banke morajo znati s tveganji, ki so jih prevzela, tudi upravljati, odgovarja član Sveta Banke Slovenije Božo Jašovič. Bankirji pač pri denarju niso popustljivi. In odlog plačila je eden izmed prijemov. Lahko je upravičen odlog, če se podjetje financira izrazito samo s kratkoročnimi krediti, pravi Jašovič. Lahko pa je tudi skrivanje nesposobnosti komitenta za vrnitev dolgov, dodaja. Rešitev za istrabenz še vedno iščejo, za ta teden je odškodninsko tožbo proti Istrabenzu napovedal še Petrol, tretjinski lastnik.

negative

Delavke in delavci Elana bodo jutri s strahom čakali prihod poštarja. Iz družbe so namreč na 67 naslovov že poslali priporočeno pošto s sporočilom, da nimajo več dela. Delavke in delavci Elana bodo jutri s strahom čakali prihod poštarja. Iz družbe so namreč na 67 naslovov že poslali priporočeno pošto s sporočilom, da nimajo več dela.

negative

Andrej Bratož je odstopno izjavo v Petrolu podal, ker ne želi biti član nadzornega sveta, kjer nadzornikom ni do izredne revizije, s katero bi razjasnili dvome o poslovanju Petrola. Član nadzornega sveta Petrola Andrej Bratož, ki je na seji 14. januarja podal odstopno izjavo, je pojasnil, da ne želi biti član nadzornega sveta, kjer večini nadzornikov ni do izredne revizije, s pomočjo katere bi razkrili dejstva, ki so odločilna za razjasnitev dvomov o poslovanju družbe Petrol. Bratož je poleg tega v sporočilu za javnost kot razlog za svoj odstop izpostavil, da ne želi biti nadzornik v družbi, kjer postopki niso dovolj transparentni. Nočem biti nadzornik v družbi, kjer postopki niso dovolj transparentni, svoj odstop pojasnjuje Andrej Bratož. Kot pojasnjuje, je po nekaj urni razpravi, ki je bila namenjena osrednjima točkama seje informaciji predsednika uprave o aktivnostih za zavarovanje naložbe v Istrabenzu ter vprašanjem članov nadzornega sveta upravi, vezana na poročilo o investicijah in poslovanju v JV Evropi , v okviru točke razno predlagal in skušal pojasniti svojo zahtevo za uvedbo postopka izredne zunanje revizije za pregled postopkov naložb oziroma investicij v državah JV Evrope ter uvedbo izredne zunanje revizije, ki bi preučila postopke in smotrnost vstopa Petrola v lastniško strukturo Istrabenza. To sem predlagal, saj v okviru obravnavanja te tematike pod to točko dnevnega reda nisem nismo dobil jasnega in transparentnega odgovoraov o investicijah na Balkanu, predvsem kar zadeva njihovo izjemno različno cenovno intenzivnost, je zapisal. Ker je bila večina nadzornikov razen predsednika in še enega člana, navaja Bratož, proti obema predlogoma in tudi nezainteresirana za glasovanje trije nadzorniki naj bi po besedah Bratoža zapustili sejo , je predsedniku nadzornega sveta takoj zatem izročil svojo nepreklicno izjavo o odstopu z mesta člana nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta Viktor Baraga je po seji 14. januarja pojasnil, da bo z Bratoževim odstopom ostale člane nadzornega sveta seznanil na prihodnji seji. Bratož je, kot je tedaj izjavil Baraga, želel priti zadevi do dna in menil, da bi bilo najboljše, da o teh informacijah odloči neodvisna zunanja revizijska komisija. Sam bi podprl Bratožev predlog o zunanji komisiji, če bi o njem glasovali, je še dejal.

neutral

V Slovenijo je pritekel zemeljski plin iz Rusije, je za 24ur.com potrdil direktor Geoplina Alojz Stana. Plin potuje s hitrostjo 40 kilometrov na uro in pod pritiskom od 50 do 70 barov. Zemeljski plin iz Rusije je v Slovenijo pritekel ob 17. uri. Vse poteka nemoteno, je za 24ur.com povedal direktor Geoplina Alojz Stana. Gazprom v Slovenijo dobavlja zemeljski plin že od leta 1978, pogodba pa se izteče leta 2017. Vodja sektorja za oblikovanje pogodb in oblikovanje cen s partnerji v družbi Gazprom Sergej Komlev je pojasnil, da letno v Slovenijo dobavijo okoli 600 milijonov kubičnih metrov ruskega plina. Ruska stran je zjutraj odprla pipe Na novico, da je plin končno na poti v EU, se je danes v Bruslju odzval tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je izrazil veliko nezadovoljstvo z ravnanjem Rusije in Ukrajine pri reševanju plinske krize. Bil sem zelo razočaran nad tem, kako sta se vodstvi teh dveh držav pogajali, je poudaril in dodal, da tako sistematičnega kršenja sporazumov še ni videl. Hkrati je poudaril, da sta Rusija in Ukrajina pomembni partnerici in da je v interesu EU, da še naprej razvija odnose z njima. Danes lahko končno pozdravimo ponovno vzpostavitev dobave plina Evropi. Ruska stran je zjutraj odprla pipe in ukrajinska stran je omogočila pretok plina. Naši opazovalci na terenu poročajo, da plin teče normalno, pritisk v sistemu se krepi in plin teče preko ukrajinske meje na Slovaško. Tako lahko sedaj svojim državljanom rečemo plin je končno na poti, je poudaril Barroso. Vse strani se morajo nekaj naučiti iz te krize, meni Barroso. Ne smemo si privoščiti, da bi se to v prihodnosti še ponovilo. Novo leto je za ognjemete in praznovanje, ne za plinske krize. To ne more postati običajni letni dogodek. Nehati moramo zgolj govoriti o energetski varnosti, začeti moramo ukrepati, je poudaril. EU se mora po njegovih besedah osredotočiti predvsem na hiter razvoj infrastrukture za energetske potrebe Evrope ter spodbujati diverzifikacijo energetskih virov in poti. Pri tem je predsednik komisije pozval k hitremu dogovoru med državami članicami o predlogu komisije za porabo petih milijonov evrov za razvoj infrastrukture, predvsem energetske. Barroso je opozoril tudi na širšo sliko . Ta boleča epizoda je ostro opozorilo EU, da mora jemati energetsko varnost resno, je poudaril in dodal, da se energetska varnost začne doma. Plin v EU Po skoraj dvotedenski blokadi je ruski plinski monopolist Gazprom v ukrajinske tranzitne plinovode vnovič začel pošiljati zemeljski plin za zahodno Evropo. Ukrajinska premierka Julija Timošenko je v Moskvi povedala, da je Gazprom začel z dobavami ob 2. uri po srednjeevropskem času. Vnovično vzpostavitev dobav je Timošenkova spremljala na Gazpromovi kontrolni točki v Rusiji. Plin je iz Rusije stekel ob 2. uri zjutraj. Po podatkih iz Gazproma EU dnevno prejema 348 milijonov kubičnih metrov ruskega plina, Ukrajina pa 75 milijonov kubičnih metrov. Podpis dogovora Odpravo blokade je omogočila razrešitev večmesečnega spora glede cen plina in pogojev dobave. Moskva in Kijev sta nove desetletne pogodbe podpisala v ponedeljek popoldne. V skladu z novim dogovorom bo Ukrajina prejemala plin po 20 odstotkov nižji ceni, kot velja za Evropo. Po ruskih podatkih tako cena znaša 450 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina. Cene se bodo oblikovale na četrtletni ravni. V letošnjem prvem četrtletju bo Ukrajina po besedah prvega moža Gazproma Alekseja Millerja za 1000 kubičnih metrov plina iz Rusije plačevala po 360 dolarjev. Za iste količine plina je lani plačevala 179,50 dolarja. Miller je Ukrajini zagrozil, da bodo ceno plina podvojili, če bo tako kot v preteklosti prihajalo do novih zamud pri plačilu, Rusija pa lahko v skladu z novimi pogodbami zahteva tudi plačilo vnaprej. Medtem pa Rusiji letos ne bo treba plačevati višjih cen za uporabo ukrajinskih tranzitnih plinovodov. Predsednik ruske vlade Vladimir Putin je povedal, da bo Ukrajina začela polno ceno za ruski plin plačevati leta 2010, ko bo tudi Rusija začela plačevati tržno ceno za tranzit plina. Rusija bo torej za tranzit plina prek Ukrajine plačevala po 1,70 dolarja na 100 kilometrov, kar je 60-odstotni popust, je povedal ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in spomnil, da bo cena plina za Ukrajino nižja le za 20 odstotkov.

neutral

Naj kdo še tako dobro upravlja z NLB, morajo biti nagrade za njegove dosežke razumne. Milijon evrov je nerazumno visoka nagrada, je prepričan Pahor. Milijon evrov, kolikor naj bi z naslova nagrad prejel predsednik uprave NLB Marjan Kramar, je po mnenju predsednika vlade Boruta Pahorja nerazumna vsota. Kot je dejal po srečanju s predstavniki visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, bo od ministra za finance Franca Križaniča na četrtkovi seji vlade zahteval, da poda informacijo v zvezi s tem. Pahor tudi ne izključuje možnosti, da bo prišlo do revizije. Koliko nagrade si bo izplačal prvi mož NLB? Vlada bo po Pahorjevih napovedih tako zahtevala informacijo o tem, kako je nadzorni svet banke NLB določal nagrade in druge finančne instrumente za upravo v iztekajočem se mandatu. Pahor je še pojasnil, da je v ponedeljek govoril z nekdanjim nadzornikom NLB Antonom Žuničem ta, kot je poudaril premier, še ni član njegovega kabineta in ga prosil za temeljito informacijo, na osnovi katere se bo odločil o nadaljnjem sodelovanju z njim. Kramar, ki bo petletno vodenje največje slovenske banke NLB končal 31. januarja, naj bi si ob odhodu izplačal visoko nagrado, domnevno okrog milijon evrov. Žunič je eden od redkih, ki pozna Kramarjevo pogodbo z NLB, saj je bil v času prihoda Kramarja v NLB, kot že omenjeno, predsednik nadzornega sveta le-te. Žunič zanikal, kar je prej potrdil? Prvi mož NLB glede sporne pogodbe še vedno molči, je pa Žunič potrdil, da Kramarjeva nagrada v pogodbi ni omejena. Ko je priznal, da je prav on s Kramarjem pred štirimi leti podpisal pogodbo, je mimogrede tudi priznal, da so Kramarju s to pogodbo poleg mesečne plače - ta naj bi znašala 15.000 evrov bruto - pripadale še letne nagrade. Pa je bila višina teh nagrad omejena? Tega zdaj trenutno ne morem komentirati, ker ta limit ni bil posebej eksplicitno določen, odgovarja Žunič. Žunič, ki je torej Kramarju omogočil pregrešno visoke nagrade, ki si jih bo Kramar dokončno izplačal ob skorajšnjem slovesu 1. februarja, trdi, da s tem ni seznanjen.

negative

Elektro Celje bo marca dvignilo ceno električne energije. Računi gospodinjskih odjemalcev bodo višji za 9,69 odstotka. Predsednik uprave Elektro Celja Viktor Tajnšek je na novinarski konferenci v Celju povedal, da se bo marčni račun povprečnega gospodinjskega odjemalca glede na januar povečal za 3,21 evra. S to potezo je soglašal tudi nadzorni svet Elektro Celja, ki je na ponedeljkovi seji podal soglasje upravi podjetja, da s Holdingom Slovenske elektrarne podpiše pogodbo o nakupu električne energije. Kot je pojasnil Tajnšek, bo prodajna cena električne energije enaka nakupni, kar znaša 53,3 evra za megavatno uro. Med najnovejše naložbe je Rošer uvrstil vgradnjo Petersenove dušilke v Razdelilno-transformatorski postaji Krško, ki bo imela neposredni vpliv na dvig kakovosti dobavljene električne energije prek zmanjšanja prekinitev pri enopolnih kratkih stikih. Po zagotovilih prvega moža Elektro Celja bo družba vse druge stroške, ki nastanejo pri prodaji električne energije gospodinjskim odjemalcem, pokrila z racionalizacijo poslovanja. Na Holding Slovenske elektrarne so naslovili tudi prošnjo za podaljšanje plačilnega roka za poslovne odjemalce, vendar so jo zavrnili. Elektro Celje zaključuje eno od največjih lanskih naložb izgradnjo Razdelilno-transformatorske postaje Dravograd. Z vključitvijo objekta v omrežje se bo izboljšala oskrba odjemalcev z električno energijo na območju Dravograda in okolice. Tajnšek je poudaril, da bo podjetje letos za naložbe namenilo 34 milijonov evrov. Po njegovi oceni je družbi z načrtno racionalizacijo stroškov v letu 2008, ko so za naložbe namenili 33,5 milijona evrov, uspelo znižati stroške izgradnje elektroenergetskih naprav in objektov ter bistveno skrajšati čas, potreben za njihovo izgradnjo. Elektro Celje ima v smislu razvoja in vzdrževanja jasno zastavljene dolgoročne cilje, ki so nujni za nemoteno delovanje elektroenergetskega omrežja. Pri samih investicijah dajemo poleg kakovosti izredno velik pomen tudi njihovi stroškovni učinkovitosti. Pri investicijskih posegih pa posvečamo veliko skrb za okolje, je dejal. Svetovalec predsednika uprave Miran Rošer je poudaril, da so decembra lani kljub izredno slabim vremenskim razmeram zaključili eno izmed najpomembnejših faz v prehodu okolice Celja na 20-kilovoltni napetostni nivo. V ta namen je Elektro Celje preuredilo tri celotne daljnovode v skupni dolžini 86,3 kilometra, na enako 20-kilovoltno napetost pa je prešla tudi 101 transformatorska postaja in s tem 5703 odjemalci električne energije.

neutral

Slovenci slabše ocenjujejo gospodarske razmere kot pred letom dni, s 85-odstotnim deležem zadovoljnih s svojim življenjem pa se uvrščamo nad evropsko povprečje. Stanje slovenskega, evropskega in svetovnega gospodarstva je 1006 anketiranih Slovencev ocenilo bolje od povprečja EU, kaže raziskava, ki so jo izvedli oktobra in novembra lani. Kot je ob današnji predstavitvi poročila v Ljubljani povedala Tina Vončina s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je delež Slovencev, ki so zadovoljni z življenjem, v primerjavi z merjenjem pred šestimi meseci padel za štiri odstotne točke, vendar se Slovenci s 85-odstotnim deležem zadovoljnih s svojim življenjem uvrščajo nad evropsko povprečje 76 odstotkov. 35 odstotkov Slovencev vidi stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji kot dobro, 62 odstotkov pa kot slabo. Najslabše Slovenci ocenjujejo trenutni položaj na področju življenjskih stroškov, ki ga je kar 84 odstotkov vprašanih ocenilo kot slabega. 52 odstotkov Slovencev ocenjuje gospodarski položaj Slovenije kot dober, 46 odstotkov pa kot slab. V povprečju evropski državljani ocenjujejo gospodarski položaj svoje države občutno slabše kot v Sloveniji, na ravni EU se je namreč delež tistih, ki ocenjujejo nacionalno gospodarstvo kot slabo, povečal za 20 odstotnih točk, na 69 odstotkov. Le 29 odstotkov anketiranih pa je gospodarski položaj svoje države opredelilo kot dobrega. Slovenci nekoliko bolje ocenjujejo stanje evropskega gospodarstva. Gospodarski položaj Evrope ocenjuje kot dober 55 odstotkov vprašanih, 41 odstotkov pa kot slabega. Od predhodnega merjenja pred letom dni se je delež Slovencev, ki menijo, da je gospodarski položaj Evrope dober, zmanjšal za 21 odstotnih točk s 76 na 55 odstotkov. Na ravni EU je upad tega deleža še višji, in sicer za 25 odstotnih točk s 58 na 33 odstotkov. Gospodarske razmere po svetu Še slabše so ocene trenutnih gospodarskih razmer po svetu, kar je bilo tokrat prvič vključeno v raziskavo. 61 odstotkov Slovencev in v povprečju 71 odstotkov evropskih državljanov ocenjuje, da so razmere v svetovnem gospodarstvu slabe. Na osebni ravni Slovenci položaj ocenjujejo nekoliko manj pesimistično 62 odstotkov jih finančno stanje svojega gospodinjstva ocenjuje kot dobro, 63 odstotkov pa kot dober ocenjuje svoj osebni položaj v zvezi z zaposlitvijo. Najslabše Slovenci ocenjujejo trenutni položaj na področju življenjskih stroškov, ki ga je kar 84 odstotkov vprašanih ocenilo kot slabega. Slovenci so tudi med vsemi državljani EU najbolj prepričani, da gredo stvari v državi trenutno v pravo smer. 35 odstotkov Slovencev vidi stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji kot dobro, 62 odstotkov pa kot slabo. Od prejšnjega merjenja je delež vprašanih v Sloveniji, ki položaj na področju zaposlovanja v državi ocenjujejo kot dober, porasel za tri odstotne točke, na ravni Unije pa je padel za osem odstotnih točk, na 28 odstotkov. Inflacija ostaja daleč najpomembnejša zadeva, s katero se mora po mnenju 57 odstotkov anketiranih soočiti Slovenija, sledita pa gospodarski položaj 29 odstotkov in pokojnine 22 odstotkov. Čeprav je podpora širitvi med Slovenci v zadnje pol leta upadla, so s 70-odstotno podporo ponovno najbolj naklonjeni nadaljnji širitvi Unije. Foto 24ur.com Vpliv finančne krize se kaže tudi v večjem pesimizmu Slovencev glede prihodnosti, saj je delež tistih, ki pričakujejo poslabšanje stanja v naslednjih 12 mesecih pri vseh vprašanjih porasel. 25 odstotkov anketiranih pričakuje, da se jim bo življenje v prihodnjem letu poslabšalo, 46 odstotkov jih pričakuje poslabšanje položaja slovenskega gospodarstva, 44 odstotkov slabše stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji, 32 odstotkov pa poslabšanje finančnega stanja gospodinjstva. Članstvo Slovenije v EU Zaupanje v evropske institucije ostaja visoko nad evropskim povprečjem. Podpora vprašanih Slovencev evropskim projektom upada, vendar pa Slovenci z 90-odstotno podporo ostajajo najbolj naklonjeni evropski monetarni uniji. Še naprej podpirajo tudi skupno zunanjo politiko 79 odstotkov ter skupno obrambno in varnostno politiko 86 odstotkov. Za sedem odstotnih točk več Slovencev 59 odstotkov kot pred pol leta ocenjuje članstvo Slovenije v EU kot dobro. 71 odstotkov enako kot pred šestimi meseci jih meni, da je Slovenija s članstvom pridobila. 65 odstotkov Slovencev meni, da evro Sloveniji zagotavlja večjo gospodarsko stabilnost. 51 odstotkov Slovencev meni, da njihov glas v EU šteje, kar je najvišji delež v povezavi in za deset odstotnih točk več kot ob zadnjem merjenju. 57 odstotkov Slovencev meni, da EU vsiljuje svoja stališča Sloveniji. Čeprav je podpora širitvi med Slovenci v zadnje pol leta upadla, so s 70-odstotno podporo ponovno najbolj naklonjeni nadaljnji širitvi Unije in visoko nad evropskim povprečjem, kjer širitev podpira 44 odstotkov vprašanih. Ob prihajajoči peti obletnici širitve na deset novih članic, tudi Slovenijo, je 62 odstotkov Slovencev prepričanih, da je ta širitev okrepila povezavo. Slovenci menijo, da bi Unija morala bolj delovati na področju socialnih zadev 43 odstotkov, okolja 34 odstotkov in notranjega trga 28 odstotkov. Raziskava evropskega javnega mnenja v Sloveniji je bila na terenu opravljena med 7. oktobrom in 4. novembrom 2008. V raziskavo je bilo vključenih 1006 anketirancev.

neutral

Delavke invalidskega podjetja IUV so že tri mesece brez plače, zato so vodstvo zaprosile, naj jim vrne delavske knjižice. Tako bodo vsaj lahko živele od socialne podpore.

negative

Vlada bo preučila domnevno izplačilo milijon evrov nagrade prvemu možu NLB Marjanu Kramarju, a stvari za nazaj je težko spreminjati, pravi finančni minister Križanič. Slovenija si lastništvo NLB deli z belgijsko banko KBC. Finančni minister France Križanič je glede domnevnega izplačila milijon evrov nagrade za prvega moža NLB Marjana Kramarja povedal, da so nadzorni sveti pri vzpostavljanju pogodbenih razmerij s člani uprave načeloma samostojni, predstavniki lastnika ali enega solastnikov, kar jaz v tem primeru sem, naj se v to ne bi bistveno vmešavali . Če pa gre za neke nenavadne pojave, lahko o tem povemo svoje mnenje ali celo zahtevamo obrazložitev, morda ukrepanje v tej smeri. V tem položaju smo trenutno, je še pojasnil. Kot je še dejal, nekih močnih vzvodov, da bi to preprečili, nimajo, lahko bi le nadzornike pozvali, naj se držijo določenih načel. Lahko pa naredijo tudi revizijo za nazaj in ugotovijo, ali so bile nagrade morda narobe izračunane. Čeprav se sprašuje, ali bi lahko revizija to sploh pokazala. Kramar, ki bo petletno vodenje največje slovenske banke NLB končal 31. januarja, naj bi si ob odhodu izplačal visoko nagrado, domnevno okrog milijon evrov. V Kramarjevem primeru gre za dva pojava. Eno je nagrada, ki je ni vzel v več letih dela, čeprav je banka poslovala dobro preostali člani uprave pa so si nagrade razdelili. Drugo pa je odpravnina, kar je izrazito nenavadno in ne sodi v ta okvir, vendar je to stvar opredelitve v pogodbi in je težko kaj dosti vplivati , je pojasnil Križanič. Pahor Milijon evrov je nerazumna nagrada Predsednik uprave Marjan Kramar bo mandat končal 31. januarja. Foto POP TV Tudi premier Borut Pahor meni, da je milijon evrov nerazumna vsota. Zato bo od Križaniča na četrtkovi seji vlade zahteval, naj ga informira, kako je nadzorni svet banke NLB določal nagrade in druge finančne instrumente za upravo v iztekajočem se mandatu. Tudi on ne izključuje možnosti revizije. Predsednik takratnega nadzornega sveta NLB Anton Žunič, ki je s Kramarjem podpisal pogodbo, je povedal le, da poleg mesečne plače ki naj bi znašala 15.000 evrov bruto Kramarju pripadajo še letne nagrade. Žunič je na vprašanje o višini nagrad dejal, da tega zdaj ne more komentirati, ker ta limit ni bil eksplicitno določen. Premier Pahor je še povedal, da je Žuniča prosil za temeljito pojasnilo, na osnovi katerega se bo odločil o nadaljnjem sodelovanju z njim Žunič naj bi namreč postal član Pahorjevega kabineta. Gospodarski minister Matej Lahovnik pa meni, da bi bila tako visoka nagrada za prvega moža NLB škandalozna, predvsem to, da bi si Kramar izplačal tolikšno nagrado v sedanjih razmerah, ko pravzaprav vsi davkoplačevalci s poroštvi očitno ponovno na nek način rešujejo položaj NLB . Povedal je, da bo treba preučiti tudi odgovornost tistih, ki so takšno pogodbo sklenili. Semolič Politiki naj se ukvarjajo z realnimi problemi Predsednik ZSSS Dušan Semolič na protestu pred parlamentom Foto Damjan Žibert Obsojam dejanja, ki omogočajo, da se v teh kriznih časih, ko številna podjetja drvijo v velike težave, ko se zmanjšujejo plače in na veliko odpušča delavce, nekomu, ki dela v gospodarskih družbah, kjer je država večinski lastnik, izplača nagrada v višini milijon evrov, je sporočil prvi mož ZSSS Dušan Semolič. Natanko milijon evrov potrebujejo v Industriji usnja Vrhnika, da bi stekla proizvodnja in bi tako ohranili 209 delovnih mest, je spomnil. Vendar za to podjetje država, čeprav je večinski lastnik, denarja ni mogla priskrbeti. Problem je treba rešiti na sistemski ravni Politiki naj se ukvarjajo z realnimi problemi Naj se ne prepirajo o tem, kdo bo komu plačal kavo, kdo se bo šel s kom partnerstvo, opozarja Semolič. Sindikati tako od politikov zahtevajo, naj odpravijo anarhijo, ki vlada pri plačah in nagradah članov upravnih odborov ter nadzornih svetov gospodarskih družb ali zavodov, v katerih je država večinski lastnik. Ob tem je spomnil na priporočila Evropske komisije o spodbujanju ustreznega sistema prejemkov direktorjev javnih družb. Sicer pa je tudi vlada že napovedala sistemsko ureditev tega problema. Kot je pojasnil Križanič, o dokončnih rešitvah še razmišljajo, v prihodnje pa naj bi bile plače menedžmenta vezane na plačo predsednika vlade.

negative

Mariborsko okrožno sodišče je odločilo, da oprosti nekdanjo članico uprave Palome Pergarjevo v zasebni tožbi Uroša Krapše, ki ji je očital žaljive izjave. Mateja Perger Na mariborskem okrožnem sodišču se je danes zaključil postopek v zasebni tožbi nekdanjega svetovalca in člana uprave Palome Uroša Krapše zoper zdaj že prav tako nekdanjo članico uprave Palome Matejo Perger. Krapše je Pergerjevi očital žaljive izjave v članku z naslovom Pergerjeva ovadila člana uprave Palome , ki je bil objavljen 16. julija 2007 v Financah. Sodišče je moralo odločiti, ali so objavljene trditve o njegovem delu škodile tudi njegovi časti in dobremu imenu. Razsodili so v prid Pergerjeve. Pergerjeva, ki je bila v času objave članka še predsednica uprave v sladkogorski tovarni papirja, je v članku med drugim povedala, da so v Palomi že dlje časa ugotavljali, da Krapša, ki je bil v upravi zadolžen za kontroling, ne opravlja svojega dela. Najprej je nasprotoval predlogu uprave, katere član je, za investicijo v Šentilju. Sedaj pa se je lotil tudi drugih oblik osebnega okoriščanja. Zaradi tega smo zadevo predali ustreznim preiskovalnim organom, naj bi takrat med drugim izjavila Pergerjeva, zaradi česar je Krapša od nje terjal 10 tisoč evrov odškodnine. Krapše je povedal, da je zaradi žaljivih obdolžitev Pergerjeve doživel nepopravljivo škodo in psihične težave, saj prihaja iz kraja, kjer je tudi Paloma, ki je kot je znano, že tako ali tako v velikih težavah. Na sodišču sta bila zaslišana tako Pergerjeva in Krapša. Prva je zavrnila vse obtožbe, saj objavljeni članek ni bil avtoriziran, sama pa je svoja stališča, ki niso bila v skladu z objavljenimi izjavami, pojasnila nekaj dni pozneje na novinarski konferenci Palome. Ob tem je Pergerjeva poudarila, da je Krapša v času svoje zaposlitve v Palomi kršil pooblastila, s tem ko je na lastno pest naročil izdelavo pravnega mnenja pri inštituciji, katere soustanovitelj je bil celo sam, in to kljub temu, da je imela družba takrat za to že najete druge pravne svetovalce. Prav tako naj bi Krapšo pisno nekajkrat opozorila, da ne izpolnjuje nekaterih svojih nalog v skladu z dogovorjenim terminskim načrtom. Krapša se v svojem pričanju tovrstnih pisnih opominov s strani nekdanje predsednice uprave ni spomnil, zanikal pa je tudi, da bi z naročilom za izdelavo pravnega mnenja kakor koli prekoračil svoja pooblastila. Povrhu vsega je bila izdelava mnenja brezplačna, saj se mu ni zdelo etično, da bi kot soustanovitelj inštitucije, ki jo je za to najel, Palomi povzročil še dodatne stroške. Ob tem je povedal, da je zaradi žaljivih obdolžitev Pergerjeve doživel nepopravljivo škodo in psihične težave, saj prihaja iz kraja, kjer je tudi Paloma, ki je, kot je znano, že tako ali tako v velikih težavah.

negative

S tem bi spodbudili ne samo gradbeno panogo, ampak tudi ostale povezane industrije, državi pa bi pomagali v času gospodarske krize, so prepričani v ZSSS in GZS. Stanovanjska gradnja bi angažirala ne le gradbena podjetja, ampak tudi druge gospodarske panoge, kot so proizvodnja bele tehnike, stanovanjskega pohištva, elektro industrija. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS in Gospodarska zbornica Slovenije GZS sta združili interes, saj sta prepričani, da bi lahko s pospešeno stanovanjsko izgradnjo prispevali k temu, da bi Slovenija čim hitreje izšla iz gospodarske in finančne krize, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Stanovanjska gradnja bi angažirala ne le gradbena podjetja, ampak tudi druge gospodarske panoge, kot je proizvodnja bele tehnike, stanovanjskega pohištva, elektro industrija. Hkrati bi ljudje, predvsem mladi, lažje reševali stanovanjsko vprašanje. Semolič opozarja, da mladi s povprečno plačo ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev neprofitnega najemniškega stanovanja, po drugi strani pa si ne morejo kupiti stanovanja. Rešitev vidi v več najemniških stanovanjih. Želimo, da bi prišlo do sistemskih sprememb, da bi lahko začeli intenzivneje s stanovanjsko izgradnjo neprofitnih in tudi tržnih najemnih stanovanj, pravi Semolič. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič se je strinjal s Semoličem in dodal, da stanovanjska gradnja in stanovanjski trg v Sloveniji ni dovolj tržno razvit in ne dovolj reguliran, zato so potrebne zakonske spremembe. Poudaril je, da je z gradbeništvom močno povezano prevozništvo, trgovina, kovinska industrija, industrija gradbenega materiala, lesna industrija, finančne, telekomunikacijske in komunalne storitve. Po njegovem bi bilo treba pospešiti odkup stanovanj, ki so še v gradnji ter s tem dati impulz gradbeništvu in drugim dejavnostim. Direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Borut Gržinič je povedal, da je za zdaj gradbena aktivnost še dovolj visoka. Po njegovih besedah je stanovanjska gradnja eden stebrov gradbeništva, v njej pa dela 15.000 delavcev v gradbeništvu in več kot 20.000 v ostalih povezanih dejavnostih. S Sindikatom gradbene dejavnosti Slovenije pri ZSSS se strinjajo, da je treba usposobiti oziroma dokapitalizirati republiški stanovanjski sklad in tudi občinske sklade, da bi povečali fond neprofitnih najemnih stanovanj. Po drugi strani bi bilo treba spodbuditi tudi vlaganja v gradnjo tudi za tržno oddajanje, pri čemer omenjajo možnost javno-zasebnih partnerstev. ZSSS in GZS so svoje predloge poslali na vlado. Foto Kanal A Predlagajo tudi obnovo obstoječih stanovanj v smeri večje energetske učinkovitosti, za kar bi lahko dobili tudi evropska sredstva. S tem bi delo dobilo gradbeništvo in povezane industrije, hkrati pa bi se zmanjšala poraba energije. Sekretar sindikata gradbeništva Oskar Komac je poudaril, da bi lahko za razliko od nekaterih infrastrukturnih in energetskih projektov s pospešeno stanovanjsko gradnjo začeli takoj. ZSSS in GZS so svoje predloge poslali na vlado, s predstavniki katere se bodo na to temo srečali prihodnji teden, je še dejal Semolič.

neutral

Podjetja bodo pomoč dobila najprej jeseni, nevarnost takšnega razdeljevanja sredstev pa je tudi, da bodo nekateri denar dobili, drugi pa ne, ministru Lahovniku očita Vizjak. Prejšnji gospodarski minister Andrej Vizjak v odzivu na predstavitev nalog ministrstva za gospodarstvo v letošnjem letu poleg očitka, da bo pomoč za podjetja pozna in selektivna, izpostavlja tudi ministrovo odločitev, da bo prenesel področje elektronskih komunikacij na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. To se mu zdi neustrezno, saj da je treba na področju elektronskih komunikacij še veliko storiti na regulativnem področju. S prenosom področja bi se na visokošolsko ministrstvo prenesla tudi finančna sredstva, namenjena razvoju širokopasovnih omrežij v Sloveniji, ki da je pomemben gospodarski projekt in tudi ukrep za povečevanje konkurenčnosti gospodarstva. Lahovnik na pomoč podjetjem Ena prednostnih nalog ministrstva za gospodarstvo bo uspešna izvedba ukrepov za pomoč podjetjem, kar pa je odvisno tudi od uspešnosti države pri pridobivanju sredstev v tujini. Ministrstvo si bo, kot je dejal minister Matej Lahovnik, prizadevalo za uspešno izvedbo sprejetih ukrepov, med njimi za ohranjanje razvojne aktivnosti podjetij, izboljšanje likvidnosti malih in srednje velikih podjetij ter poenostavitev postopkov pri razpisih. Lahovnik je napovedal novo spremembo zakona o gospodarskih družbah, ki se bo nanašala na nagrajevanje članov nadzornih svetov. Za spodbujanje programov podjetništva in konkurenčnosti bodo namenili skupaj 216 milijonov evrov, od tega dodatnih 70 milijonov evrov, sicer predvidenih za leti 2014 in 2015. Minister je izpostavil tudi dokapitalizacijo SID banke, ki je že izdala za 500 milijonov evrov obveznic, in Slovenskega podjetniškega sklada, kjer so sredstva rezervnega sklada povečali za 10 milijonov evrov. Predvidena je tudi ustanovitev prvega sklada tveganega kapitala, v katerem bo sprva 35 milijonov evrov. Glavni problem v Sloveniji je po ministrovih besedah trenutno pomanjkanje likvidnosti. Veliko je odvisno od uspešnosti prodaje obveznic na mednarodnih finančnih trgih v januarju decembra niso bili uspešni, v primeru neuspeha bi lahko imela država likvidnostne težave, kar bi sprožilo potrebo po drastičnih strukturnih ukrepih. Poleg tega Lahovnik omenja možnost scenarija B , po katerem bi lahko Banka Slovenije v tujini naložene rezerve prenesla v Slovenijo, vendar pa da je to stvar centralne banke. Med ukrepi za reševanje finančne krize je po besedah državne sekretarke na ministrstvu Darje Radić ministrstvo konec leta povečalo sredstva za razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2009 za 16 milijonov na 26 milijonov evrov. V okviru razpisa bodo financirali 224 projektov. Poleg tega je poenostavilo postopke za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Ministrstvo bo po besedah Radićeve spremljalo razvoj dogodkov in po potrebi pripravilo nove ukrepe. V začetku februarja bodo objavili nekoliko spremenjen razpis za garancije za zavarovanje bančnih kreditov, ki vključuje tudi možnost subvencije obrestne mere. S tem naj bi malim in srednje velikim podjetjem olajšali pridobitev kreditov brez dodatnih zavarovanj. Pri razpisu so poenostavili postopke prijave in prilagodili merila za ocenjevanje podjetij. Njegova vrednost je 50 milijonov evrov. Pri ekonomskih odnosih s tujino bodo nadaljevali z aktivnostmi za članstvo v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, pri čemer Lahovnik pričakuje intenzivna in zahtevna pogajanja. Lahovnik je napovedal novo spremembo zakona o gospodarskih družbah, ki se bo nanašala na nagrajevanje članov nadzornih svetov. Sedaj je nadzornike mogoče nagrajevati tudi iz dobička družbe, kar je po ministrovem mnenju neživljenjska in vsebinsko nesmiselna rešitev . Sprememba zakona o državni upravi naj bi prinesla reorganizacijo resorjev. Med drugim naj bi področje elektronskih komunikacij preselili na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, pri čemer bi vprašanja, ki so tako ali drugače vezana na problematiko upravljanja družb, kot sta Telekom in Pošta, ostala na ministrstvu za gospodarstvo .

neutral

V Avstriji bo lastnikom več kot 13 let starih avtomobilov, ki naj bi jih umaknili iz prometa, ob nakupu novega avtomobila pripadla premija v višini 1.500 evrov. Čeprav ni vreden niti polovice zneska, bi zanj, če bi kupili nov avtomobil, dobili vsaj 1.500 evrov. Avstrija je namreč edina od držav, kjer so se uvozniki avtomobilov in prodajalci dogovorili o delitvi stroškov z vlado. Vsak bo tako prispeval polovico zneska. Skupna vrednost spodbudb bo dosegla 45 milijonov evrov, ukrep pa je namenjen oživitvi gospodarske rasti, saj je približno tristo tisoč delovnih mest v Avstriji neposredno oziroma posredno odvisnih od avtomobilske industrije. Avstrijski minister za gospodarstvo Reinhold Mitterlehner je ob tem dejal, da bodo do premije upravičeni lastniki več kot 13 let starih avtomobilov, ki naj bi jih umaknili iz prometa, lastnikom pa ob nakupu novega avtomobila pripada premija v višini 1.500 evrov. Novost naj bi zaživela 1. aprila ob registracijah novih avtomobilov, trajala pa naj bi do 31. decembra. Nevladne okoljske organizacije so kritizirale sprejeti dogovor, saj menijo, da bi morala vlada spodbujati javni prevoz.

positive

Potem ko so se investicijske olajšave za samostojne podjetnike zvišale že z decembra lani uveljavljeno novelo zakona o dohodnini, se zdaj zvišujejo tudi za podjetja. OZS opozarja, da je nujna tudi sprememba zakona o dohodnini, tako da bo ta investicijska olajšava veljala ne le za tiste prevoznike, ki so pravne osebe, temveč tudi za samostojne podjetnike. Z današnjo uveljavitvijo novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se investicijske olajšave zvišujejo tudi za podjetja. Spremembe se bodo uporabljale za investicije, ki so bile opravljene od 1. januarja 2008. V skladu z novelama obeh zakonov lahko pravne osebe in samostojni podjetniki že za leto 2008 uveljavljajo znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva. Pri samostojnih podjetnikih ni omejitve, za pravne osebe pa znižanje davčne osnove ne sme biti višje od 30.000 evrov in lahko sega največ do višine davčne osnove. Olajšavo lahko v celoti uveljavijo že v letu vlaganja. Zavezanci lahko zdaj investicijsko olajšavo koristijo tudi v primeru, da nimajo nobenega zaposlenega. Poleg tega lahko pravne osebe uveljavljajo investicijsko olajšavo tudi za tovornjake in avtobuse z nižjimi emisijskimi zahtevami, ob čemer pa na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije OZS opozarjajo, da je nujna tudi sprememba zakona o dohodnini, tako da bo ta investicijska olajšava veljala ne le za tiste prevoznike, ki so pravne osebe, temveč tudi za samostojne podjetnike.

positive

Predsednik uprave NLB Marjan Kramar še vedno molči o milijonu evrov, ki naj bi ga zahteval za nagrado. V sindikatu NLB pa so izračunali, da bi moral delavec v banki za ta denar delati kar 134 let.

negative

Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina zdaj stane 0,941 evra. Bencin se je spet podražil. Cene naftnih derivatov se bodo s torkom zvišale. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,035 evra na na 0,941 evra, liter 98-oktanskega bencina se bo podražil za 0,036 evra na 0,955 evra, dizelsko gorivo za 0,005 evra na 0,948 evra, kurilno olje pa za 0,008 evra na 0,538 evra, so sporočili iz Petrola. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Cene nafte na svetovnem trgu se sicer nekoliko znižujejo, potem ko so v Beli hiši opozorili, da se bo recesija v ZDA v prihajajočih mesecih verjetno poglobila, s čimer se bo zmanjšalo povpraševanje po surovi nafti. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo marca se je na primer v Singapurju nazadnje pocenila za 95 centov, na 45,52 dolarja.

negative

60 članic ZN je ustanovilo agencijo za obnovljive vire energije, ki bo državam svetovala o načinih zmanjšanja odvisnosti od nafte, premoga in plina. Med ustanoviteljicami je tudi Slovenija. Ekološka akcija Greenpeacea na Filipinih. Konference se udeležujejo predstavniki sto držav, Slovenijo zastopa minister za okolje in prostor Karl Erjavec. Kot je povedal, je naloga novoustanovljene agencije, da državam članicam nudi pomoč, ki se nanaša na povečano uporabo obnovljivih virov energije. Agencija bo poleg tega omogočala usposabljanje in izobraževanje, spodbujala raziskave, omogočala krepitev raziskovalnih mrež in skupnih raziskav ter skrbela za ustrezen prenos znanja in tehnologij za uporabo obnovljivih virov energije. Ustanovitveni akt agencije je podpisalo približno 60 držav. Med podpisnicami so številne članice EU, ne pa tudi ZDA, ki pa se nameravajo pod vodstvom novega predsednika Baracka Obame zdaj bolj zavzeti za investicije v obnovljive vire energije. Med podpisnicami je tudi Slovenija, je zagotovil Erjavec. Slovenija je v skladu s podnebnim svežnjem zavezana, da do leta 2020 zagotovi 25 odstotkov potrebne energije iz obnovljivih virov. Trenutno ta delež znaša 16 odstotkov, je povedal Erjavec, ki meni, da gre za kar zahtevno nalogo, ki pa bi jo lahko izpolnili s povečanjem gradnje hidroelektrarn in sončnih celic ter večjo izrabo lesne biomase. Janez Kopač z ministrstva za gospodarstvo Foto Dare Čekeliš Kopač Slovenija bo imela težave pri uresničevanju cilja EU Kot je na današnjem posvetu o prehodu v nizko ogljično družbo priložnosti in tveganjih za evropsko gospodarstvo povedal v. d. generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač, se razmere na področju rabe obnovljivih virov energije v Sloveniji skozi leta poslabšuje. Slovenija bo imela velike težave pri uresničevanju cilja, ki ga je sprejela v okviru EU, to je 25 odstotkov obnovljivih virov energije v celotni porabi. Do leta 2020 bo Slovenija težko prišla do znižanja emisij, kot je načrtovano z evropskimi cilji, zato se bo verjetno treba sprijazniti z bistveno večjim stroškom emisijskih kuponov, je dejal. Slovenija se sooča s povečanjem porabe električne energije, ki bo sledilo tudi v prihodnjih letih. Zato je treba po njegovem mnenju dati večji poudarek obnovljivim virom energije in učinkoviti rabi energije. Kot meni, brez nove nuklearne elektrarne Slovenija ne more izpolniti potreb po zagotavljanju električne energije v prihodnje, saj bo cela vrsta objektov do leta 2020 odšla v pokoj . Delodajalci podpirajo cilje do leta 2020 Slovenska industrija podpira cilje, ki morajo biti doseženi do leta 2020 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20-odstotno povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije in 20-odstotno povečanje učinkovite rabe energije , je na posvetu dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Smole pravi, da je za gospodarski sektor ključnega pomena vprašanje, kako te cilje izpolniti na stroškovno najučinkovitejši način. Za industrijo je predvsem pomembno, kako se bo pripravila na nove in obsežne zahteve v zvezi s predvidenimi znižanji emisij toplogrednih plinov, velikega pomena bo tudi energetska učinkovitost. Ne le zaradi znižanja emisij, temveč tudi zaradi zmanjšanja odvisnosti od uvoza nate in plina, je poudaril. Reševanje finančne krize ne sme ogroziti reševanja podnebne Svet se sooča z dvema pomembnima globalnima izzivoma, s finančno, gospodarsko in socialno krizo ter podnebno-energetsko krizo. Finančna kriza ne sme pomeniti, da bi se reševanja podnebne krize lotili, ko bomo rešili prvo, je dejal sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Zoran Kus. Če bi ravnali tako, bi reševanje podnebne krize pomenilo ogromne stroške ali pa bi že prišli do tiste točke, ko poti nazaj več ni, je poudaril in dodal, da se je treba z obema soočiti hkrati in ju hkrati tudi reševati. Ukrepi oziroma spoprijemanje za prvo so že v polnem teku, medtem ko je priprava predlogov ukrepov za podnebno krizo v pogajanjih in pripravah, je navedel. Priprave so po njegovih besedah intenzivne za podnebno konferenco v Koebenhavnu, ki bo konec leta, priprave pa potekajo tudi na področju implementacije podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja v prakso, torej, kako pripraviti industrijo, da bo ta izziv praktično lahko izvedla.

positive

Župan Kangler poziva vlado, naj reši več kot 300 zaposlenih v mariborski tovarni Siemens. Vlada naj prek železnic kupi podjetje ali od Siemensa zahteva, naj tovarno ohrani, pravi.

neutral

Medtem ko slovenski Geoplin še pripravlja analizo o škodi, ki je nastala zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, so hrvaški delodajalci že sporočili, da je njihovo gospodarstvo izgubilo 266 milijonov evrov. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso Po plinski krizi ne bo negativnih ukrepov proti Ukrajini, čeprav nismo bili veseli tega problema, je danes v Bruslju poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso po srečanju z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom. Predsednik Juščenko mi je danes zagotovil, da bo Ukrajina spoštovala sporazum z Rusijo, je povedal Barroso. Nobenih negativnih ukrepov proti Ukrajini ne bomo sprejeli, je zatrdil in dodal, da so bili zelo razočarani zaradi tega problema. Barroso verjame, da Ukrajina ni namerno povzročila krize, a problem kljub temu ostaja objektivno dejstvo. Konkreten korak v prizadevanjih, da se kaj takega ne bi več ponovilo oziroma da plinska kriza ne bi postala redni novoletni dogodek, je posebna mednarodna energetska konferenca, ki jo je Barroso napovedal za 23. marec v Bruslju. Vlagateljska konferenca naj bi bila namenjena posodobitvi ukrajinskega energetskega sistema, je pojasnil predsednik komisije. Juščenko pa je danes v Bruslju vnovič zatrdil, da Ukrajina ni nič kriva za plinsko krizo, ki je v EU najbolj prizadela Bolgarijo in Slovaško, resne posledice pa je čutila tudi Slovenija. Plinska kriza po njegovih besedah ni bila tranzitni problem, ampak problem dobave, je poudaril, češ da noben ukrajinski politik ne more zapreti ruskih pip. Stana Analiza o škodi zaradi plinskega spora še poteka Analiza o škodi, ki jo je Geoplin utrpel zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, še poteka, rezultati pa bodo znani prihodnji teden, je danes povedal generalni direktor Geoplina Alojz Stana. Zaradi spora je bila Slovenija podobno kot druge evropske države skoraj dva tedna brez ruskega zemeljskega plina. Gospodarstvo izgubilo 266 milijonov evrov Na Hrvaškem je zaradi plinske krize četrtina industrije utrpela neposredno škodo, in sicer je ta znašala dve milijardi kun 266 milijonov evrov, so ocenili v Hrvaškem društvu delodajalcev HUP. Dodali so, da gre za odstotek celotnega letnega prihodka industrije. Zaradi pomanjkanja plina so imela nekatera podjetja  od 30 do 80 odstotkov manj letnega dobička. Največ izgub so imeli v kemijski industriji, ki je zgubljala približno 350.000 evrov dnevno, je objavil HUP. Na Hrvaški televiziji HTV so v nedeljo poročali, da je Zagrebško imelo podjetje za izdelavo akumulatorjev Munja ogromno škodo, ker so zaradi pomanjkanja plina poškodovani tudi stroji in oprema. Sicer pa je ravno januar najbolj pomemben mesec za proizvodnjo akumulatorjev, izgub ni mogoče izmeriti, je dejal predsednik uprave Munje Ivan Milolože. Ocenil je, da so vsak dan izgubljali dva milijona kun 266.000 evrov. Podobne dnevne izgube je imelo tudi podjetje Limex iz Donjeg Miholjca, mesta v Slavoniji na meji z Madžarsko. Gre za enega izmed največjih evropskih proizvajalcev gradbeniške opreme, ki ima 700 delavcev. HUP opozarja, da bo plinska kriza vplivala tudi na gospodarsko rast, vendar pa niso ocenili, za koliko naj bi zmanjšala predvideno dvoodstotno rast BDP ali vplivala na trg delovne sile. Bolgarija še naprej grozi z jedrsko elektrarno Jedrska elektrarna Kozloduj Bolgarski parlament je v petek odobril ponoven zagon omenjenih reaktorjev nuklearke, ki leži na Donavi, okoli 100 kilometrov od meje s Srbijo. Nuklearka ima šest reaktorjev iz nekdanje Sovjetske zveze. Posredna in neposredna škoda zaradi plinskega spora bo dosegla 250 milijonov evrov, je po poročanju bolgarskih medijev dejal bolgarski minister za energetiko Petar Dimitrov. Ob tem je ocenil, da ta izguba nalaga vnovični zagon tretjega in četrtega reaktorja edine bolgarske jedrske elektrarne v Kozloduju. To so sicer zaradi zastarelosti in varnostnih razlogov zaprli neposredno pred vstopom Bolgarije v EU. Možnost odprtja omenjenih reaktorjev je predvidena v sporazumu med Bolgarijo in EU, pri čemer ponovno aktiviranje četrtega reaktorja zahteva štirimesečno tehnično pripravo, po tem pa bodo Evropsko komisijo zaprosili za dovoljenje. Dodal je, da ta zahteva Bolgarije mogoče ne bo odobrena. Dimitrov je dejal, da od ponovnega zagona četrtega reaktorja lahko pričakujejo od 50 do 65 milijonov evrov prihodkov, pri čemer pa ji ne bo treba dodatno kupovati goriva, saj ima nuklearka zaloge za pet mesecev. Bolgarija je na predlog Evropske komisije zaprla prve štiri reaktorje, ki imajo moč po 440 megavatov. Prvega in drugega so zaprli konec leta 2003, tretjega in četrtega pa konec leta 2006. Peti in šesti reaktor, ki sta novejše izdelave, imata po 1000 megavatov inštalirane moči in zadovoljujeta varnostne kriterije Evropske komisije.

negative

Naša televizijska programa Pop TV in Kanal A sta znova dobila naziv superbrands , kar pomeni, da sodita med 40 najmočnejših blagovnih znamk v Sloveniji. Pop TV je ena od najmočnejših znamk v Sloveniji. Isto velja za Kanal A. Izbrane znamke dobijo poseben nagradni znak, njihov profil pa objavijo tudi v knjigi, ki jo nekateri imenujejo branding biblija . Mednarodna organizacija Superbrands bo na Ljubljanskem gradu predstavila izbor najmočnejših blagovnih znamk v Sloveniji. Naziv Superbrands Slovenija 2008 bodo podelili 40 najmočnejšim znamkam, med katerimi sta tudi programa Pop TV in Kanal A. Izbor je opravil strokovni svet, ki je ocenili preko 800 blagovnih znamk finalistov ter podelil naziv Superbrands Slovenija 2008 tistim znamkam, ki porabnikom ponujajo funkcionalne in/ali emocionalne koristi učinkoviteje, kot to počnejo konkurenčne znamke, so razložili v organizaciji Superbrands Adriatic. Superbrands Pop TV in Kanal A sta naziv Superbrands prejela tudi za leto 2007. Foto Damjan Žibert Mednarodna organizacija Superbrands je edina globalna in neodvisna avtoriteta na področju brandinga označevanja. Prisotna je v več kot 73 državah po vsem svetu, od leta 2006 pa tudi v Sloveniji. Kot organizacija, ki temelji na identifikaciji in imenovanju izjemnih blagovnih znamk, analizira uspehe posameznih blagovnih znamk na vseh pomembnih svetovnih trgih ter tako prepoznava tiste, ki so uspešnejše od konkurence. Nagrajuje jih z neodvisnim in visoko cenjenim Superbrands statusom. V desetletnem obdobju je postal Superbrands priznano merilo uspeha posamezne blagovne znamke.

positive

Po pol leta moledovanja in pogajanj so nekdanji zaposleni v Kranjskem Ibiju le dočakali odpravnine. A izplačali so jih brez zamudnih obresti. Nekdanji zaposleni v Kranjskem Ibiju, ki se po likvidaciji podjetja že pol leta borijo za izplačilo odpravnin, so v tem tednu dobili izplačano večino odpravnin, preostanek pa naj bi prejeli še do konca tega meseca. Uspeh v pogajanjih so dosegli, potem ko so prejšnjo sredo s protestnim shodom od likvidacijskega upravitelja zahtevali odgovore. Od 122 delavcev, ki so zaradi likvidacije podjetja lansko poletje izgubili delo, jih je 68 v minulem tednu dni dobilo izplačane odpravnine v celoti, 45 delavcev pa je prejelo približno polovico. Zadnji del odpravnin je bil v torek izplačan brez zakonskih zamudnih obresti, saj se je vodstvo odločilo izplačati odpravnine v čim večjem deležu vsem delavcem. Do torka je bilo izplačano 77 odstotkov vseh odpravnin, katerih vrednost skupaj znaša 730.00 evrov. Predvidoma do konca tega meseca pa naj bi bile vsem delavcem izplačane odpravnine v celoti skupaj z zamudnimi obrestmi. Danes pohvale za vodstvo Večina delavcev Ibija je vendarle dobila odpravnine. Aleksander Gorečan, ki je bil v Ibiju 19 let zaposlen kot varnostnik in je na današnjem sestanku z likvidacijskim upraviteljem zastopal delavce, je poudaril, da je z izplačilom izredno zadovoljen. Dobil je namreč tudi zagotovilo, da bo do konca meseca odpravnine skupaj z obresti prejelo tudi preostalih pet delavcev, ki so zaradi poteka likvidacijskega postopka še vedno zaposleni. Kot je spomnil, so bila pogajanja za odpravnine izredno težka. Pol leta smo prosili, se pogajali in moledovali, da bi prišli do svojega denarja, je pojasnil in dodal, da se je v zadnjem tednu situacija bistveno izboljšala, potem ko so pripravili protestni shod in so na vodstvo Ibija pritisnili tudi mediji in država. Brez pritiska medijev in države mislim, da nam ne bi uspelo doseči izplačilo odpravnin v tako kratkem času, je dejal Gorečan in dodal, da je svoj del prispeval tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je od vodstva Ibija s pismom zahteval odgovore. Če smo prejšnji teden kritizirali vodstvo, ga moramo sedaj pohvaliti, je zadovoljen Gorečan. Likvidacijski upravitelj Anton Ahac pa je pojasnil, da se je skupaj z lastniki in nadzorniki ves čas prizadeval, da bi čim prej poplačal delavce in druge upnike. Vendar se je situacija zaradi finančne krize zaostrila in nastale so težave pri pridobivanju likvidnostnih sredstev. Tudi oprema se ni prodajala tako, kot smo načrtovali. Sedaj upamo, da bo unovčevanje likvidacijske mase šlo hitreje, je dejal. Ahac pa ni želel komentirati, kako je lastnikom sedaj v tednu dni uspelo zagotoviti sredstva za odpravnine, ki jih v preteklih šestih mesecih niso mogli. Pojasnil je le, da so dodatna likvidnostna sredstva zagotovili z dodatnim unovčevanjem likvidacijske mase. Pri tem so bile in so težave, ampak likvidacija poteka v skladu z zakonodajo, je zagotovil. Gorečan pa je opozoril, da bodo v primeru, če ne bodo dobili vseh odpravnin, kot je bilo obljubljeno, vztrajali do konca. Nam je pomembno, da lastniki denar zagotovijo in ni naša stvar, kje ga dobijo, je dejal Gorečan, ki je tako kot večina delavcev zadovoljnih z doseženim v zadnjem tednu. V celoti pa bodo zadovoljni šele, ko bodo izplačane vse odpravnine skupaj z zamudnimi obrestmi.

neutral

Vseh 122 zaposlenih v Kranjskem Ibiju, ki so zaradi likvidacije podjetja izgubili službo, je dobilo izplačane celotne odpravnine, skupaj z obrestmi. Vsi zaposleni so prejeli izplačane vse odpravnine. Vseh 122 nekdanjih zaposlenih v krajskem Ibiju, ki so lani poleti zaradi likvidacije podjetja izgubili službo, so do danes prejeli izplačane vse odpravnine skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Po večmesečnih prizadevanjih so pravi premik v pogajanjih z vodstvom podjetja dosegli po protestnem shodu minulo sredo. Vsi zaposleni smo do zadnjega evra dobili izplačane celotne odpravnine, skupaj z obrestmi, je danes povedal Aleksander Gorečan, ki je bil v Ibiju 19 let zaposlen kot varnostnik in je na sestanku z likvidacijskim upraviteljem Antonom Ahacem zastopal delavce. Pojasnil je, da je bila s pomočjo pritiska javnosti njihova zgodba srečno zaključena. Odpravnine, za katere so se delavci borili skoraj pol leta, bodo v tem trenutku številnim izmed nekdanjih Ibijevih delavcev prišle zelo prav. Kar 71 jih namreč še vedno čaka na zavodu za zaposlovanje na novo službo. Gre večinoma za starejše delavke tekstilne industrije, za katere delovnih mest v tem kriznem času praktično ni. Finančno stisko jim bodo vsaj začasno omilile odpravnine, ki na primer za delavko z 28-letno delovno dobo v podjetju znaša 6.000 evrov. Večina delavcev je odpravnine prejela že do srede, ko so pri likvidacijskem upravitelju preverili, kakšno je stanje teden dni po sprejetem dogovoru. Ahac je kljub oteženemu unovčevanju likvidacijske mase v času finančne krize zagotovil potrebnih 730.000 evrov za odpravnine do konca januarja, kot je na zadnjem sestanku tudi obljubil.

neutral

Restavracije s hitro prehrano spadajo med redke zmagovalce gospodarske krize. Prehranjevanje v njih je zaradi rasti cen hrane celo bolj ugodno kot kuhanje doma. McDonald's bo zato odprl nove lokale in zaposlil 12.000 ljudi. McDonald s je med redkimi podjetji, ki imajo v času krize celo večje dobičke kot pred njo. Leta 2008 je McDonald s ustvaril 4,3 milijarde dolarjev dobička, kar je 80 odstotkov več kot leto prej, prihodki pa so se povečali za tri odstotke, na 23,5 milijarde dolarjev. Največja veriga restavracij s hitro prehrano na svetu McDonald s namerava kljub svetovni finančni krizi v Evropi odpreti 240 novih poslovalnic, v katerih bo našlo zaposlitev 12.000 delavcev. Upočasnitve pri nas ni čutiti, je za nemški finančni časnik povedal vodja McDonaldsa za Evropo Denis Hennequin. Nove restavracije bodo odprli po vsej Evropi, predvsem pa v Španiji, Franciji, Italiji, Rusiji in na Poljskem. Medtem ko druge panoge trpijo zaradi šibke konjunkture, pa sodi ameriška veriga restavracij s hitro prehrano med maloštevilne zmagovalce krize. Zaradi rasti cen hrane je postala ponudba hitre hrane cenovno bolj ugodna kot pa doma skuhani obroki, navajajo v McDonald su.

positive

Draško Veselinovič je prevzel vodenje NLB. Po mnenju poznavalcev je pred zahtevno nalogo. Ukvarjati se bo moral z gospodarsko krizo, vprašanjem lastništva, pa tudi z milijonsko nagrado svojega predhodnika. Draško Veselinovič Veselinovič, ki bo 26. februarja dopolnil 50 let, je po mnenju poznavalcev pred zahtevno nalogo. Na položaj prvega moža NLB prihaja z mesta predsednika uprave majhne Deželne banke Slovenije, pred tem je vodil Ljubljansko borzo od njene ustanovitve. Njegovo slovo s tega položaja je bilo povezano s postopkom ATVP glede domnevno ohlapnega nadzora t. i navideznih poslov. V novem mandatu bo poleg tekočega poslovanja ena od tem zagotovo tudi lastništvo. Vodenje Nove Ljubljanske banke NLB z današnjim dnem prevzema Draško Veselinovič. Doktor ekonomskih znanosti, ki je v finančni svet vstopil kot dolgoletni direktor Ljubljanske borze, bo na vrhu največje slovenske banke nasledil Marjana Kramarja. Ta je svoj petletni mandat sklenil v soboto. Nadzorni svet je Veselinoviča za predsednika uprave največje slovenske banke imenoval 19. decembra lani. Glede na zaostrene razmere in izjemno zahtevno obdobje, v katerega prihajamo, bo ena od ključnih nalog zagotavljanje financiranja gospodarstva in stabilnosti banke, hkrati pa intenziviranje zastavljenih procesov racionalizacije na vseh področjih poslovanja, je takrat poudaril Veselinovič. Odmevno imenovanje Veselinovič se bo moral ukvarjati tudi z lastništvom največje slovenske banke. Imenovanje novega prvega moža NLB je spremljala velika medijska odmevnost, saj je postopek, ki je potekal brez javnega razpisa, sprožil trenja v vladni koaliciji. Največja opozicijska stranka SDS je ministru za finance Francu Križaniču in premierju Borutu Pahorju tudi očitala, da sta od nadzornikov NLB zahtevala Veselinovičevo imenovanje, kar pa sta oba zanikala. Pomisleke je imela tudi Banka Slovenije, kjer so ocenili, da je bil postopek izbire novega predsednika uprave NLB začet prepozno in izpeljan neustrezno . Sprememba v vrhu NLB je pozornost pritegnila tudi zaradi nagrade v višini milijon evrov, ki naj bi jo v skladu s svojo pogodbo prejel nekdanji predsednik uprave Kramar. NLB naj bi bila tudi udeležena pri financiranju managerskih odkupov podjetij.

neutral

Sloviti steklarji z otoka Murano v beneški laguni vse težje najdejo kupce za svoje umetnine. Ameriških turistov, ki so na veliko zapravljali, ni več, konkurenco pa jim delajo tudi ceneni izdelki iz Kitajske. Detajl muranskega stekla Župan mesta na vodi Massimo Caciarri je za rešitev muranskega steklarstva namenil 300.000 evrov. Murano je ena od naših težav. Ena od 10.000 težav Benetk, je povedal. Sloviti izdelovalci steklenih izdelkov z italijanskega otoka Murano priznavajo, da so v resni krizi. Pravijo, da je več kot 700-letna tradicija ogrožena in dodajajo, da so minili časi, ko je skoraj vsak turist, ki je obiskal Benetke, kupil spominek z Murana. Številne delavnice samevajo, delavce odpuščajo, naročil ni. V zadnjih petih letih se je nekaterim prodaja razpolovila, od nekoč pet tisoč zaposlenih jih je delo ohranilo le tisoč. Močan evro je že pred izbruhom finančne krize odgnal ameriške turiste, ki so še nedavno v dolgih vrtstah čakali na več tisoč evrov vredne izdelke. Poleg tega jim konkurenco delajo tudi ceneni ponaredki iz Kitajske. Steklarskih mojstrov je vse manj, saj poklic za mlade ni privlačen. Poleg tega se bo zaradi odpuščanj tudi manj ljudi izučilo zanj. To bi lahko bil smrtni udarec, je o krizi dejal predsednik beneškega sindikata steklarjev Davide Camuccio. Obstoj Murana je ogrožen, čeprav bi dve ali tri podjetja lahko obstala. Kriza se bo še poglabljala, napovedujejo, rešitev pa vidijo v iskanju novih trgov in oblikovanju unikatnih izdelkov. Obrtniki na Muranu živopisne steklene izdelke izdelujejo že od 13. stoletja. Ponujajo vse, od kozarcev in vaz, do svečnikov, nakita in okraskov. Otoček je dolgo veljal za središče evropske steklarske industrije. Prihodnost je v unikatnih izdelkih, menijo muranski steklarji.

negative

Francija je zagotovila, da njeni protikrizni ukrepi ne bodo ogrozili panog, ki so pomembne za delovna mesta v Sloveniji. Pa res ne bodo? Na Češkem in Slovaškem niso tako prepričani. Od francoske vlade smo dobili zagotovila, da ukrepi za premagovanje finančne in gospodarske krize, ki jih že izvaja ali še načrtuje francoska vlada, ne bodo ogrozili tistih panog, ki so pomembne za delovna mesta v Sloveniji, je danes po srečanju s predsednikom francoske vlade Francoisom Fillonom v Parizu povedal premier Borut Pahor. Fillon je Pahorju zagotovil, da Francija ne bo ogrozila delovnih mest v Sloveniji. Med večjimi francoskimi podjetji, ki so prisotna v Sloveniji, velja omeniti proizvajalca avtomobilov Renault in trgovinsko verigo Leclerc. Francija je tretji trgovinski partner Slovenije, v lanskem letu je blagovna menjava dosegla sedemodstotno rast in za nas je pomembno, da finančna in gospodarska kriza večanja obsega blagovne menjave ne bi zaustavila, je poudaril premier. Za nas je bilo izjemno pomembno, da smo od francoske vlade dobili zagotovila, da ukrepi, ki jih že izvaja in še načrtuje francoska vlada, ne bodo ogrozili tistih panog, ki so pomembne za delovna mesta v Sloveniji, je izpostavil Pahor. Na Češkem in Slovaškem je vzdušje drugačno Za slovenska delovna mesta sta še posebej pomembna francoski Renault. Češko predsedstvo Evropske unije je ostro kritiziralo francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je v četrtkovem televizijskem nagovoru napovedal sprejetje načrta podpore francoski avtomobilski industriji, ki naj bi predvideval tudi zavezo proizvajalcev avtomobilov, da ne bodo selili proizvodnje iz Francije. Poskusi izkoristiti finančno krizo za uvedbo takšnih oblik protekcionizma in zaščitnih ukrepov bi lahko upočasnili in ogrozili oživitev evropskega gospodarstva, je v izjavi sporočil češki premier Mirek Topolanek. Kot je pojasnil, želi francoski predsednik zaščititi interese svoje države, sam pa bo kot češki premier in predsednik Evropskega sveta zaščitil načelo, da za vse veljajo ista pravila. Na Sarkozyjeve besede so se kritično odzvali tudi na Slovaškem. Sarkozy je z namenom, da bi preprečili selitev avtomobilske proizvodnje, napovedal sprejetje načrta podpore avtomobilski industriji. Del tega načrta naj bi bila zaveza proizvajalcev avtomobilov, da ne bodo selili proizvodnje iz Francije. Če damo denar avtomobilskemu podjetju, to ne bo zato, da bi izvedeli, da bodo na Češkem ali kje drugje odprli novo tovarno, je dejal francoski predsednik. Ob tem je obljubil sprejetje več ukrepov, s katerimi bi v času gospodarske krize pomagali najšibkejšemu delu prebivalstva. Napovedal je tudi davčne olajšave v višini osmih milijard evrov za podjetja, da se bodo lažje spopadla s krizo stoletja .

neutral

V združenju delavcev opozarjajo na logični in pravni nesmisel, ko delodajalci dobijo subvencije za plače, delavcem pa vseeno znižajo plače. Na ministrstvu pravijo, da gre za zaščito delovnih mest in ne plač. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik V Združenju svetov delavcev slovenskih podjetij ZSDSP opozarjajo ministra za delo Ivana Svetlika, da lahko trenutno na podlagi predpisanega obrazca za vlogo za dodelitev subvencije po tem zakonu brez dodatnega preverjanja s strani Zavoda za zaposlovanje kandidirajo tudi delodajalci, ki so iz naslova skrajšanja polnega delovnega časa že sorazmerno znižali in to večinoma celo povsem nezakonito tudi plače delavcem, kar je seveda popoln logični in pravni nesmisel . Tako nesprejemljivega načina uresničevanja ZDSPDČ, ki zagotovo utegne imeti v praksi katastrofalne posledice za pravice delavcev, ni nihče pričakoval in ga je treba nemudoma preprečiti, pravijo. Na Zavodu za zaposlovanje so do 5. februarja letos prejeli 149 elektronskih vlog za subvencioniranje polnega delovnega časa, ki se nanašajo na 27.498 delavcev. V tem primeru namreč v resnici ne gre za sofinanciranje plač za polni delovni čas, čemur naj bi bile po določbi zakona subvencije dejansko namenjene, ampak za subvencioniranje znižanih plač, torej za še dodatno nagrajevanje in s tem tudi neposredno spodbujanje njihovega vsesplošnega zniževanja . Tega se bodo namreč pod temi pogoji zagotovo začeli množično posluževati tudi delodajalci, ki jim to zaradi ohranjanja delovnih mest v resnici ne bi bilo nujno, še menijo v združenju. V Gorenju so delavcem že znižali plače za 10 odstotkov, zaprosili so za državne subvencije za skrajšanje delavnega časa, sedaj pa delavce še pozivajo k sporazumni prekinitvi delovnega razmerja. Foto POP TV Upravičenosti tega ukrepa namreč, po ugotovitvah združenja, nihče ne preverja, prestrašene delavce pa je v tej krizi kajpak zlahka prepričati v njegovo nujnost, svarijo v združenju. Zakon je bil v prvi vrsti sprejet ravno zato, da bi delodajalcem znižali stroške dela, obenem pa ohranili nezmanjšan obseg pravic delavcev, vključno z vplačilom nezmanjšanih prispevkov v pokojninsko blagajno, še dodajajo. Zato združenje poziva Ministrstvo za delo k takojšnjemu ukrepanju za odpravo omenjenih anomalij pri uresničevanju zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa v praksi. Delodajalci, ki so zaradi skrajšanja delovnega časa znižali tudi plače, ne morejo dobiti subvencije, pravijo v združenju. Ministrstvo Zakon ne posega v dogovore o plačah Na ministrstvu za delo odgovarjajo, da je bil omenjen zakon pripravljen z namenom ohranjanja delovnih mest in da ne posega v dogovore o plačah. Prav z namenom nadzora nad izvajanjem zakona je kot pogoj za pridobitev subvencije ob nadaljnjem skrajšanju delovnega časa na manj kot 36 ur največ 32 ur na teden potreben tudi dogovor z reprezentativnim sindikatom, pravijo. Dogovori glede plač pa tudi po novem ostajajo enaki, kot so bili pred sprejetjem tega zakona, še pravijo na ministrstvu za delo. Preberite tudi o dogajanju v podjetju Gorenje.

negative

Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se bo podražil za 0,024 evra in bo stal 0,965 evra za liter. Dizelsko gorivo in kurlino olje se bosta rahlo pocenila. Bencin se bo podražil. Cene nekaterih naftnih derivatov se bodo s torkom ponovno zvišale. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,024 evra, na 0,965 evra, liter 98-oktanskega bencina se bo podražil za 0,026 evra, na 0,981 evra. Dizelsko gorivo se bo pocenilo za 0,001 evra, na 0,947 evra, kurilno olje pa za 0,004 evra, na 0,534 evra, so sporočili iz Petrola. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.

negative

Vse več je govoric, da naj bi prvega moža Petrola Marka Kryžanowskega predčasno zamenjali. Najprej bo na vrsti nadzorni svet, nove nadzornike naj bi Petrol dobil še ta mesec.

neutral

Finančni minister Franc Križanič je po pogovorih v Franciji dejal, da se po njegovem mnenju delavcem v slovenski podružnici Renaulta ni treba bati za delovna mesta, saj tovarna ostaja pomemben del Renaulta. V Revozu bo proizvodnja delovala še naprej. Delavcem v slovenski podružnici francoskega Renaulta se ni treba bati za delovna mesta, je danes v Bruslju dejal finančni minister Franc Križanič. Po zagotovilih odgovornih v Franciji ostaja ta tovarna pomemben del Renaulta, je povedal in dodal, da se lahko zgodi, da bo morala Slovenija ukrepati podobno kot Francija v sektorju bele tehnike. Dejstvo je, da avtomobilska industrija v Franciji zaposluje približno deset odstotkov delovne sile, torej je zelo pomemben sektor za francosko gospodarstvo, zato je šla francoska vlada proizvajalca avtomobilov direktno kreditirati, je minister pojasnil ukrepe francoske vlade, ki so v EU naleteli na številne kritike. Francoska vlada se je odločila za ugodne kredite obema večjima proizvajalcema avtomobilov. To je posledica kreditnega krča, zaradi katerega mora vlada direktno kreditirati proizvajalce zaradi padca povpraševanja in pričakovanja, da bo povpraševanje v nadaljevanju naraščalo, je danes pojasnil minister Križanič. Evropski trg avtomobilov je specifičen, je sicer v veliki meri zasičen, saj večina gospodinjstev avto ima, a tako velik, da že samo obnavljanje voznega parka zahteva več kot milijon novih vozil letno, tako da bo povpraševanje v nadaljevanju precej večje od tega upada oziroma se bo to izravnalo, je še razložil. Ukrepi, ki jih sprejemata francoska in nemška vlada, poskušajo po njegovih besedah stimulirati zamenjavo voznega parka in tako skrajšati obdobje krča, ki je nastal zaradi oteženega dostopa do kreditov in pozneje zaradi pesimizma potrošnikov ter prestavljanja načrtov družin za nakup avtomobila v poznejša obdobja. Ni dvakrat za reči, da bomo morali mi kje drugje izvesti podobne ukrepe, če krediti ne bodo normalno stekli, je dejal minister in med morebitnimi sektorji, kjer bi bili takšni ukrepi pomembni, izpostavil belo tehniko. Sicer pa je ponovno izrazil pričakovanje, da se bodo kreditne dejavnosti sprostile.

neutral

Sod pri ocenjevanju vrednosti premoženja, namenjenega za pokrivanje svojih obveznosti, ni ravnala učinkovito, je ugotovilo računsko sodišče. Iz Soda pa pojasnjujejo, da so nepravilnosti odpravili že leta 2005. Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti poslovanja Soda in neuspešnost likvidacije Družbe za svetovanje in upravljanje. Tako ugotavljata novi revizijski poročili računskega sodišča, katerih cilj je bil ugotoviti smotrnost poslovanja Soda pri poravnavanju obveznosti med letoma 2004 in 2007 ter smotrnost ustavitve postopka likvidacije Družbe za svetovanje in upravljanje DSU v letu 2007. Slovenska odškodninska družba Sod po ugotovitvah revizorjev pri ocenjevanju presežka oziroma primanjkljaja premoženja, namenjenega za pokrivanje vseh nastalih in ocenjenih zakonskih obveznosti v prihodnjih letih, ni ravnala učinkovito. Primanjkljaj premoženja je namreč v letu 2004 ugotavljala na podlagi računovodskih izkazov, ki niso bili sestavljeni v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Način izračunavanja presežka oziroma primanjkljaja v obdobju, na katerega se nanaša revizija, ni bil določen v predpisih ali internih aktih Soda. Družba je način izračunavanja presežka oziroma primanjkljaja sredstev spreminjala ter dopolnjevala, pri tem pa upoštevala nekatere predpostavke, zaradi katerih po oceni revizorjev obstaja tveganje, da ni bilo mogoče ugotoviti natančnih vrednosti vseh bodočih obveznosti, medtem ko vrednost premoženja in prihodnji donosi niso bili pravilno ocenjeni. Ob tem računsko sodišče opozarja, da je Sod neustrezno izkazoval tudi poslovne dogodke, ki so bili povezani s poplačevanjem obveznosti za račun države. Tako je bilo med letoma 2004 in 2007 nanjo neodplačno preneseno premoženje za pokrivanje zakonskih obveznosti v skupnem znesku 401,7 milijona evrov, večinoma za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Težko je oceniti vrednost presežka ali primanjkljaja Revizorji menijo, da ti prenosi niso bili potrebni. Ker so ob tem borzni tečaji precej nihali, vrednosti primanjkljaja oziroma presežka premoženja ni mogoče oceniti, zato so revizorji predlagali vzpostavitev sistema evidentiranja premoženja in obveznosti, ki bo omogočal pogostejše in ažurno izračunavanje razpona vrednosti, v okviru katerega se bo gibal primanjkljaj oziroma presežek. Z izjemo obveznosti iz denacionalizacije Sod zakonskih obveznosti ni mogla učinkovito načrtovati, je še ugotovilo računsko sodišče. Poleg tega cilji poslovanja Soda iz letnih načrtov niso bili določeni na jasen in merljiv način, zato sodišče ni moglo oceniti, ali je bila uspešna pri izpolnjevanju načrtovanih poslovnih ciljev. Likvidacija DSU ni bila uspešna Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes Foto 24ur.com V drugi reviziji je računsko sodišče ocenilo, da postopek likvidacije DSU ni bil izveden uspešno, saj ga je vlada ustavila, DSU pa nadaljevala z rednim poslovanjem. Medtem ko bi se moral postopek zaključiti s sprejemom ustreznega zakona ter preostanek premoženja DSU prenesti na Sod, pa vlada predloga zakona ni uvrstila v obravnavo, temveč je brez obrazložitve sprejela sklep o ustavitvi likvidacijskega postopka. Takšna odločitev je povzročila negospodarno izvajanje nalog DSU, saj bi jih bilo mogoče izvajati v okviru Soda z nižjimi stroški oziroma gospodarneje. Prihranek pri stroških so revizorji ocenili na najmanj 59.703 evre, pri čemer niso upoštevani še stroški manjšega števila zaposlenih v primeru prenosa dejavnosti na Sod. Računsko sodišče je še ocenilo, da je DSU v letu 2007 negospodarno porabila najmanj 121.823 evrov, med drugim za izplačilo enkratnega nadomestila vodji službe za ekonomiko ter za svetovalne in računovodske storitve. Je pa DSU uspešno izvedla prodajo premoženja ter načrtovano zmanjšanje števila zaposlenih. Posledica neizvršene likvidacije je bila tudi nenamenska poraba kupnine od prodanega deleža DSU v Slovenski industriji jekla. Kupnina v višini 16,3 milijona evrov namreč ni bila porabljena za zmanjšanje zadolženosti države, temveč za financiranje razširitve dejavnosti hčerinske družbe DSU Nepremičnine. Sod Nepravilnosti odpravili že leta 2005 Direktor Soda v letih med 2005 in 2007 Marko Pogačnik Foto Kanal A Iz Soda pa odgovarjajo, enega od ključnih očitkov iz danes objavljene revizije smotrnosti poslovanja pri poravnavanju obveznosti - nepravilnosti pri računovodskih standardih - odpravili že v letu 2005. Sod je v vseh pogledih poslovala in posluje v skladu z veljavnimi predpisi in internimi akti, so sporočili. V obdobju med letom 2004 in 2007 se je v Sodu izmenjalo kar nekaj vodstev. Novi upravni odbor in vodstvo Soda, na katerega čelu je od 1. maja 2005 Marko Pogačnik, sta že ob svojem imenovanju prepoznala neustreznost izdelanih računovodskih izkazov za leto 2004, nanje večkrat opozarjala in jih tudi ustrezno prenovila, so še sporočili iz Soda. Do leta 2005 so se namreč uporabljali računovodski predpisi, ki veljajo za proračunske uporabnike, potem pa je družba uvedla nov način računovodskega evidentiranja, ki velja za gospodarske družbe in je skladen s slovenskimi računovodskimi standardi. V tem času je družba naredila vse, da bi prikazala pošteno vrednost premoženja - tako sredstev kot obveznosti, poudarjajo v Sodu ter dodajajo, da so v zadnjem obdobju, predvsem v letih 2006 in 2007, bistveno povečali bilančno vsoto in v zadnjih treh letih poslovali pozitivno ter tako zagotavljali presežke za poravnavanje svojih obveznosti. V poročilu omenjeni izkazani poslovni dogodki, povezani s poplačevanjem obveznosti za račun države pri povračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, so za Sod nevtralen posel in na računovodske izkaze nimajo vpliva, so še pojasnili.

neutral

Podpora izvozno usmerjenim podjetjem, črpanje evropskih sredstev ter razvoj in spodbujanje inovativnosti. To so ukrepi, v katerih vidimo priložnosti, je pojasnil generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Slovenska podjetja morajo ob zaostrenih razmerah v razvitih zahodnih državah aktivneje iskati priložnosti na novih trgih. V začetku marca naj bi zaživel strateški svet za internacionalizacijo. V njem bodo sodelovali direktorji 30 največjih domačih izvozno-uvoznih podjetij. Povezovanje slovenskih podjetij za skupne nastope na tujih trgih naj bi krepili tudi v klubu izvoznikov, podjetjem pa nudili usposabljanje in aktivno podporo pri vstopu in poslovanju na tujih trgih. V GZS letos načrtujejo 16 obiskov gospodarskih delegacij v tujini, gostili naj bi deset tujih delegacij, pripravili pa bodo 50 različnih dogodkov s področja mednarodnega sodelovanja. Eno od področij, ker GZS vidi možnost za krepitev konkurenčnosti slovenskih podjetij, je okrepljeno črpanje evropskih sredstev. GZS pa si prizadeva za poenostavitev postopkov za prijavo in poročanje ter za povečanje sredstev za razvojne aktivnosti v podjetjih. Naši uradniki bi morali biti promotorji, plačani po številu uspešnih projektov, so pa cenzorji, je dejal Hribar Milič. Projekti ne padajo zaradi razvojno-tehnoloških šibkosti, ampak zaradi formalnih pomanjkljivosti, je dejal. Zato naj bi pripravili brifinge za udeležence v projektih, na kateri naj bi jih predstavniki ministrstev opozorili na pomanjkljivosti in pasti. Gospodarstvo po njegovih besedah išče nove trge, izvaja racionalizacijo, tudi pri številu zaposlenih. Ukrep subvencioniranja delovnega časa le blaži , kar se dogaja v dobrih podjetjih, ne bo pa prinesel olajšanja podjetjem, ki imajo težave z naročili, je prepričan. Stroškovni učinek ukrepa je manj kot pet odstotkov celoletnega stroška dela, ki v slovenskem gospodarstvu povprečno znaša 20 tisoč evrov letno, je opozoril.

neutral

Eden od dveh francoskih avtomobilskih gigantov je lani zabeležil kar 343 milijonov evrov izgube, črne čase pa napovedujejo tudi za letos. Brez dela bo ostalo 11 tisoč ljudi. V koncernu PSA Peugeot-Citroen so imeli lani kar 343 milijonov evrov izgube. Francoski avtomobilski koncern PSA Peugeot-Citroen je imel lani kar 343 milijonov evrov izgube, nadaljevanje slabih časov pa pričakuje tudi v tem letu. Zato nameravajo ukiniti kar 11 tisoč delovnih mest. Slika je bila popolnoma drugačna leta 2007, ko so imeli kar 885 milijonov evrov profita. Renault bo podatke o poslovanju predstavil v četrtek. Glavni izvršni direktor Christian Streiff je napovedal, da bodo avtomobilski trgi v zahodni Evropi v letu 2009 zabeležili 20-odstoten padec ter se nato leta 2010 umirili. Posebej težavno bo prvo četrtletje, predvideva, zaradi česar se je morala skupina po njegovih besedah odločiti za doslej nevidene ukrepe. Med drugim nameravajo zvišati cene, za petino zmanjšati proizvodnjo avtomobilov in zmanjšati število zaposlenih. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je z namenom, da bi preprečili selitev avtomobilske proizvodnje, prejšnji teden napovedal sprejetje načrta podpore avtomobilski industriji. V ponedeljek je nato vlada predstavila paket v vrednosti 6,5 milijarde evrov, v sklopu katerega bosta oba glavna avtomobilska proizvajalca PSA Peugeot Citroen in Renault prejela po tri milijarde evrov posojila. To pa ne bo doletelo francoskih delavcev. Vlada v Parizu je namreč proizvajalcem avtomobilov namenila 6,5 milijarde evrov pomoči, od česar je koncernu Peugeot-Citroen pripadlo tri milijarde, ostalo pa je dobil njihov rival Renault. V zameno pa v njihovih tovarnah ne smejo odpuščati francoskih delavcev. Peugeot sicer v domačih tovarnah proizvede le okrog 40 odstotkov svojih vozil. Tovarne ima tudi v Španiji, na Češkem, Slovaškem, v Italiji in na Portugalskem ter v Turčiji, na Kitajskem, v Argentini in Braziliji. Koncern Peugeot-Citroen je konec leta 2007 zaposloval 207.850 delavcev. Dobavitelj delov Faurecia, ki je v večinski lasti Peugeota, je danes prav tako najavil izgubo, in sicer v višini 547 milijonov evrov. Zato bo prosil za finančno pomoč.

negative

Ali ste vedeli, da vam morajo izdelek, ki ste ga dali v času garancije popraviti, vrniti v 45 dneh, v nasprotnem primeru pa vam morajo dati novega?

positive

Francoski Renault je lansko leto sicer končal z dobičkom, a se je ta v primerjavi z letom 2007, ko je znašal 1,42 milijarde, zmanjšal na 599 milijonov evrov. Finančni direktor drugega največjega francoskega proizvajalca avtomobilov Thierry Moulonguet je ob objavi poslovnih rezultatov poudaril, da je skupino močno prizadela finančna in gospodarske kriza ter posledično padec prodaje v drugi polovici leta. Prihodki od prodaje so se zmanjšali za sedem odstotkov, na 37,79 milijarde evrov. Medtem ko so se prihodki še v prvem četrtletju lani povečali za 2,3 odstotka, so se v tretjem četrtletju zmanjšali za 2,2 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju, ko se je kriza poglobila, pa kar za 28,7 odstotka. Vodstvo družbe bo na skupščini Renaulta, ki bo 6. maja, lastnikom predlagalo, da se zaradi zaostrenih razmer na trgu in posledično slabšega poslovanja dividende letos ne izplačajo. Dolgovi Renaulta so se lani povečali s 5,86 milijarde na 7,94 milijarde evrov. Renault ne bo spreminjal septembra lani sprejetega načrta, po katerem naj bi se s šest tisoč zaposlenimi dogovorili za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja. Približno 1700 zaposlenih je že ostalo brez dela. Koncern bo sicer v prihodnje zmanjšal zaloge, zniževal stroške in poskušal okrepiti sinergije z japonskim Nissanom. Hkrati pa bo Renault še naprej sodeloval z oblikovalci politik z vsega sveta, s katerimi bo skupaj poskušal najti dovolj virov za preživetje. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v ponedeljek predstavil načrt pomoči avtomobilskemu sektorju. Država bo avtomobilskim proizvajalcem Peugeot Citroen, Renault in Renault Trucks zagotovila 6,5 milijarde evrov pomoči. Omenjena podjetja v zameno za posojilo ne bodo smela zapreti tovarn v Franciji. Peugeot Citroen, ki je v sredo poročal o 350 milijonov evrih izgube v letu 2008, in Renault bosta prejela po tri milijarde evrov, medtem ko bo Renault Trucks, ki je v lasti švedskega Volva, prejel 500 milijonov evrov.

negative

Koliko otrok imate, kakšno je vaše zdravstveno stanje, koliko imate premoženja? Na ta vprašanja morajo odgovarjati delavci novogoriškega Hita.

negative

Nadzorni svet Mure je na seji razpravljal o možnostih dokapitalizacije in zmanjšanju števila zaposlenih za 676 in ne 300, kot je bilo najprej rečeno. Mura je leto sklenila s skoraj poldrugim milijonom izgube. Sestal se je nadzorni svet Mure, kjer je glavna beseda tekla o možnostih dokapitalizacije in o zmanjšanju števila zaposlenih za 676 namesto za 300, kot so sprva nameravali. Mura je sicer že lani število zaposlenih zmanjšala za 350, nekaj pa jih je poslala tudi na čakanje. Družba je sicer lansko leto sklenila z izgubo v višini 3 milijonov evrov, obseg naročil pa je v zadnjem času upadel za kar petino. Obseg proizvodnje naj bi tako zmanjšali za osem odstotkov, celotna skupina Mura pa naj letos ne bi poslovala z izgubo. Izguba v višini tri milijone evrov je sicer nekaj višja, kot smo pričakovali, vendarle je nadzorni svet z delom celotnega kolektiva in uprave zadovoljen, je po današnji seji nadzornega sveta povedal njegov predsednik Henrik Peternelj. Družba je imela skoraj enako realizacijo kot leto prej, a s 300 delavci manj, obveznim dvigom plač, ki je ob vseh ukrepih ob varčevanju zahteval dodatna 2,2 milijona evrov, in zmanjšanjem porabe električne energije, za katero pa so zaradi zvišanja cen energentov kljub temu plačali 500.000 evrov več kot leta 2007. Nadzorni svet je tudi potrdil predlog uprave za letos, ki med drugim predvideva povečano prodajo izdelkov pod lastno blagovno znamko, prenos nekaterih del, ki jih imajo tuje družbe, nazaj v Mursko Soboto, organiziranje proizvodnje za tuje blagovne znamke tako, da bo mogoče natančnejše spremljanje ekonomičnosti, in prilagajanje obsega dodelavnih poslov predvsem glede ekonomičnosti, saj niso vsi prinašali pozitivnega rezultata. Dokapitalizacija? Pri obravnavi finančnega prestrukturiranja smo ugotovili, da je Mura še vedno solventna družba, vendar pa ima razmerje med sredstvi in viri sredstev podrto, kar pomeni, da ima premalo dolgoročnih virov. Zato smo načrt sprejeli in zadolžili upravo, naj do konca marca skliče izredno skupščino, kjer bomo lastnike vprašali, ali so pripravljeni Muro dokapitalizirati za 8,5 milijona evrov oz. ali lahko računamo, da se prednostna pravica ukine in da se vpraša upnike, ali so del svojih terjatev pripravljeni spremeniti v lastniške deleže, je povedal prvi Murin nadzornik. Največji lastnik Mure je sicer Nacionalna finančna družba.

negative

V Evropi se je januarja število novoregistriranih avtomobilov v primerjavi z lanskim januarjem znižalo za 27 odstotkov. ACEA v poročilu še ugotavlja, da se je število novih registracij zniževalo devet mesecev zapored. Kot je v Bruslju sporočila Zveza evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA, je bilo na novo registriranih v tem obdobju 958.517 avtomobilov, kar je najmanj v zadnjih dveh desetletjih. K znižanju pa so prispevali kar vsi trgi. Najhujši padec so zabeležili na Islandiji 88,1 odstotka in Irskem 66,5 odstotka. Z izjemo Francije 7,9 odstotka so januarja dvoštevilčna znižanja zabeležili vsi trgi. Pregled najpomembnejših avtomobilskih trgov, ki ga je pripravila ACEA, kaže, da sta se Francija in Nemčija 14,2 odstotka odrezali bistveno bolje kot Velika Britanija 30,9 odstotka, Italija 32,6 odstotka in Španija 41,6 odstotka. V novih članicah EU se je povpraševanje po novih avtomobilih zmanjšalo za 34 odstotkov. Poljski trg se je obnesel najbolje 5,3 odstotka. Prodaja na ostalih trgih se je zmanjšala bistveno bolj v Romuniji za 53,2 odstotka, na Madžarskem za 52,3 odstotka, na Češkem za 12,3 odstotka. V Sloveniji se je januarsko število novih registracij po podatkih ACEA v medletni primerjavi znižalo za 25,4 odstotka.

negative

Gradnja novih hiš in stanovanj v ZDA se je januarja v primerjavi z decembrom lani znižala za 16,8 odstotka, na 466.000 enot. Poročilo ameriškega ministrstva za trgovino ugotavlja, da je gradnja novih stanovanj in hiš januarja v primerjavi z mesecem poprej najbolj padla v severovzhodni regiji ZDA, in sicer za 42,9 odstotka. Na srednjem zahodu je padla za 29,3 odstotka, na jugu za 12,8 odstotka, na zahodu pa za 6,4 odstotka. Podatki kažejo na nadaljevanje stanovanjske krize. Ameriški gradbeniki so januarja lani začeli postavljati temelje za 906.200 hiš in stanovanj, kar je občutno manj kot leta 2007, ko so začeli delati na 1,36 milijona stanovanjskih objektih. Analitiki so pričakovali, da bo obseg gradenj nazadoval na približno 530.000 enot, ne pa na 466.000 enot. Kot ocenjujejo, podatki kažejo na nadaljevanje stanovanjske krize, ta je tudi glavni vir sedanje finančne in gospodarske krize, ki jo poskuša administracija predsednika Baracka Obame rešiti s stimulacijskim paketom in ukrepi za oživitev kreditnih trgov. Znižalo se je tudi število prošenj za izdajo gradbenih dovoljenj, in sicer za 4,8 odstotka, na letno prilagojeno raven 521.000 enot. Lani je bilo v postopku zaplembe stanovanjskih nepremičnin dva milijona Američanov, banka Credit Suisse pa napoveduje, da se številka lahko v naslednjih letih povzpne do 10 milijonov.

negative

Medtem ko bo hrvaški zunanji dolg po predvidevanjih dosegel 94 odstotkov BDP, Hrvaška centralna banka uvaja nove ukrepe glede tečaja kune in zagotavljanja likvidnosti. Hrvaška centralna banka HNB vztraja pri stabilnosti tečaja kune v primerjavi z evrom, kar je del strategije obvladovanja učinkov svetovne finančne krize. Stabilnost finančnega sistema je ključna za normalno ekonomsko življenje in ta stabilnost predpostavlja stabilnost tečaja, je dejal guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski. Po njegovih besedah morajo k temu prispevati vsi igralci , a ne iz altruizma, ampak iz lastnega interesa . Na ugibanja o depreciaciji kune je odgovoril Če enkrat spustite duha iz steklenice, ga je težko obvladati. Tečaj se brani ali sprošča, ni sredine. Hrvaške banke kljub temu, da je večina v tuji lasti, po besedah Rohatinskega ne morejo poslovati brez upoštevanja gospodarskega stanja države, svojih strank in celotnega finančnega sistema. Takšen interes mora biti po njegovem mnenju prevladujoč v primerjavi z nekaterimi morebiti drugačnimi interesi njihovih matičnih bank . Nedavno je predsednik uprave največje hrvaške banke, Zagrebačke banke, ki sodi v skupino Unicredit, Franjo Luković nakazal, da bi morala kuna devalvirati za do deset odstotkov. Rohatinski je ob tem menil, da ima Hrvaška dovolj pameti in znanja, da se izvleče iz krize. Tudi pred dvema mesecema sem trdil, da ne potrebujemo aranžmaja z Mednarodnim denarnim skladom, a se na žalost v teh dveh mesecih ni veliko naredilo, je dejal. Po ocenah HNB bo lanski primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance dosegel okoli 11 odstotkov BDP, zunanji dolg pa 94 odstotkov BDP. Pomembnejše preprečevanje depreciacije kot zvišanja obrestne stopnje HNB je po besedah Rohatinskega že uvedla nove ukrepe glede tečaja in zagotavljanja likvidnosti. Med drugim so tako zmanjšali stopnjo minimalno potrebnih deviznih terjatev s 25 na 20 odstotkov ter na ta način zagotovili bankam 1,25 milijarde evrov. HNB je poslovnim bankam danes prodala tudi 185 milijonov evrov po 7,44 kune za evro. Sprejeti ukrepi praviloma vplivajo na zvišanje obrestnih mer. To ne pomeni, da osrednja banka ni socialno občutljiva. Veliko večja zaščita dolžnikov je preprečevanje depreciacije tečaja kot preprečevanje zvišanja obrestnih stopenj, je še dejal. Glede zahteve za ukinitev omejevanja plasmajev je pojasnil, da je težava v valutni klavzuli posojil, posebej tistih v švicarskih frankih. Kuna je v zadnjih 13 mesecih depreciirala v primerjavi s frankom za 12,3 odstotka, zaradi tega so narasli plasmaji bank, ki imajo velik delež posojil v švicarskih frankih. HNB kot regulator ne vidi večjih omejitev za celotne plasmaje pod pogojem, da je tečaj kune stabilen. Vse pogosteje omenjanje možne depreciacije kune je ocenil kot okrepljen pritisk za ukinitev limita. Če je depreciacija nekaj neizogibnega, zadrževanje limita lahko pripelje do kreditnega zloma. Menimo, da to ni realna možnost, je povedal guverner HNB.

neutral

Država želi kar najbolj zmanjšati negotovost, ki vlada na trgu, pravi Gaspari. Zato bo vlada sprejela še drugi sveženj ukrepov za omilitev posledic gospodarske krize. Gaspari Ni jasno, ali je spodnja raven že dosežena. Vlada bo sveženj ukrepov za omilitev posledic finančne krize sprejela v četrtek, cilj tega pa je izboljšati potencial na kreditnem trgu in omogočiti normalno delovanje podjetniškega sektorja. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je namreč povedal, da se trendi slabšanja gospodarskih razmer v mednarodnem okolju in tudi v Sloveniji še niso ustavili. V tem trenutku še ni jasno, ali je spodnja raven že dosežena, je poudaril. Vlada se je skupaj z Banko Slovenije po njegovih besedah odločila za ukrepe za oživitev kreditnega trga. Od tega, ali bo bankam uspelo refinancirati svoje obveznosti, je odvisno, ali bodo nudile dovolj kreditne podpore gospodarstvu, je poudaril in dodal, da je teh obveznosti za približno 2,4 milijarde evrov. Fiskalni ukrepi ne morejo ublažiti nedelovanja kreditnega trga. Osrednji ukrep omenjenega svežnja je jamstvena shema poslovnim bankam za kreditiranje podjetij v vrednosti do milijarde evrov, poseben zakon naj bi sprejeli ob odločanju o rebalansu proračuna. Ponudba bo dana vsem bankam, obvezna bo 20-odstotna soudeležba bank, jamstva pa bodo izdajali do konca leta 2010. Najvišji znesek jamstva bo odvisen od prihodkov in kapitala podjetja, najkrajša ročnost bo pol leta, najdaljša pa pet let, je nekatere značilnosti ukrepa orisal Gaspari. Kot dopolnilni ukrep v primeru dodatnega poslabševanja razmer je vlada oblikovala ukrep o poroštvih države za zadolževanje podjetij, pri čemer je najvišji znesek glede na velikost podjetja odvisen od ocene letne mase plač. Veljavnost ukrepa naj bi bila do konca leta 2010. Vlada ima v pripravi tudi ukrep odkupa terjatev bank do podjetij, če prva dva ukrepa ne bi delovala. Pripravili smo stopenjsko ukrepanje, ki bo delovalo glede na to, kako bo posamezen ukrep prijel, je dejal Gaspari. Kot tretji ukrep v sklopu krepitve kreditnega potenciala bank je dokapitalizacija SID banke v višini 160 milijonov evrov, ki je že v parlamentarnem postopku, z njim pa se bo kapital banke okrepil na 300 milijonov evrov. Vlada bo po Gasparijevih besedah poskušala pospešiti racionalizacijo in večjo učinkovitost črpanja kohezijskih sredstev.

neutral

Z družbe Ryanair so sporočili, da nameravajo ukiniti vse prijavne pulte in prijavo na polet povsem prenesti na splet. To naj bi zmanjšalo stroške, posledično pa tudi letališke pristojbine. Ryanair bo prijavo na let popolnoma prenesel na splet. Pri Ryanair so se za to potezo odločili z namenom, da bi privarčevali. Izvršni direktor te irske letalske družbe Michael O Leary je ob tem dejal, da nameravajo do konca tega leta popolnoma ukiniti vse prijavne pulte check-in desk in zaposlene, ki sprejemajo potnike. Vse, kar bomo imeli, bo prostor za odlaganje prtljage, ostalo bodo potniki opravili preko spleta. Sredstva, ki jih bodo na ta način privačevali, naj bi se povrnila potnikom v obliki nižjih letaliških pristojbin, ko pa bo prtljago možno prijaviti preko spleta, naj bi se zmanjšala tudi cena pristojbine za to. Predstavnik družbe Stephen McNamara je povedal, da že zdaj okrog 97 odstotkov potnikov letalske karte rezervira s pomočjo spleta, okrog 75 odstotkov pa se jih na ta način tudi že prijavi na let. Zato bo to naslednji logičen korak, ki bo zmanjšal naše stroške, posledično pa se bo to preneslo tudi na potnike. Nad potezo, ki so jo uvedli potem, ko so na svojih poletih dovolili uporabo mobilnih telefonov, gotovo ne bodo navdušeni vsi, so prepričani angleški mediji, ki poročajo o tem. Predstavnik mednarodnega združenja letalskih potnikov International Airline Passengers Association Jonathan French je dejal, da je to žalostno, saj potovanje ne bo več tako prijetna izkušnja, a če ljudje hočejo poceni polete, bodo pač to tudi dobili. Vse postaja tako neosebno, kar je velika škoda. Vedno obstaja manjše število ljudi, ki potrebujejo pomoč ali spodbudo in ti se bodo po to obrnili na druge letalske družbe , je prepričan.

positive

Nekateri hrvaški trgovci so se zaradi prepovedi obratovanja ob nedeljah pritožili na ustavno sodišče. Kot trdijo, naj bi jim bila s tem kršena pravica do dela. V trgovinah z živili že opažajo, da se nedeljski kupci prerazporejajo na druge dni. Del hrvaških trgovcev se je prejšnji teden pritožil na ustavnem sodišču zaradi vladne omejitve obratovanja trgovin ob nedeljah. Med osmimi pobudniki pritožbe so večinoma trgovska podjetja, ki niso v živilskem sektorju, medtem ko se povabilu na skupno akcijo trgovcev niso odzvale največje trgovske verige. Nakupovalni centri, kot sta Avenue Mall in City Center One, ali Tower Center na Reki, ter Emmezeta, Mandi, Magma, Ipercoop in Outlet Center v Sv. Heleni pri Zagrebu so ocenili, da so zaradi zaprtih vrat ob nedeljah oškodovani za ustavno pravico na delo. Zaradi prepovedi dela ob nedeljah na Hrvaškem trgovski verigi Magma in Getro v začetku leta nista podaljšali pogodbe za 155 oziroma 200 delavcev, so poročali hrvaški mediji. Med razlogi za umik prepovedi so navedli znižanje prometa tudi za tretjino, kar ogroža vlaganja več milijonov evrov v nakupovalne centre in podjetniške svoboščine, ter diskriminacijo v primerjavi z drugimi dejavnostmi, ki lahko opravljajo svoje delo ob nedeljah. Ob nedeljah so zaslužili okoli petino tedenskega prometa, saj so se nakupovalni centri uveljavili kot kraj nedeljskih družabnih srečanj. Sicer pa je ustavno sodišče razveljavilo prejšnji zakon o prepovedi dela ob nedeljah. Velike trgovske verige, kot so Konzum, Mercator ali Billa, ki se predvsem ukvarjajo s prodajo živil, pa so objavile, da se je promet, ki so ga imeli ob nedeljah, počasi prestavlja na druge dni v tednu, predvsem na soboto in ponedeljek. Medtem so mestne oblasti v Zagrebu dovolile, da nakupovalni centri in trgovine delajo tudi do polnoči, kar naj bi tudi pomagalo trgovcem pri nadomeščanju izgubljenih nedelj. Podobno odločitev naj bi sprejele tudi oblasti v drugih hrvaških mestih. Hrvaški trgovci na ustavnem sodišču iščejo pravico do delovnih nedelj. Foto dnevnik.hr Predvidoma največ izgub naj bi imeli mali trgovci, ki so ravno ob nedeljah imeli največ prometa. Kot so sporočili iz ceha malih trgovcev, bodo izvedli anketo med svojimi člani, da bi ugotovili, kako se prepoved odraža na njihovo poslovanje. Sicer pa ima zakon o prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah, ki so ga uveljavili od začetka leta, precej izjem. Vse leto so lahko ob nedeljah odprte prodajalne na bencinskih in železniških postajah, obmejnih prehodih, na letališčih in v pristaniščih ter kioski, pekarne in prodajalne v bolnišnicah in hotelih. Nakupovalni centri bodo lahko delali ob nedeljah v času turistične sezone od začetka junija do konca septembra med 7.00 in 14.00.

neutral

Največji svetovni proizvajalec kozmetike, francoski L'Oreal, se bo s svetovno gospodarsko krizo spopadel s prodajo nizkocenovnih izdelkov. L orealu ne kaže najbolje. Koncern, ki je lani ustvaril 1,95 milijarde evrov dobička, bo zniževal tudi stroške. Napovedal je zamrznitev zaposlovanja in postopno odpuščanje. L Oreal, koncern, ki je lani ustvaril 1,95 milijarde evrov dobička in ki po vsem svetu zaposluje 67.600 ljudi, je napovedal zamrznitev zaposlovanja in postopno odpuščanje. Delovna mesta bo predvidoma ukinjal postopoma, in sicer ob zapiranju posameznih obratov, je ob objavi lanskih poslovnih rezultatov povedal izvršni direktor družbe Jean-Paul Agon. Dobiček L Oreala se je lani zmanjšal za 26,6 odstotka na 1,95 milijarde evrov. Kljub krizi je bilo lansko leto uspešno, družba je namreč s prodajo deleža v farmacevtskem velikanu Sanofi-Aventis iztržila 1,5 milijarde evrov. Prihodki od prodaje so se povečali za 3,1 odstotka na 17,54 milijarde evrov. V L Orealu so pri napovedih za leto zelo previdni. Agon napoveduje zelo težavno obdobje, predvsem v prvem četrtletju oziroma v prvi polovici leta. Svetovni kozmetični trg naj bi beležil pozitivne številke in upamo, da bomo zabeležili večjo rast od povprečja na trgu, je poudaril. Svetovni kozmetični trg je lani beležil 2,9-odstotno rast, kar je precej manj kot v letu 2007, ko je bila rast petodstotna.

neutral

Kryžanowski, ki za milijone, ki jih je vložil v Bavčarjev Istrabenz, še vedno nima kaj pokazati, to poskuša prikriti tudi v računovodskih izkazih in letnem poročilu.

negative

Po najboljšem scenariju, če bodo finančni trgi le začeli delovati, kot je treba, se lahko recesija v ZDA konča še letos, meni guverner Feda Bernanke. Še letos konec recesije? Guverner ameriške centralne banke Federal Reserve Fed Ben Bernanke je v današnjem nastopu pred odborom za bančništvo ameriškega senata poudaril, da je ameriško gospodarstvo sredi hudega krčenja, ki se bo nadaljevalo še vso prvo polovico leta. Obenem je ob najboljšem scenariju napovedal, da obstaja razumna možnost za konec recesije še letos. V svojem rednem polletnem nastopu pred ameriškim kongresom je prvi mož Feda poudaril, da je trenutna nepremičninska, posojilna in finančna kriza, sicer najhujša od velike depresije v 30. letih prejšnjega stoletja, ameriško gospodarstvo potisnila v najhujšo recesijo v zadnjih 25 letih. Kljub številnim negativnim kazalcem za prihodnja gibanja ameriškega gospodarstva je Bernanke zatrdil, da obstajajo znaki, da veliko število pobud ameriške vlade in Feda vendarle prispevajo k umirjanju razmer na finančnih trgih, čeprav so razmere še vedno zelo resne. Če bodo finančni trgi le začeli delovati, kot je treba, bi se recesija po njegovih besedah lahko končala še v letošnjem letu. Nujno je, da nadaljujemo izvajanje fiskalnih spodbud in močne vladne ukrepe za stabilizacijo finančnih institucij in trgov. Če bodo ukrepi, ki jih sprejemajo kongres, Federal Reserve in administracija Baracka Obame, uspešni pri vzpostavljanju določene ravni finančne stabilnosti, obstajajo razumne možnosti, da se bo trenutna recesija končala v letu 2009 in da bo 2010 leto okrevanja, je pojasnil prvi mož Feda. Kakšni so črni scenariji? Med tveganji, ki bi utegnila ogroziti gospodarsko okrevanje, je omenil scenarij, po katerem bi se finančne in gospodarske težave v drugih državah izkazale za hujše, kot je videti, to pa bi ogrozilo tako ameriške izvoznike kot stabilnost finančnega sistema ZDA. V Fedu so zaskrbljeni tudi nad scenarijem, da centralni banki in vladi ne bo uspelo prekiniti začaranega kroga, ko povečanje brezposelnosti, padanje cen nepremičnin in posledično zmanjšanje razpoložljivega dohodka povzročajo zmanjšanje potrošnje, to pa le še zaostruje krizo. Fed je decembra ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, znižal na od nič do 0,25 odstotka in nižje več ne more iti, je ponovil Bernanke, ki pa je obenem zatrdil, da bo ameriška centralna banka še naprej uporabljala vsa razpoložljiva orodja za spodbujanje gospodarske dejavnosti in izboljšanje delovanja finančnih trgov .

neutral

Zlati časi Mipa so mimo. Za pršut in kraljico mortadel ni več denarja, zato je podjetje SID banki zastavilo uspešno blagovno znamko kraljica mortadel.

negative

American Express nekaterim imetnikom njihove kartice ponuja 300 dolarjev, če poravnajo svoje obveznosti. Strokovnjaki pa opozarjajo, da ne gre za radodarnost podjetja, in pozivajo k pazljivosti pri zapiranju računov. Po navadi so se podjetja, ki izdajajo kreditne kartice, potegovala za stranke z denarnimi nagradami. Sedaj pa American Express ponuja denar, da bi se znebil svojih strank. Svojim uporabnikom po poročanju časnika Wall Street Journal ponujajo darilno kartico s 300 dolarji, da poravnajo obveznosti in zaprejo svoj račun. Izdajatelje kreditnih kartic vse bolj obremenjujejo dolgovi strank. Po pisanju časnika ta nenavaden korak le dokazuje, kako hitro se razmere na kreditnih trgih slabšajo. Gre za ogromno spremembo v paradigmi, pravi ustanovitelj spletne strani za ocenjevanje kreditnih kartic Curtis Arnold. Pričakuje, da bodo tudi druga podjetja sledila temu zgledu, da bi stimulirala uporabnike k poravnavanju obveznosti. Tovrstna podjetja se namreč spoprijemajo z vse večjimi izgubami. American Express sicer ne želi izdati kriterijev, po katerih izbirajo stranke, ki jim pošiljajo te ponudbe, šlo pa naj bi samo za fizične osebe in ne za račune večjih korporacij. American Express je izbranim strankam poslal pismo, ki med drugim vsebuje tudi posebno kodo, če stranka na pismo odgovarja po spletni pošti. Rok za odziv na ponudbo se izteče v soboto 28. februarja. Nato pa imajo tisti, ki so se odločili zapreti račun, čas do konca aprila, da poravnajo svoje obveznosti in prejmejo darilno kartico. V podjetju Centurion Finančne storitve, ki izdaja American Express za Slovenijo, so povedali, da tovrstnih ponudb za slovenske stranke ne izvajajo in o tem zaenkrat tudi še ne razmišljajo. Strokovnjaki opozarjajo, da v primeru, če stranka obveznosti do 30 aprila ne poravna, ne bo dobila darilne kartice, račun pa bo vseeno ukinjen. Ob tem je potrebno vedeti, da stranke takoj, ko pristanejo na ponudbo izgubijo vse točke nagrade, ki so jih pridobile zaradi poslovanja s to kartico. Wall Street Journal zato svetuje, da stranka porabi vse točke preden se odloči za zaprtje računa. Na kreditnih trgih se obetajo spremembe. V American Expressu pojasnjujejo, da je njihov namen zgolj poenostaviti finance njihovih strank. Namen je pomagati imetnikom kartice pri zniževanju dolga in jih spodbujati k odgovornemu upravljanju z njihovimi krediti, je povedala tiskovna predstavnica Molly Faust. Zagovorniki uporabnikov kartic pa trdijo, da hočejo strankam le na lepši način povedati, da jih nočejo več. Ne gre za njihovo dobrohotnost in za to, da podarjajo 300 dolarjev. Pravijo pa, da vas nočejo več, je povedal Arnold.

neutral

Kad in Sod sta oblikovala predlog svojih kandidatov za člane nadzornega sveta Petrola. Predloge sta posredovala Kasu in nadzornemu svetu Petrola. Kad in Sod sta danes oblikovala predlog svojih kandidatov za člane nadzornega sveta Petrola. Kad predlaga Tomaža Berločnika, Vojka Čoka ter Bruna Koreliča, medtem ko Sod v članstvo predlaga Tomaža Kuntariča, Aleša Tavčarja in Milana Medveda. Predloge sta posredovala Kadrovsko-akreditacijskemu svetu Kas in nadzornemu svetu Petrola. Aleš Tavčar in Milan Medved sta soglasje Kasa za imenovanje že pridobila, medtem ko o Tomažu Kuntariču ta še ni presojal. Tako bo Slovenska odškodninska družba Sod potrebno dokumentacijo za presojo Kuntariča Kasu posredovala pravočasno, da bodo njegovo kandidaturo v skladu z merili lahko presojali še pred sejo nadzornikov družbe Petrol, na kateri bodo oblikovali dokončni volilni predlog za skupščino, so danes sporočili iz Soda. Kapitalska družba Kad v imenovanje za člane nadzornega sveta družbe Petrol s polnim mandatom predlaga Berločnika in Čoka, ki v skladu s kriteriji presoje kandidatov ustrezata merilom Kasa, ter Koreliča, katerega kandidaturo podpira Kas in bo postopek akreditacije opravil po dopolnitvi prijavne dokumentacije, so sporočili iz Kada. Kad je obenem sporočil, da je nadzornemu svetu Petrola že v januarju, skladno s kodeksom, ki ga v svojem poslovanju uveljavlja in spoštuje, podal pobudo, naj oblikuje nominacijski odbor ter izpelje pripravo kandidatnih list in predlogov kandidatov, česar nadzorni svet Petrola ni storil. Kad je nato po pozivu kadrovske komisije nadzornega sveta družbe Petrol izpeljal postopek preverbe potencialnih kandidatov za članstvo v nadzornem svetu družbe Petrol.

neutral

Vlada predlaga dvig trošarin za tobačne izdelke, in sicer s sedanjih 64 na 69 evrov za tisoč cigaret. Predvidoma naj bi nove trošarine začele veljati 1. maja. Trošarine se bodo predvidoma dvignile za 5 evrov. Vlada je predlog novele zakona o trošarinah sprejela na današnji seji. Temu primerno se sorazmerno povišujejo tudi trošarine za drobno rezan tobak in za preostali tobak za kajenje. Letni finančni učinek predlagane spremembe bo 24 milijonov evrov. Ker bo sprememba začela učinkovati 1. maja, je v letošnjem letu mogoče iz tega naslova pričakovati približno 14 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Kot je povedal minister za finance Franc Križanič, dogovora, ki bi neposredno izvedel ta postopek preko prodajalcev tobaka na veliko, niso uspeli doseči, zato so morali spremeniti zakon.

negative

Britanci so na nogah. Vodja banke RBS bo kljub zgodovinskim izgubam banke prejemal zgodovinsko pokojnino. Prejemal naj bi kar 770.000 evrov na leto za nič dela pri svojih 50 letih. Javnost v Veliki Britaniji je zgrožena. Banka Royal Bank of Scotland RBS je v letu 2008 pridelala največjo izgubo v zgodovini britanskega bančništva, kar 26,8 milijard evrov. Zato je življenjsko odvisna od pomoči države. Banka UBS je zabeležila rekordno izgubo. Njen nekdanji direktor Fred Goodwin pa kljub temu prejema neverjetno visoko pokojnino, skoraj 770.000 evrov na leto, in to kljub temu, da ima le 50 let. Novi direktor banke Stephen Hester se pred kritikami brani s pogodbo o pokojnini za Goodwina, pri kateri naj bi sodelovala tudi britanska vlada. Britanski finančni minister Alistair Darling sedaj pravi, da vladni odvetniki delajo vse, da bi ugotovili, kako bi lahko pokojnino znižali. Opozicija pa vlado poziva, naj pove, koliko je o tem vedela in naj se sedaj ne spreneveda. Vlada sicer vztraja, da je bila z višino sporne pokojnine seznanjena šele minulo leto. Bogati upokojenec Fred Goodwin Britanska vlada, na čelu s premierjem Gordonom Brownom, je Goodwina tudi že pozvala, naj se odpove delu izjemno visoke pokojnine, saj naj bi bil pravno to najlažji način za razrešitev zagate. A Goodwin tega ne želi storiti. Brown ga je še enkrat pozval in njegovo pokojnino označil za neupravičeno in nesprejemljivo , a kot kaže ga tudi tokrat nekdanji direktor ne bo uslišal, poročajo britanski mediji. Goodwina, ki uživa v predčasni prostovoljni upokojitvi, sicer javnost vidi kot arhitekta katastrofalne strategije banke RBS, ki je vodila v njen propad.

negative

Družba Žito je prevzela proizvodnjo in trženje programov blagovnih znamk 1001 cvet, Maestro in Zlato polje. Prevzeli so tudi odgovornost za 96 zaposlenih delavcev. S 1. marcem je družba Žito prevzela proizvodnjo in trženje programe blagovnih znamk 1001 cvet, Maestro in Zlato polje, za nakup katerih se je konec novembra lani s podpisom pogodbe dogovorila z dotedanjim lastnikom znamk in proizvodnih programov Drogo Kolinsko, so danes sporočili iz Žita. Žito je tako marca prevzelo omenjene blagovne znamke, vseh 96 zaposlenih na programih čajev, riža in mlevskih izdelkov ter začimb in začimbnih mešanic ter ustrezna poslovna sredstva na lokaciji v Gradišču pri Kozini in v proizvodni enoti v Izoli. Z nakupom programov čajev, rižev, mlevskih izdelkov, začimb in mešanic je Žito naredilo nov korak k realizaciji poslovne strategije, navajajo v družbi. Z novimi programi bo pomembno dopolnilo obstoječi proizvodni program s komplementarnimi skupinami prehrambnih izdelkov in naredilo korak k razvoju podjetja s proizvodnimi programi, ki niso vezani na pekarsko dejavnost. Droga Kolinska je prodajo omenjenih blagovnih znamk najavila že aprila lani. Takrat so v družbi ugotovili, da ne razpolagajo z dovolj sredstvi za zagotovitev dolgoročne prihodnosti vseh svojih proizvodnih programov in blagovnih znamk. Poleg programov blagovnih znamk 1001 cvet, Maestro in Zlato polje je Droga Kolinska prodala tudi programe pod blagovnimi znamkami Regina, Royal, Kremin, Sladki prah in Citronka prevzela jih je družba Dr. Oetker Slovenija, program žitnih kosmičev blagovne znamke Čoko in Čokolešnik prevzela jih je hrvaška družba Podravka iz Koprivnice ter program vložene zelenjave in omak, ki se prodajajo pod blagovnimi znamkami Droga, Tomatina in Argo prevzela jih je družba Orka iz Ljubljane. Prihodke od prodaje proizvodnih programov bo Droga Kolinska uporabila za naložbe v osrednje proizvodne programe in zmanjšanje zadolženosti skupine.

neutral

Merklova je dala vedeti, da Nemčija in druge članice EU ne bodo izplačevale Vzhoda in bodo najprej rešile svoja gospodarstva. EU medtem obljublja nova sredstva EIB. Merklova je dala vedeti, da Nemčija in druge članice EU ne bodo izplačevale Vzhoda in bodo najprej rešile svoja gospodarstva. EU medtem obljublja nova sredstva EIB.

neutral

Andrej Godec je na seji nadzornikov SŽ postal njihov predsednik. Tik pred tem je še dokazoval, da ne dela več v podjetju, s katerim SŽ sklepajo posle. Ob tem pa so umaknili soglasje k prodaji Term Olimje. Kot so sporočili s Slovenskih železnic SŽ, je osemčlanski nadzorni svet, ki ga sestavljajo Bojan Brank, Borut Meh, Branka Neffat, Aleš Tavčar, Silvo Berdajs, Jože Pavšek, Damjan Rak in Andrej Godec, slednjega izbral za predsednika. Njegova namestnica pa je postala Branka Neffat. Godec je novi predsednik nadzornikov SŽ Godcu se je pred današnjo sejo očitalo, da naj bi z železnicami tudi poslovno sodeloval, in sicer v imenu podjetja Tehnoing, v katerem je bil prokurist. Godec sicer vztraja, da je dal v podjetju Tehnoing odpoved januarja letos. Poslovodstvo SŽ je že na seji poslovodstva sprejelo sklep, da pred podpisom pogodbe z družbo Finander glede prodaje delnic Term Olimje seznani še nov nadzorni svet. Nov nadzorni svet je tako danes začasno umaknil soglasje prejšnjega nadzornega sveta o prodaji delnic Term Olimje in s tem tudi prevzel odgovornost za ta posel.

neutral

Pivci piva vsak Slovenec ga spije 39 litrov na leto odslej plačujejo ceno finančne krize. V trgovinah se je namreč pivo podražilo za šest centov za pollitrsko steklenico.

negative

Kosova komisija je ugotovila, da je šlo v primeru podelitve radijskih frekvenc Tušmobilu za dejanje, ki ustreza definiciji korupcije. Tako Apek kot Tušmobil to zanikata. Komisija za preprečevanje korupcije je v petek sprejela načelno mnenje glede primera brezplačne podelitve radijskih frekvenc Tušmobilu, v katerem ugotavlja, da so uradne osebe Apeka postopek izvedle v nasprotju s predpisi in s tem drugemu omogočile neupravičeno korist. Kečanović pravi, da je šlo za dejanje, ki ustreza definiciji korupcije. Postopek ni bil izpeljan tako, kot je določeno v predpisu agencije, kar pomeni kršitev dolžnega ravnanja, posledica teh kršitev pa je, da je samo eden od zainteresiranih dobil brezplačno uporabo teh frekvenc. To pa ustreza definiciji korupcije, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal pomočnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije Bečir Kečanović. Primer se nanaša, kot omenjeno, na postopek, ki ga je agencija za pošto in elektronske komunikacije Apek vodila v primeru dodelitve radiofrekvenčnega pasu za opravljanje storitev tretje generacije mobilne telefonije UMTS družbi Tušmobil. Javni poziv za pridobitev mnenj je objavila decembra 2007, Tušmobilu kot edinemu ponudniku pa nato frekvenco dodelila brez javnega razpisa in brez plačila. To pa je zmotilo druge mobilne operaterje, ker so menili, da so uradne osebe Apeka ravnale netransparentno in diskriminatorno, ker so poziv zainteresirani javnosti, ki je sicer zakonski predpogoj za odločitev o načinu dodelitve frekvenc, objavile v nasprotju s predpisi in pričakovano prakso. Zato so se operaterji v začetku leta 2008 obrnili tudi na komisijo za preprečevanje korupcije, ki ji predseduje Drago Kos. Apek je v pisnem odzivu, objavljenem na njegovi spletni strani, zapisal, da se z ugotovitvami komisije, da postopek ni bil izpeljan transparentno, ne strinja. V načelnem mnenju je komisija namreč povzela le že znane pomisleke operaterjev, ki pa jih očitno ni podrobneje preverila, so pojasnili. V Tušmobilu vztrajajo, da je šlo za zakonite postopke. Prav tako se po mnenju Apeka ni mogoče strinjati s približnimi ocenami komisije, da naj bi prišlo do omogočanja neupravičene koristi prejemniku frekvence v višini dveh milijonov evrov, saj je ta ocena močno pretirana in ne odraža realnih trendov na trgu elektronskih komunikacij . Agencija je sicer v izogib kakršnim koli očitkom o netransparentnem delovanju na svojih spletnih straneh pričela objavljati informacije o objavah javnih pozivov v Uradnem listu RS. V Tušmobilu so dejali, da so pri prijavi na javni poziv, ki je bil objavljen v uradnem listu, upoštevali vse zakonsko predpisane postopke. V največjem slovenskem mobilnem operaterju Mobitelu pravijo, da mnenj in odločitev uradnih organov ne morejo komentirati. V drugem največjem slovenskem mobilnem operaterju Simobilu poudarjajo, da že dalj časa opozarjajo na sporno podelitev frekvenc Tušmobilu.

negative

Zavod za zaposlovanje je do konca februarja prejel 348 vlog za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za 40.034 delavcev, največ v predelovalni industriji. Prve zahtevke za izplačilo subvencije pričakujejo v prihodnjih dneh. Za največ zaposlenih 4725 od 5188 bodo dobili subvencije v Gorenju. Zavod je pogodbo o subvencioniranju sklenil z 41 podjetji, od tega jih je 40 za šest mesecev, ena pa za tri mesece, pri čemer jih je 31 za 36-urni, 10 pa za 32-urni delovni čas. Podjetja lahko zahtevek za izplačilo podajo do 10. marca, rok za izplačilo pa je 45 dni, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen. Okvirno bo tem podjetjem za šest mesecev pripadlo šest milijonov evrov. Izplačila bodo sicer beležili mesečno. Za največ zaposlenih je pogodbo podpisalo Gorenje gospodinjski aparati 4752 od skupno 5188 zaposlenih in Gorenje notranja oprema 948 od 977, pa tudi Acroni 1547 od 1549, Domel za 803 od 856, Mariborska Livarna Maribor 751 od 788, Comet 635 od 690, Helios 599 od 638 in Arcont 507 od 511. Generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen Foto Kanal A Od prispelih vlog jih je 65 odstotkov popolnih, ostale so nepopolne. Po besedah Poglajnove je težava v dokazovanju, da so podjetja delavce seznanila o skrajšanju delovnega časa, za kar morajo tudi podpisati anekse k pogodbam o zaposlitvi. Težava je tudi v podjetjih gre predvsem za manjša, kjer ni organiziranega sindikata, saj mora po zakonu delodajalec, ki želi subvencijo za skrajšanje delovnega časa od 36 do 32 ur, z reprezentativnimi sindikati skleniti dogovor. Za subvencijo so vloge podala tako mala in srednja kot velika podjetja. Največ prijav je z območja Ljubljane 113 podjetij za okoli 6000 delavcev, Kranja 43 podjetij za 4800 delavcev, Celja 41 podjetij za 4480 delavcev in Velenja 35 podjetij za 9900 delavcev. Glede nadzora je Poglajnova povedala, da pogodba o subvencioniranju določa delodajalčeve obveznosti, izvajanje teh pa bodo spremljali. In sicer bodo nekatera podjetja za inšpekcijski nadzor izbrali naključno, nadzor pa bodo opravljali tudi po morebitnih obvestilih o kršitvah. Pri tistih, predvsem večjih podjetjih, ki so se prijavila, ne pričakujemo izkoriščanja subvencije, je dejala Poglajnova in izrazila prepričanje, da bo zakon ohranil določeno število delovnih mest. Za izvajanje zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa je v proračunu sicer namenjenih 200 milijonov evrov.

neutral

Na to kažejo opazna znižanja rasti izvoza blaga, obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, vrednosti opravljenih del v gradbeništvu in realnega prihodka v trgovini na drobno v novembru in decembru. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle Ob zmanjšanju povpraševanja v EU in zunaj Unije je v Sloveniji zaslediti predvsem krepak padec izvoza ta se je v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni nominalno znižal za 9,4 odstotka. Močno se je zmanjšala tudi investicija dejavnost, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Vasle ne bi bil presenečen, če bi statistični urad za zadnje lansko četrtletje ugotovil negativno gospodarsko rast. Glede na pričakovanja in ocene so podatki, ki prihajajo iz finančnega in realnega sektorja, zelo slabi, je dejal. Poudaril je, da je ponoven zagon gospodarstva pričakovati v letu 2010, pri tem pa bodo pomembno vlogo igrali ukrepi na evropski ravni in ukrepi, ki jih sprejema slovenska vlada in bodo uresničeni v slovenskem gospodarstvu. Če je še v prvih devetih mesecih lani skupni izvoz na trge EU znašal 3,6 odstotka na letni ravni, se je oktobra začel zmanjševati za 4,2 odstotka, novembra lani pa se je zmanjšal kar za 17 odstotkov. Po posameznih državah so po Vasletovih besedah številke še slabše, tako je Slovenija novembra denimo v Italijo izvozila za četrtino manj, v Veliko Britanijo pa za 30 odstotkov manj. Slovenija je imela tudi padec izvoza v nove članice EU, pa tudi v države nekdanje Jugoslavije. Močno so se v zadnjem lanskem četrtletju poslabšale razmere v predelovalnih dejavnostih. Razlog za poslabšanje industrijske proizvodnje pa je po Vasletovih besedah globalen in ni odvisen od Slovenije. Industrijska proizvodnja se namreč umirja v celotni EU. Opazno je umirjanje v predelovalnih dejavnostih, industrijski proizvodnji in gradbeništvu. Padla pa sta tako izvoz kot uvoz. Foto POP TV Prišlo je tudi do pomembnega umirjanja v gradbeništvu. Kot je pojasnil Vasle, se je močno umirila aktivnost pri infrastrukturnih objektih, negativna je aktivnost pri gradnji stavb. Razlog za umirjanje je isti kot pri izvozu, torej umiritev gospodarske rasti, je poudaril. Padel je tudi uvoz proizvodov in storitev. Največja razlika v primerjavi s predhodnimi četrtletji je pri proizvodih za vmesno uporabo, zmanjšal pa se je tudi uvoz proizvodov za investicije. V tekočem računu plačilne bilance se je primanjkljaj povečal in po oceni Umarja znašal 5,8 odstotka BDP v letu 2008. Razlog za tolikšen primanjkljaj je podoben kot v letu 2007, in sicer se je poslabšala bilanca blagovne menjave. Previsoka rast plač v javnem sektorju? Razmere na trgu dela so se začele slabšati. V predelovalni dejavnosti je bil trend zaznaven že v lanskem drugem četrtletju, a se je v zadnjem četrtletju še poglobil. Medtem ko je v predelovalni dejavnosti prišlo do zmanjšanja delovno aktivnega prebivalstva, je v drugih segmentih prišlo zgolj do umirjanja. Plače v javnem sektorju po mnenju Vasleta preveč rastejo. Foto POP TV Povečevanje brezposelnih v zadnjem lanskem četrtletju delo je sicer največ ljudi izgubilo januarja, slabi kazalci pa se nadaljujejo tudi februarja se je odrazilo na znižanju rasti plač v zasebnem sektorju, čeprav je bila ta v primerjavi z letom 2007 na višji ravni. Umar je že večkrat opozoril na problematiko rasti plač v javnem sektorju. Ta bo letos zaradi dogovora socialnih partnerjev nižja od sprva predvidene 10-odstotne in naj bi znašala manj kot osem odstotkov, kar pa je po Vasletovih besedah še vedno visoka rast, ki odstopa od rasti plač v zasebnem sektorju in produktivnosti v letošnjem letu. Inflacija se bo še umirjala Inflacija v Sloveniji se tako kot v območju evra umirja in je trenutno pod dolgoročno vzdržno ravnjo. Makroekonomsko sprejemljiva inflacija na srednji rok bi bila, tako pravi Vasle, okoli tri odstotke. Inflacija se bo po napovedih Umarja do sredine leta še umirjala, celo zanihala nekoliko navzdol, nato pa se bo ponovno začela zviševati. V zadnjem četrtletju je bila skromna tudi aktivnost v finančnem sektorju. Tako se je zmanjšal tok posojil med bankami in podjetji, prepolovil pa se je tudi tok posojil prebivalstvu. Kreditiranje prebivalstva se je lani iz četrtletja v četrtletje umirjalo, nadaljeval pa se je odliv sredstev iz vzajemnih skladov, vloge prebivalstva v bankah pa so se postopno krepile.

negative

V številnih državah plačujejo lastnikom, da se odpovejo staremu avtomobilu in kupijo novega. S tem iz krize rešujejo industrijo, ki samo v EU zaposluje 12 milijonov ljudi. Slovenija takega ukrepa ne namerava uvesti. V tem trenutku še nihče ne vidi luči na koncu tunela. Vsi se zavedamo, da smo še v globoki temi. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Slovenija pripravlja sveženj spodbud za avtomobilski sektor, ki bodo vezane na sredstva Evropske investicijske banke EIB, je napovedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Odločili smo se za horizontalne spodbude, torej spodbude, namenjene celotni verigi avtomobilske industrije, ne samo končnim proizvajalcem, kar je dejansko v Sloveniji samo Revoz, ampak tudi dobaviteljem, ki pa jih je v Sloveniji zelo veliko, je pojasnil minister. Ukrepi naj bi pospešili razvoj, pa tudi uporabo varnejših in okolju prijaznejših tehnologij. Slaba novica pa je subvencioniranja nakupa novih avtomobilov še ne bo. Za odvoz starega avtomobila na odpad, vam država še ne bo plačala. Minister Lahovnik sicer priznava, da podobni ukrepi nekaterih držav EU koristijo tudi slovenskemu Revozu. Država ne bo plačevala za nakup avtomobila Protekcionizem ne bi ogrozil samo malih držav in v tem kontekstu tudi Slovenije, ampak na sploh celotno idejo, na kateri počiva EU, zato je usklajeno delovanje tako pomembno. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Nekatere države lastnikom, ki se želijo znebiti starega avtomobila in kupiti novega, plačajo določen znesek. Slovenije med njimi ni in takšnih spodbud niti ne načrtuje, je dejal minister. Za subvencioniranje nakupa novih avtomobilov se nismo odločili, saj smo Slovenci še vedno med vodilnimi po nakupu avtomobilov, je to odločitev pojasnil minister. A če bi se za to odločile vse države članice EU, bi bil to signal tudi za nas, je še dodal minister. To shemo je doslej sprejelo devet od sedemindvajsetih držav Evropske unije, devet pa jih še razmišlja o tem. Sicer pa je minister poudaril, da mora biti pri reševanju avtomobilske industrije v ospredju vloga zasebnega sektorja, ne države. Če si kdo predstavlja, da se bo razbremenil odgovornosti in velike izgube dal v breme davkoplačevalcem, je to račun brez krčmarja. Če to dovolimo, potem dovolimo velik moralni hazard, je posvaril. General Motors se je znašel v težavah, z njim pa tudi številne evropske tovarne. Posebej je opozoril na primer ameriškega General Motorsa. Nekoč eno vodilnih podjetij, ki ima tovarne tudi po Evropi, se je znašlo v velikih težavah in zaradi tega pritiska na države članice za različne podpore tudi iz sredstev davkoplačevalcev. General Motors ne ravna ravno v duhu družbene odgovornosti in k sreči v Sloveniji nima obrata, je dejal Lahovnik. Zato pa so v hudih skrbeh evropske države, katerih avtomobilska industrija je vezana na ranjenega ameriškega velikana. Plat zvona bijejo predvsem Nemci, saj je njihov Opel v lasti General Motorsa, pa tudi Švedi, kjer se je v podobnih težavah zaradi ameriških lastnikov znašel Volvo. V tem trenutku še nihče ne vidi luči na koncu tunela. Vsi se zavedamo, da smo še v globoki temi, je opozoril minister. A v Sloveniji je po njegovih besedah stanje še vedno boljše kot v večini drugih drž, ker je finančni sektor v boljši kondiciji in nima toliko toksičnega premoženja.

negative

Turistična industrija v Italiji, ki zaposluje kar dva milijona ljudi, se je znašla v hudi krizi. Ogroženih je 100 tisoč delovnih mest, vsak peti hotel naj bi letos zaprli. Italijanski turizem je v hudi krizi. Turistična industrija v Italiji zaposluje dva milijona ljudi in ustvari deset odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda. Italijanski turizem se je znašel v hudi krizi. Samo januarja je delo izgubilo 4,5 odstotka zaposlenih v italijanskem hotelirstvu, med zaposlenimi za določen čas pa jih je na cesti pristalo deset odstotkov. Do konca tega leta utegne zaposlitev izgubiti 100.000 delavcev v italijanskem turizmu, kar je še enkrat več od števila delovnih mest, ki so ogrožena v avtomobilski industriji, svarijo v italijanskem turističnem združenju Federturismo. Da bi lahko prebrodili krizo, italijanski turistični delavci od vlade zahtevajo lažji dostop do posojil in davčne olajšave. V Italiji znaša davek na dodano vrednost v turizmu deset odstotkov, v Španiji sedem, v Franciji pa le 5,5 odstotka. Španska vlada je za pomoč domačemu turizmu že namenila 400 milijonov evrov. Turist v Rimu Zaradi finančne in gospodarske krize so ogrožena predvsem manjša turistična podjetja v Italiji. Raziskava združenja Federturismo napoveduje, da bodo letos v državi zaprli od tri do pet odstotkov hotelov, resno je ogroženih 13.000 večinoma družinskih podjetij. Italijanska vlada je sprejela ukrepe za pomoč bankam, avtomobilski industriji in proizvajalcem gospodinjskih aparatov, a je popolnoma prezrla dramatičen položaj v turizmu, enem od temeljev italijanskega gospodarstva, kritizira združenje. Ob tem je zanimivo, da premier Silvio Berlusconi na vsa usta hvali protikrizne ukrepe, po njegovih besedah nobena druga vlada v Evropi ni naredila več kot italijanska. V nekem televizijskem pogovoru je izrazil tudi mnenje, da stanje sploh ni tako slabo in da mediji vse skupaj predstavljajo preveč dramatično. Bo poleti kaj bolje? Napovedi niso ravno rožnate.

negative

Kdor ima denar, si med krizo lahko privošči več. Če kupite prestižen avto, vam podarijo cenejšega, plačate štiri, dobite sedem prenočitev v luksuznem hotelu, zlahka lahko križarite za polovično ceno.

positive

Uničenje, ki ga je povzročila finančna kriza, po nedavni analizi presega vrednost 40 tisoč milijard evrov. Najhuje je v Aziji, kjer je klonila tudi Japonska. Analiza Azijske razvojne banke je pokazala, da je finančna kriza po vsem svetu uničila skoraj 40 tisoč milijard dolarjev premoženja. Azija je najbolj prizadeta, tam se je namreč razbilinilo kar 7630 milijard dolarjev. Predsednik Azijske razvojne banke je prepričan, da bo Azija iz sedanje krize izšla krepkejša kot kdaj koli. Bojim se, da se bo položaj še poslabšal, je dejal Haruhika Kuroda, predsednik Azijske razvojne banke. Hkrati je izrazil prepričanje, da bo Azija iz krize izšla kot ena prvih delov sveta, in sicer krepkejša kot kdaj koli. Okrepitev konjunkture je po njegovih besedah mogoče pričakovati konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Po mnenju ekonomistov pa je Azijo kriza tako hudo prizadela ravno zato, ker gre za regijo, ki se izredno hitro razvija. Klonila tudi Japonska Japonska je imela januarja letos rekorden, 1,4 milijarde evrov visok primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. Po podatkih japonskega finančnega ministrstva gre za prvi primanjkljaj v zadnjih 13 letih. Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes zaradi zaskrbljenosti glede japonskega gospodarstva znižali. Indeks Nikkei je zdrsnil na najnižjo raven v zadnjih 26 letih. Manjše povpraševanje po tehnoloških izdelkih Do primanjkljaja je prišlo zaradi hudega upada izvoza in poglabljanja recesije. Japonsko je posebej prizadel upad svetovnega povpraševanja po avtomobilih, visokotehnološkem blagu in strojih, področjih, na katerih ta država blesti. Skupno se je izvoz januarja na letni ravni znižal za 46,3 odstotka, uvoz pa za 31,7 odstotka. Japonsko je po besedah analitikov še posebej prizadel upad svetovnega povpraševanja po avtomobilih. Zaradi slabega gospodarstva ZDA tudi Japonska ostaja na dnu Januarski primanjkljaj, ki ga je danes uradno objavilo japonsko finančno ministrstvo, je bil večji od pričakovanj in največji po januarju 1985, analitiki pa se bojijo, da bo japonski tekoči račun plačilne bilance v rdečem območju še več mesecev. Zaenkrat namreč ne gre pričakovati, da se bo opešano ameriško gospodarstvo popravilo že v bližnji prihodnosti, zato bo verjetno tudi japonski izvoz ostal šibak. Nekateri se bojijo, da bo japonska vlada v tem tednu objavila, da se je drugo največje gospodarstvo na svetu v zadnjem lanskem četrtletju skrčilo več kot za medletnih 12,7 odstotka, kot so ocenjevali doslej. Tudi v letošnjem prvem četrtletju naj bi imela Japonska po napovedih velik upad bruto domačega proizvoda.

negative

Projekt izgradnje stadiona v Stožicah zaradi vse bolj verjetnega izstopa srbske Delte še ni ogrožen, pravi Janković. V primeru, da Delta izstopi, se na MOL že dogovarjajo z alternativnimi investitorji. Župan MOL Zoran Janković Zaradi gospodarske situacije imajo v Delti težave s financiranjem projekta izgradnje stadiona in nakupovalnega centra v Stožicah. V celoten projekt bi morala Delta vložiti več kot 232 milijonov evrov. Do sedaj je plačala le pet milijonov evrov podjetju Grep in dva milijona evrov za izdelavo študije o trgovskem centru. Do konca preteklega leta pa bi morala plačati še 20 milijonov, a ji to ni uspelo. V Delti se sicer še niso odločili za odstop od projekta, a so priznali, da imajo težave pri pridobitvi kreditov za financiranje. Kot je pojasnil ljubljanski župan Zoran Janković, bodo Delto čakali še do konca meseca, nato pa bodo vložili tožbo za 15 milijonov evrov. Ogrin Projekt gre naprej Delta Holding Foto POP TV Direktor Grepa Uroš Ogrin pa je povedal, da so se odločili, da gre projekt z javnim delom v tempu, ki bo omogočal izvedbo pogodbenih obvez, za trgovski center pa imamo v tem tednu oziroma do konca meseca časovni time out odlok prvotnemu kupcu kompleta stožice, to je beograjski Delta . Ogrin je ob tem povedal, da ima Grep v tem trenutku tako pravnomočno gradbeno dovoljenje za projekt, ki je sicer vreden več kot 200 milijonov evrov, kot tudi stavbno pravico na zemljišču, velikem preko 160.000 kvadratnih metrov. Grep bo s projektom na javnem delu dvorana in stadion nadaljeval konec tega meseca, projekt pa naj bi bil po besedah Ogrina trenutno vreden okoli 24 milijonov evrov. Od tega je pet milijonov že plačala Delta, osem milijonov gre na račun urbanistične pogodbe, ki jo je Grep za ureditev cestne, komunalne in prometne infrastrukture sklenil z mestno občino Ljubljana MOL, preostanek pa naj bi šel v breme lastnikov Grepa. Župan je na današnji novinarski konferenci zagotovil, da projekt gradnje teče po planu. Javni del mora biti končan do 30. junija 2010, trgovski del pa mora biti takrat zgrajen do tretje faze, da je mogoče zasutje, saj je trgovski center pod nivojem in je na strehi predvidena parkovna ureditev. Maketa športnega parka Stožice Foto Mestna občina Ljubljana Maketa športnega parka Stožice Foto Mestna občina Ljubljana Maketa športnega parka Stožice Foto Mestna občina Ljubljana

negative

Prodaja stanovanj je skoraj zastala, ponudba je velika, cene pa ostajajo visoke. Je nakup stanovanja še vedno dobra investicija ali bodo cene sčasoma vendarle padle?

neutral

Družba KPMG, ki za Pivovarno Laško in Šrotov Infond Holding prodaja 48,34-odstotni delež v Mercatorju, je podaljšala ponudbo do 31. marca, prodajalci pa so pripravljeni prodati tudi manjši delež, ne le celotnega paketa. Interesenti za nakup Mercatorja lahko ponudbe popravijo do 31. marca. Postopek prodaje je zasnovan sicer tako, da prodajalci lahko v katerem koli delu postopka od prodaje odstopijo. Zainteresirani za nakup 48,34-odstotnega deleža družbe Mercator v lasti skupine Pivovarna Laško in Infond Holdinga večinski lastnik je preko drugih družb Boško Šrot lahko svoje ponudbe izboljšajo do 31. marca, prodajalci pa so pripravljeni prodati le 25 odstotkov Mercatorja, ne celotnega deleža, so danes sporočili iz Pivovarne Laško. Družba KPMG, ki vodi prodajo Mercatorja, je zainteresiranim kupcem obvestilo v zvezi z izboljšanjem ponudbe in pripravljenostjo za prodajo tudi manjšega deleža posredovala potem, ko so se ti seznanili s poslovanjem Mercatorja v letu 2008. Postopek prodaje Mercatorja se nadaljuje, zatrjujejo v Laškem in zavračajo navedbe današnjega Dnevnika, da pivovarna ustavlja postopek prodaje polovice Mercatorja. Kot navaja časnik, so ponudnike obvestili, da je naprodaj samo še četrtina Mercatorja, v resnici pa naj bi bili pripravljeni, če bi kdo tako želel, prodati tudi manjši delež. Predsednik uprave Pivovarne Laško in večinski lastnik Infond Holdinga Boško Šrot Po navedbah Dnevnika naj bi prodajalci pričakovali, da bodo delnico prodali po precej višji ceni od trenutne tržne, ki znaša 150 evrov, in od cen, ki so jih interesenti ponudili v nezavezujočih ponudbah. Obenem časnik sklepa, da so našli sebi prijateljskega kupca, ki bi začasno odkupil delež v naši največji trgovski družbi . Pri tem omenja družbo Orbico, ki naj bi bila povezana s Šrotovo svetovalko Andrijano Starina Kosem. Kakšen je interes za nakup Mercatorja, uradno ni znano, po pisanju Dnevnika pa je nezavezujoče ponudbe v začetku februarja oddalo sedem investitorjev. Oddajo nezavezujoče ponudbe so potrdili v srbski Delti Holdingu, za nakup Mercatorja naj bi se zanimal tudi privatizacijski mogotec Igor Lah in še pet večjih tujih skladov zasebnega kapitala s sedežem v Londonu, New Yorku in Bostonu. Spomnimo Kot je znano, je Agencija za trg vrednostnih papirjev leta 2008 ugotovila, da različne Šrotove družbe obvladujejo Mercator mimo prevzemne zakonodaje. Agencija je družbam naložila skupaj 670 tisoč evrov globe. Do znižanja lastništva v Mercatorju pod 25 odstotkov ali prevzema najboljšega soseda pa Šrotove družbe tudi ne morejo uveljavljati glasovalnih pravic v njem. Istrabenz in Laško sta leta 2005 od KAD in SOD odkupila delnice Mercatorja po vrednosti 38.000 tolarjev za delnico, kar znaša 158,57 evra za delnico. Takrat še ni bilo znano, da Boško Šrot preko drugih družb obvladuje večinski delež v Pivovarni Laško. Delnica je nato dosegla celo rekordnih 419 evrov. Delnica Mercatorja je danes na borzi vredna 146,55 evra.

neutral

VZMD opozarja, da bi mali delničarji morali imeti svoje predstavnike v nadzornih svetih Petrola in Zavarovalnice Triglav. Dodali so, da brez minimalnega vpliva malim delničarjem ne preostane nič drugega kot da izstopijo. Vseslovensko združenje malih delničarjev VZMD je na Kapitalsko družbo KAD in na Slovensko odškodninsko družbo SOD naslovilo odprto pismo. V njem je združenje zapisalo, da jih je presenetilo ravnanje KAD in SOD pri oblikovanju predlogov za člane nadzornih svetov, posebej v primeru Petrola in Zavarovalnice Triglav. Na domnevno usklajenih seznamih kandidatov namreč nikjer ni predstavnikov malih delničarjev, so zapisali pri VZMD. Tako je sestava nadzornih svetov v celoti določena med največjimi delničarji v primeru Petrola med KAD, SOD, Istrabenz, NLB in Perspektivo. Kot navajajo, je v Petrolu blizu 40 tisoč malih delničarjev, ki imajo skupno največji, približno 25-odstotni delež. Trdijo, da že vse od odstopa predsednika nadzornega sveta Petrola Jožeta Zagožna leta 2006 na mesto izvolitev predstavnika malih delničarjev argumentirano predlagajo Mirana Mejak, predsednika Sveta VZMD. Predlog za izvolitev predstavnika malizh delničarjev je VZMD skladno s proceduro poslal na Nadzorni svet Petrola, ki pa ga je sprejel in vključil v predlog Nadzornega sveta skupščini delničarjev. Poleg tega je VZMD na KAD in SOD uradno poslal seznam potencialnih kandidatov za člane nadzornih svetov, ki bi lahko kompetentno predstavljali male delničarje, kakor ga je na svoji seji soglasno sprejela Komisija VZMD za izbor kandidatov za člane nadzornih svetov. Niti KAD niti SOD pa predlogov VZMD kot vse kaže nista upoštevala, s čimer malim delničarjem očitno odrekata vsakršno možnost sodelovanja v nadzornih svetih in pri soupravljanju družb, menijo na VZMD. Se ponavlja zgodba nadzornega sveta NKBM? V odprtem pismu je zapisano še, da bi izvolitev nadzornega sveta brez predstavnika malih delničarjev močno spominjala na lanskoletno izvolitev nadzornega sveta NKBM, ko mali delničarji niso dobili niti enega predstavnika v nadzornem svetu. Zoper NKBM združenje vodi sodni postopek. Mali delničarji očitno res ne bodo imeli druge možnosti, kot da iz družb, kjer ne morejo doseči vsaj minimalnega vpliva ter udejanjati pravic iz lastništva delnic, izstopijo, menijo. Pismo so v vednost poslali tudi premierju Borutu Pahorju.

neutral

Koprski policisti so prejeli anonimno kazensko ovadbo zoper predsednika uprave Luke Koper Časarja in direktorja družbe Inženiring Graj Roberta Graja. Anonimnež jima očita zlorabo položaja pri gradnji logističnega centra Panonija. Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar Koprska policijska uprava je prejela anonimno kazensko ovadbo zoper predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja in direktorja družbe Inženiring Graj Roberta Graja. Anonimnež jima očita zlorabo položaja pri gradnji logističnega centra Panonija. V prvi vrsti želimo izpostaviti, da obtožb ne moremo komentirati, ker z njimi nismo bili uradno seznanjeni in celotne vsebine ne poznamo. Za obstoj domnevne ovadbe smo namreč izvedeli iz medijev, je v sporočilu za javnost zapisal vodja službe za odnose z javnostjo Luke Koper Sebastjan Šik. Po pisanju današnjega Dnevnika anonimnež v ovadbi Časarju in Graju njegovo podjetje za Luko Koper v Prekmurju ureja postopke za gradnjo logističnega centra očita, da sta storila kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic pri nakupu parcel ter vzpostavitvi pogojev pri gradnji logističnega centra v Prekmurju. Na ta način naj bi Luko Koper odškodovala vsaj za 700.000 evrov. V Luki Koper so v sporočilu za javnost zapisali, da se pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki jih je Luka Koper leta 2007 sklenila z Inženiringom Graj, nanašajo na več kot 500 parcel, na katerih je družba Inženiring Graj izvajala storitve. Tudi vsi do zdaj izdani računi podjetja Inženiring Graj so bili plačani v skladu s stroškovnikom, ki je sestavni del prej omenjenih pogodb, poudarjajo v koprski družbi. Ne moremo pa se znebiti občutka, da je bila anonimna ovadba vložena bodisi zaradi nepoznavanja vseh dejstev bodisi z namenom škodovanja ugledu družbe, poudarjajo v Luki Koper in dodajajo, da je projekt izgradnje logističnega centra Panonija v občini Beltinci zelo kompleksen projekt, ki je za Luko Koper, lokalno skupnost in državo strateškega pomena. Pismo o nameri za gradnjo regionalnega distribucijskega središča Panonija, ki bo stal 20 milijonov evrov, v njem pa naj bi se zaposlilo 300 ljudi, so 21. marca lani podpisali predstavniki Luke Koper, ministrstev za gospodarstvo, promet, okolje in prostor ter občin Beltinci in Lendava.

neutral

Konec tedna imate zadnjo priložnost za obisk mednarodnega avtomobilskega salona v Ženevi, na katerem razstavlja okrog 250 največjih proizvajalcev jeklenih konjičkov. 5. marca se je začel ženevski mednarodni avtomobilski sejem, potekal pa bo samo še do 15. marca. Že v prvih štirih dneh je pritegnil 270 tisoč obiskovalcev, organizatorji pa jih do zaključka sejma pričakujejo skupaj okrog 700 tisoč. Avtomobilski navdušenci tako lahko občudujejo 130 svetovnih premier novih jeklenih konjičkov. Ta ugledni avtomobilski salon se sicer odvija v času, ko avtomobilska industrija zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize beleži močan upad povpraševanja po avtomobilih, posledično pa beleži slabe poslovne rezultate, zmanjšuje proizvodnjo in odpušča. Pomemben poudarek letošnjega sejma je zato na manjših, energijsko učinkovitejših in do okolja prijaznejših avtomobilov. Organizatorji so tako zeleni tehnologiji namenili kar posebno halo. Tam so predstavljeni avtomobili z manjšo porabo goriva oziroma vozil na hibridni pogon, pri katerih gre za kombinacijo bencinskega ali dizelskega motorja z električno energijo, v celoti električnih vozil in drugih rešitev. Obisk Schwarzeneggerja Na sejmu, ki ga je že na začetku nepričakovano obiskal tudi guverner ameriške zvezne države Kalifornija Arnold Schwarzenegger, je prisotna večina največjih avtomobilskih proizvajalcev, od ameriških, evropskih do azijskih skupaj razstavlja okrog 250 podjetij , na ogled pa so povsem novi oziroma nove različice obstoječih modelov. Med njimi so opel ampera, volkswagen polo, ford fiesta, škoda yeti, honda insight hybrid, citroen DS3. Ženevski avtomobilski salon, ki časovno prihaja za salonom v ameriškem Detroitu, sicer sodi med največje avtomobilske salone na svetu, med drugim tudi zaradi svoje nevtralnosti, saj nima večjega avtomobilskega proizvajalca, ki bi imel prednost domačega terena.

neutral

Gorenje je državne subvencije prelilo v plače zaposlenih. Težava pa je, da se od 60 evrov odšteje plačilo davka, zato predsednik uprave Bobinac poziva, naj bodo subvencije oproščene obremenitev. Gorenje je državne subvencije zaradi uvedbe 36-urnega delovnika prelilo v plače zaposlenih, čeprav jim država še ni nakazala sredstev. Sicer opozarjajo, da subvencija znaša 60 evrov na zaposlenega, vendar je treba od tega zneska plačati prispevke in davek oziroma dohodnino državi. Delavci Gorenja so ob plačah dobili dodatke zaradi subvencij. Od 60 evrov se torej obračunavajo prispevki na plačo oziroma prispevki delodajalca v višini 16,10 odstotka na bruto znesek in potem od bruto zneska še prispevki od plače oziroma prispevki delojemalca v višini 22,10 odstotka ter davek, dohodnina po povprečni stopnji, ki velja za posameznika. Zaradi različnih povprečnih stopenj za obračun dohodnine in različnih olajšav so tudi neto zneski subvencij, ki so jih izplačili ob februarski plači, različni. Znesek je višji pri delavcih, ki prejemajo nižjo plačo in imajo več olajšav. Zato je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac ministru za delo, družino in socialne zadeve Ivanu Svetliku predlagal, da bi vlada spremenila podzakonske akte tako, da država subvencij ne bi obremenila z davki in prispevki, temveč bi to obravnavala kot solidarnostno pomoč, ki je teh obremenitev oproščena. S tem bi zagotovili neto izplačilo 60 evrov zaposlenim. Uprava Gorenja namreč zagovarja, da je nesmiselno, da država najprej nakaže pomoč, potem pa od tega zneska zahteva nazaj dajatve, prispevke in tako zmanjša izplačilo subvencij zaposlenih za 30 do 50 odstotkov. Sicer je Gorenje pred tednom dni že vložilo zahtevek za izplačilo subvencij za mesec februar. Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa ne določa, v kakšne namene naj podjetje porabi prejeta sredstva. Tako je Gorenje med redkimi podjetji, ki so se odločila ta sredstva v celoti preliti v prejemke zaposlenih. Vodstvo Gorenja se je v dogovoru s sindikatom odločilo, da bo družba glede na podporo, ki so jo zaposleni izkazali od podpisu aneksov za skrajšani delovni čas, vnaprej samo zagotovilo potrebna sredstva. Glede na to, da imajo vsi zaposleni, nekateri pa delajo 36 ur oziroma 40 ur na teden, iz solidarnosti 10 odstotkov nižjo plačo, je Gorenje vsem zaposlenim izplačalo subvencijo, čeprav za tiste, ki delajo 40 ur, od države ne bo prejelo nič. Subvencija pa ni izplačana članom uprave in vodilnim delavcem, ki imajo sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi.

positive

Opec je odločil, da obsega dnevne proizvodnje nafte ne bodo spreminjali do konca maja, ko se bodo članice znova sestale. Analitiki so pred tem nasprotno pričakovali znižanje proizvodnje črnega zlata. Naftni ministri članic Organizacije držav izvoznic nafte Opec so se na današnjem srečanju na Dunaju dogovorili, da do konca maja ne bodo spreminjali dnevne proizvodnje nafte, je povedal iraški naftni minister Husein al Šahristani. Naftni ministri se bodo znova srečali 28. maja, ko naj bi znova pregledali razmere na naftnem trgu, in se takrat odločali o morebitnem znižanju proizvodnje nafte. Opec kljub drugačnim pričakovanjem ni znižal proizvodnje nafte. Analitiki so sicer pričakovali, da se bodo članice Opeca zaradi nizkih cen nafte na svetovnem trgu ta se giblje okrog 46 dolarjev za 159-litrski sod, lani poleti je bila cena črnega zlata skoraj trikrat višja že danes odločili za znižanje proizvodnje. Pred srečanjem so namreč nekateri naftni ministri 11-članskega naftnega kartela napovedovali občutno znižanje proizvodnje nafte, s katerim bi se znova približali cenovni ravni 100 dolarjev za 159-litrski sod. Alžirski naftni minister Šakib Helil, ta pred srečanjem ni bil naklonjen novemu znižanju proizvodnje, je dejal, da morajo članice kartela pred morebitnim novim znižanjem proizvodnje nafte najprej znižati proizvodnjo za že lani dogovorjene količine. Kot je dejal, je proizvodnja še vedno previsoka glede na že sklenjene dogovore o znižanju proizvodnje, in sicer za približno 800.000 159-litrskih sodov. Opec je za cilj postavil dnevno proizvodnjo 24,85 milijona 159-litrskih sodov, vendar je dejanska proizvodnja precej višja, februarja je znašala 25,71 milijona sodov.

neutral

Ameriška zavarovalnica American International Group je več kot 90 milijard dolarjev prejete državne pomoči porabila za odplačilo dolgov bankam, ki so že prejele protikrizno pomoč ameriške vlade. Poslovna stavba zavarovalniškega koncerna American International Group, kateri je ameriška centralna banka Federal Reserve odobrila posojilo v višini 85 milijard dolarjev. Ameriška zavarovalnica American International Group AIG, kateri očitajo za 165 milijonov dolarjev bonitet, ki si jih nameravajo izplačati njeni managerji, je včeraj razkrila, da je več kot 90 milijard dolarjev prejete državne pomoči že porabila za odplačilo dolgov oziroma obveznosti tujim in domačim bankam, med katerimi so sicer nekatere prav tako prejele protikrizno pomoč ameriške vlade. Med največjimi prejemniki denarja AIG so bili ameriška Goldman Sachs, ki je prejela 12,9 milijarde dolarjev, francoska Societe Generale 11,9 milijarde dolarjev, nemška Deutsche Bank 11,8 milijarde dolarjev in britanska Barclays 8,5 milijarde dolarjev. Ameriška Merrill Lynch je od septembra lani do konca decembra prejela 6,8 milijarde dolarjev. Foto Reuters AIG prejela že 170 milijard državne pomoči Ameriška vlada je lani ob izbruhu finančne krize v strahu za stabilnost ameriškega finančnega sistema ter pretočnost posojil gospodinjstvom in podjetjem rešila AIG pred propadom s podržavljanjem, tako da je v okrog 80-odstotni državni lasti. AIG je tako doslej od države prejela skupno okrog 170 milijard dolarjev pomoči.

negative

Pahor je na uradnem obisku v Nemčiji z Merklovo govoril o reševanju gospodarske krize, gospodarskem sodelovanju in obnovitvi morebitnega sodelovanja pri modernizaciji Slovenskih železnic. Pahor in Merklova v Berlinu Osrednja tema pogovorov med nemško kanclerko Angelo Merkel in slovenskim premierjem Borutom Pahorjem je bila krepitev gospodarskega sodelovanja. Iz kabineta premiera so sporočili, da sta sogovornika izmenjala stališča glede zmanjševanja negativnih učinkov gospodarske in finančne krize ter se strinjala o nujnosti usklajenega delovanja držav članic EU. O tem bodo voditelji članic unije govorili na srečanju ta četrtek in petek v Bruslju, po oceni kanclerke Merklove pa je Evropa glede tega vprašanja že veliko bolj usklajena, kot se morda kaže navzven. Pahor in Merklova sta se dogovorila tudi za nadaljnje sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo na strokovni in ministrski ravni glede priprave ukrepov za zmanjševanje gospodarske in finančne krize. Blagovna menjava z Nemčijo predstavlja petino vse slovenske blagovne menjave Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od nemškega, saj je ta država za Slovenijo najpomembnejši izvozno-uvozni trg, blagovna menjava z Nemčijo, ki se sooča z najhujšo gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni, pa predstavlja več kot petino vse slovenske blagovne menjave s tujino. Pahor se je z Merklovo pogovarjal tudi o obnovitvi sodelovanja z Deutsche Bahnhof pri modernizaciji Slovenskih železnic. Foto Kanal A Po podatkih statističnega urada je Slovenija leta 2007 v Nemčijo izvozila za 3,65 milijarde evrov blaga, uvozila pa za 4,16 milijarde evrov. Tako na uvozni kot na izvozni strani so močno zastopani izdelki avtomobilske in kovinsko-predelovalne industrije, torej panog, ki so jih učinki gospodarske krize še posebej prizadeli. Kanclerka Merklova in premier Pahor pa sta se na srečanju zavzela tudi za obnovitev pogovorov z Deutsche Bahnom o morebitnem sodelovanju pri modernizaciji Slovenskih železnic. Pogovori o tem so se začeli že pred časom, a doslej konkretnih rezultatov ni bilo. Pahorja sta v Berlinu spremljala ministra za finance ter za evropske zadeve in razvoj, Franc Križanič in Mitja Gaspari, premier pa se je srečal tudi z nemškim zunanjim ministrom Frankom-Walterjem Steinmeierjem in s predsednikom parlamenta Norbetom Lammertom ter z nemškimi gospodarstveniki. Enodnevni uradni obisk v Berlinu bo premier Pahor sklenil s srečanjem s predstavniki slovenskega gospodarstva v Nemčiji in s predstavniki slovenskih društev v Berlinu.

neutral

Srbska Delta Holding bo maja kupila četrtino Mercatorja, o poslu pa se že dogovarja s skupino Pivovarna Laško, ki ima v lasti skoraj polovico Mercatorja, poroča srbski časnik Večernje novosti. Direktor marketinga v Pivovarni Laško Jure Struc poročanja srbskega časnika ni niti zanikal niti potrdil. Dejal je, da bo Pivovarna Laško uradno izjavo podala, ko bo končan postopek prodaje deleža v Mercatorju, do takrat pa prodajo vodi podjetje KPMG Slovenija. Pivovarna Laško in Delta se dogovarjata o prodaji oziroma nakupu približno 25 odstotkov Mercatorja, podjetja okrog Pivovarne Laško pa bi ostala lastnik 23 odstotkov najboljšega soseda . Delta, če bo prišlo do dogovora, ne bo odpuščala zaposlenih, napoveduje pa prestrukturiranje stroškov podjetja , navajajo Večernje novosti. Delta naj bi sredstva za nakup četrtine Mercatorja in še kakšne trgovinske verige v sosednji državi dobila prek vstopa enega od večjih ameriških investicijskih skladov v svojo lastniško strukturo. Neimenovani sklad naj bi s približno 300 milijoni evrov dokapitaliziral Delto, s tem pa tudi dobil lastniški delež v največji srbski zasebni družbi. Večinski lastnik Delte je Miroslav Mišković. Laščani so minuli teden sporočili, da so pripravljeni prodati tudi manjši delež Mercatorja, ne le celotnega paketa delnic. Kot je znano, so družbe Infond Holding, ki je preko povezanih podjetij v lasti prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota in je največja lastnica Pivovarne Laško, ter Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska 6. decembra lani objavile poziv za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup skupno 1.820.141 delnic Mercatorja oziroma nekaj več kot 48 odstotkov Mercatorja. Sprva naj bi se za nakup Mercatorja zanimalo med 10 in 15 družb, nezavezujoče ponudbe pa naj bi po pisanju časnika Dnevnik poleg Delte oddale še družbe v lasti slovenskega poslovneža Igorja Laha, ta je to potrdil, in pet večjih tujih skladov zasebnega kapitala s sedežem v Londonu, New Yorku in Bostonu. Šlo naj bi za družbe CVC Capital, Bain Capital, Blackstone Group, Bridgepoint in BC partners.

neutral

Nadzorni svet Slovenskih železnic je razrešil dosedanjega generalnega direktorja Tomaža Scharo. Na njegovo mesto je imenoval nekdanjega prvega moža SŽ in prevaljskega župana Matica Tasiča. Tasič je bil med letoma 1998 in 2002 na čelu Slovenskih železarn. Nadzorni svet Slovenskih železnic je na današnji seji na podlagi odstopne izjave razrešil dosedanjega generalnega direktorja družbe Tomaža Scharo. Na njegovo mesto je imenoval nekdanjega prvega moža Slovenskih železarn in prevaljskega župana Matica Tasiča. Schari bodo ob odhodu izplačali odpravnino v višini 21.000 evrov. Povsem neprimerno in nehigienično je, da nadzorniki imenujejo človeka na tako pomembno funkcijo, kot je generalni direktor Slovenskih železnic kljub temu, da ga na seji nadzornikov ni bilo. Silvo Berdajs Predsednik nadzornikov Andrej Godec je po seji povedal, da je Tasič dobil podporo večine sicer devetčlanskega nadzornega sveta, ni pa dobil podpore predstavnikov delavcev v tem organu. Predstavnik delavcev in predsednik sveta delavcev železnic Silvo Berdajs je prepričan, da je bilo imenovanje Tasiča neprimerno. Kot poudarja Berdajs, nadzorniki niso ugotavljali, ali Tasič izpolnjuje pogoje za zasedbo tega delovnega mesta, kot jih določa akt o ustanovitvi, dobili so le zagotovilo predsednika nadzornikov Andreja Godca, da vse pogoje izpolnjuje. Novi prvi mož Slovenskih železnic mora do prihodnje seje nadzornega sveta pripraviti ustrezen program vodenja železnic in svoja videnja, je povedala nadzornica Branka Neffat. Kot je poudarila, bodo nato skupaj sprejeli usmeritve za sanacijo in delo družbe. Po imenovanju je Tasič dejal, da prihaja v eno največjih podjetij v slovenskem prostoru, ki je pomembno logistično podjetje, je pa v dokaj slabem stanju, a v njem vidim dve prednosti. To so kakovostni kadri in ugodna geostrateška lega Slovenije, oboje je treba optimalno izkoristiti . Po Tasičevem mnenju ugodna geostrateška lega države Slovenskim železnicam v sodelovanju s strateškim partnerjem omogoča, da postanejo pomemben regijski logist in pomemben ponudnik integralnih logističnih storitev na petem in desetem koridorju ter hkrati prijazen nosilec javnega potniškega prometa v Sloveniji. Foto Dare Čekeliš Težko delo za novega direktorja Kot je znano, Slovenske železnice tonejo v rdečih številkah, saj imajo za 20 milijonov evrov izgube. Samo v prvih enajstih mesecih lani so v potniškem prometu ustvarile približno osem milijonov evrov izgube, v tovornem pa nekaj čez 10 milijonov evrov. Izguba tovornega prometa naj bi po nekaterih informacijah v celotnem letu 2008 dosegla celo 13 milijonov evrov. Prometni minister Patrick Vlačič je že kmalu po nastopu na svoj položaj dejal, da poslovodstvo SŽ ne uživa več njegovega zaupanja in da bo vladi predlagal menjavo nadzornega sveta. To se je v začetku februarja tudi zgodilo, zdaj pa odhaja tudi generalni direktor, na mesto pa prihaja Tasič. Nadzorni svet, ki mu predseduje Andrej Godec, se je sicer seznanil z nerevidiranimi poslovnimi rezultati, strateškim načrtom z ukrepi in trenutnim stanjem pri izvajanju ukrepov. Pripravo omenjenih dokumentov je nadzorni svet poslovodstvu Slovenskih železnic naložil v začetku marca. Poslovodstvo železnic je dodatne ukrepe za optimizacijo poslovanja v času finančne negotovosti in gospodarske krize obravnavalo že na seji 10. marca, z njimi pa naj bi železnice letno prihranile do 30 milijonov evrov. Ukrepi bodo predstavljeni socialnim partnerjem in z njimi tudi usklajeni, so zagotovili v poslovodstvu Slovenskih železnic.

neutral

Priporočila vlade o znižanju sejnin in nagrad nadzornikov podjetij v državni lasti so očitno začela delovati. Tudi pri Telekomu so se namreč odločili, da bodo sledili priporočilu vlade. Predsednik uprave Telekoma Bojan Dremelj Kot so dejali v Telekomu, je uprava iz solidarnosti do številnih zaposlenih v Sloveniji, ki so se bili prisiljeni odreči delom svojih plač ali odložiti že dogovorjene uskladitve, predlagala nadzornemu svetu znižanje svojih plač. Plača predsednika uprave bo od 1. aprila nižja za 25 odstotkov. S tem bodo usklajene tudi plače članov uprave in direktorjev hčerinskih družb. Po Telekomovih trditvah letne nagrade članom uprave za uspešno delo že do sedaj niso presegale zneska dveh mesečnih plač. Delničarji Intereurope širijo dnevni red aprilske skupščine Na skupščini Intereurope, ki je sklicana za 10. april, naj bi na zahtevo Kada in Soda obravnavali tudi spremembo sejnin in povračil stroškov članom nadzornega sveta v skladu s sklepom vlade. Kad in Sod, ki imata skupaj 15,1-odstotni delež v koprski družbi, sta v zvezo vložila predlog glede predlaganih sprememb statuta družbe. Tako v skladu s sklepom vlade glede izplačevanja sejnin in nagrad zaradi omejevanja učinkov finančne krize predlagata črtanje določbe statuta, ki omogoča nagrajevanje članov nadzornega sveta v dobičku družbe. Lahovnikova opozorila očitno delujejo Minister Matej Lahovnik Foto Dare Čekeliš Znano je, da je vlada sprejela določena priporočila glede sejnin in nagrad za nadzornike, pa tudi glede plač, nagrad ter odpravnin članov in predsednikov uprav družb v delni ali celotni lasti države. Nekateri so takrat gospodarskemu ministrstvu odgovorili, da jim priporočila vlade niso jasna, da ne vedo, kakšna je osnova za omejevanje nagrad in plač ter da so v dvomih. Če bodo nadzorni sveti v dvomih, ali naj si znižajo sejnino, bom predlagal njihov razrešitev, je bil jasen gospodarski minister Matej Lahovnik. Gre namreč za predstavnike v gospodarskih družbah, kamor so bili imenovani na predlog ministrstva. Če ne upoštevajo sklepa vlade, ne morejo uživati zaupanja, da bodo delali dobro in v interesu družbe, je dejal minister. Nagrade članom in predsednikom uprav so omejene na največ dve bruto plači letno. Odpravnina je omejena na največ šestkratnik povprečne mesečne plače posameznika, ki je do nje sicer upravičen le v primeru, če družbo zapusti in je razrešen iz nekrivdnih razlogov. Če bo ostal v podjetju, mu odpravnina ne pripada.

neutral

Ko je od vlade dobila 170 milijard pomoči, je zavarovalnica AIG svojim vodilnim izplačala nagrade v višini 165 milijonov dolarjev. Direktor je tiste, ki so prejeli več kot 100.000 dolarjev, pozval, naj vrnejo vsaj polovico denarja. Direktor AIG Edward Liddy je danes pred kongresom povedal, da je tiste zaposlene, ki so prejeli za več kot 100.000 dolarjev nagrad, pozval, naj vrnejo vsaj polovico denarja. Jezni demokrati so zavarovalniškemu gigantu AGI postavili ultimat vrnite 165 milijonov ali pa bo kongres vsoto odvzel z izrednim zakonskim ukrepom. Težava je namreč v tem, da zavarovalnica AIG želi dobiti nova sredstva iz stimulacijskega svežnja, hkrati pa je za vodilne v zavarovalnici namenila 165 milijonov dolarjev nagrad. Zavarovalnica bi s 30 milijardami dolarjev pomoči rada premagala svetovno finančno in gospodarsko krizo. Timothy Geithner in Barack Obama Republikanci so opozorili, da demokrati niso tako nedolžni ter jih obtožili, da so le mirno gledali, ko je do dogovora o nagradah prišlo, in da bi finančni minister Timothy Geithner lahko oziroma moral storiti več. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je razložil, da so bile pogodbe o nagradah sprejete veliko prej, preden je prišla na oblast nova administracija. Vendar pa te razlage ne pojasnjujejo zamude pri odkritju pogodbe o nagradah. Bela hiša je sicer izpostavila, da Geithnerju zaupa, a je jasno preložila odgovornost nanj. V torek pozno zvečer je Geithner poslal pismo vodilnim v kongresu in jih obvestil, da sodeluje s pravosodnim ministrstvom, skupaj pa poskušajo ugotoviti, če je možno izplačila AIG dobiti nazaj. V nasprotnem primeru bodo 165 milijonov vredne nagrade močno obdavčili in tako poskušali rešiti zadevo. Pravosodni minister New Yorka Andrew Cuomo je sicer ugotovil, da je AIG denar že izplačal, pri čemer je 73 posameznikov dobilo najmanj milijon dolarjev. Ameriški predsednik Barack Obama, ki se je na dogodke ostro odzval, naj bi za namene zavarovalnice izvedel prejšnji četrtek. Seveda je obnašanje AGI sprožilo zgražanje ameriške javnosti, ki že tako ni naklonjena načrtu, s katerim Obama skuša stabilizirati finančni sistem in ekonomijo končno potegniti iz recesije.

neutral

Renault bo proizvodnjo clia 2 selil iz Slovenije v Francijo. V Revozu pojasnjujejo, da je selitev posledica povečanega povpraševanja, medtem ko francoski viri trdijo drugače. Francoska avtomobilska družba Renault bo proizvodnjo enega od modelov avtomobilov, ki jih izdeluje v tujini, preselila v Francijo, je povedal francoski državni sekretar za industrijo Luc Chatel. Gre za proizvodnjo clia 2, ki ga izdeluje novomeški Revoz. S to potezo naj bi v Franciji odprli 400 novih delovnih mest. V novomeškem Revozu, ki je sicer največji slovenski izvoznik, so lani izdelali 198.096 avtomobilov, kar je drugi najboljši rezultat doslej. Med izdelanimi avtomobili je bilo dve tretjini twingov in tretjino cliov 2. Tovarna Revoz že več let v Novem mestu izdeluje prenovljeni clio 2. Gre za Renaultov model nižjega razreda, ki ga je do sedaj izdeloval le Revoz, medtem ko novejšega clia III izdelujejo v francoski tovarni Flins. V Novem mestu poleg clia 2 izdelujejo tudi twingo. Zaradi povečanega povpraševanja po cliu 2 in twingu se načrtuje vzpostavitev dodatne proizvodnje tega modela v Franciji, kar pa za zdaj ne pomeni nikakršnih sprememb za Revoz, so sporočili francoski viri v Bruslju. Proizvodnja clia ostaja v Sloveniji, so zatrdili. V Renaultu naj bi sicer nekoliko zmanjšali proizvodnjo clia, a povečali proizvodnjo twinga, problem pa naj bi bil predvsem v dolgoročni politiki. Po upadu velikega povpraševanja, ki je posledica krize, obstaja nevarnost, da bodo Francozi obdržali svojo tovarno in ukinili slovensko, pa opozarjajo viri. Povečano povpraševanje? Vsaka skrb glede usode novomeške tovarne francoskega avtomobilskega proizvajalca Renault je pretirana in nepotrebna, je prepričan predsednik uprave Revoza Aleš Bratož. Bojazni, da bi proizvodnja po upadu naročil ostala le v Franciji, po njegovih besedah ni, pri čemer dodaja, da ima Revoz trenutno več naročil kot kdajkoli doslej. Napovedana selitev proizvodnje clia 2 iz Novega mesta je posledica povečanega povpraševanja na evropskem trgu po cliu 2 in twingu, ki ju izdelujejo v Revozu. V tovarni bodo maksimalno povečali proizvodnjo twinga, ob obratovanju s polno zmogljivostjo bodo zagotovili le del potrebnih količin clia 2, razliko pa bo pokrila tovarna Flins v Franciji, je pojasnila Nevenka Bašek Zildžović iz Revoza. Glede na to, da je na evropskem tržišču prišlo do občutnega povečanja povpraševanja po modelih twingo in clio 2, ki ju izdelujemo v Novem mestu, in glede na to, da tem potrebam v Revozu ne uspevamo v celoti zadostiti, je bila sprejeta odločitev, da v Revozu maksimalno povečamo obseg proizvodnje novega twinga, ki ga izdelujemo izključno v naši tovarni, je dejala. Pred nedavnim je Revoz objavil, da zaradi povečanega števila naročil iz Nemčije potrebuje nove delavce. Zaposlili naj bi 150 novih delavcev, ki naj bi delali v nočni izmeni. Od srede aprila naj bi prešli s trenutne dnevne proizvodnje 750 na 880 vozil. Kot poudarjajo v Revozu, v nobenem primeru ne gre za relokalizacijo, temveč za dopolnjevanje količin s strani tovarne Flins, in to le za čas od junija do oktobra 2009. Odločitev o selitvi ne spreminja že objavljenega povečanja obsega proizvodnje v Revozu, predvidenega za 14. april letos, so še sporočili iz novomeškega podjetja. Biti moramo pozorni! Po informacijah, ki sem jih dobil danes, v primeru Revoza v nobenem primeru ne gre za premestitev proizvodnje, ampak za njeno dopolnitev, in sicer za obdobje od junija do oktobra 2009, je po zaključku vrha Evropske unije poudaril premier Borut Pahor. Moramo pa biti pozorni, saj skušnjave protekcionizma so in bodo, je še poudaril Pahor v odgovoru na vprašanje, kaj francoske napovedi dolgoročno pomenijo za novomeško tovarno francoskega proizvajalca avtomobilov Renaulta. Če Slovenija temu ne bi namenjala velike skrbi, ne bi o tem s francoskimi oblastmi govorili na nedavnem obisku v Parizu, je še dodal. Slovenska vlada bo storila vse - za to si je prizadevala tudi na nedavnem delovnem obisku v Parizu - da ne bi samo ohranili, ampak tudi povečali proizvodnjo v Revozu, če je to le mogoče. Ne gre samo za zaposlene, ampak tudi za mrežo dobaviteljev, je še poudaril premier. Sarkozy Odpuščanj v Sloveniji ne bo Sarkozy zagotavlja, da v Sloveniji ne bodo ukinili niti enega delovnega mesta. Predsednik vlade je še pojasnil, da se je, takoj ko je bil o tem informiran, pogovoril s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, o tem pa je obvestil tudi predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa. Zelo cenim današnji odziv Evropske komisije, ki je napovedala, da bo od francoskih oblasti zahtevala pojasnila glede napovedi selitve dela proizvodnje druge generacije clia iz Revoza v Francijo, je zatrdil ob tem. Tudi Sarkozy je tako zagotovil, da Slovenija ne bo zaradi tega izgubila niti delovnega mesta. Slovenski proizvodni obrat Renaulta deluje s polno zmogljivostjo, zato ne gre za ukinjanje delovnih mest v Sloveniji, je dejal francoski predsednik in dodal, da je Pahorju že zagotovil, da slovenska delovna mesta ne bodo prizadeta. Lahovnik Protekcionizem ni dopusten Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je o selitvi proizvodnje clia 2 danes govoril s predsednikom uprave Revoza Alešem Bratožem, ki mu je pojasnil razloge za odločitev Renaulta. Proizvodnja twinga, za katero so prejeli tudi državne spodbude, se po zagotovilih Revoza ne bo zmanjšala in bo ostala v celoti v Sloveniji. Po zagotovilih Bratoža bodo v Revozu do srede aprila realizirali objavljeno povečanje proizvodnje. V Revozu pa tudi zagotavljajo, da se bo proizvodnja twinga nadaljevala v nezmanjšanem obsegu in bo ostala v celoti v Sloveniji. Do nadaljnjega naj bi tako dnevno proizvedli 760 twingov in 120 avtomobilov clio 2, kar pomeni, da bomo v skladu z načrti dodatno zaposlovali, so Lahovniku zatrdili v Revozu. Sicer pa minister Lahovnik meni, da bi morebiten razmah protekcionizma svetovno gospodarsko krizo še poglobil, zato bo ministrstvo dosledno v vseh razpravah na svetu EU za konkurenčnost zagovarjalo stališče, da je protekcionizem nedopusten. Na to smo kot majhna odprta ekonomija še posebej občutljivi in bomo vedno tudi reagirali, so sporočili z ministrstva ter dodali, da so takšna tudi vsa stališča Evropske komisije in Sveta EU za konkurenčnost. Bruselj zahteva pojasnila Tudi Evropska komisija bo od francoskih oblasti zahtevala pojasnila glede napovedi selitve dela proizvodnje v Francijo, je v Bruslju povedal tiskovni predstavnik komisarke za konkurenco Neelie Kroes, Jonathan Todd. Dejstvo, da se podjetje odloči spremeniti lokacijo proizvodnje, običajno ne sproži naših komentarjev, a kar je v tem konkretnem primeru presenetljivo, je to, da je francoski minister za industrijo Luc Chatel izjavil, da naj bi bilo to neposredno povezano s francoskim načrtom za pomoč avtomobilskemu sektorju, je pojasnil. Zaščitili francoske delavce Renault je v letu 2008 zaradi svetovne gospodarske krize, zaradi katere se je prodaja samo v zadnjem četrtletju zmanjšala za 30 odstotkov, ustvaril za 78 odstotkov nižji dobiček. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je sredi februarja družbama Renault in PSA Peugeot Citroen dodelil skupaj skoraj šest milijard evrov pomoči, družbi pa sta se zavezali, da ne bosta zapirali tovarn v Franciji in odpuščali francoskih delavcev.

neutral

Vsi ministri Pahorjeve vlade naj bi se postavili proti direktorju največje državne banke Drašku Veselinoviču, saj naj bi ta vladi poskušal podtakniti manjše znižanje plač, kot jih je zahtevala. Vsi ministri Pahorjeve vlade naj bi se postavili proti direktorju največje državne banke Drašku Veselinoviču, saj naj bi ta vladi poskušal podtakniti manjše znižanje plač, kot jih je zahtevala.

negative

Ponedeljek se je na borzi začel spodbudno najbolj so se podražile delnice Luke Koper 5,64 odstotka, največji padec pa je doživel Istrabenz delnica je padla za dobrih 14 odstotkov. Ljubljanska borza je trgovanje zaključila spodbudno. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 3545,96 točke, kar je 51,62 točke oziroma 1,48 odstotka več kot v petek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 14,91 točke oziroma 1,78 odstotka, na 850,67 točke. Najbolj so se danes podražile delnice Luke Koper, katerih enotni tečaj se je ob 5,64-odstotni rasti oblikoval pri 19,86 evra. Višje kot v petek so tudi tečaji delnic Nove Kreditne banke Maribor +4,08 odstotka, na 8,68 evra, Telekoma Slovenije +3,08 odstotka, na 135,03 evra, Intereurope +2,59 odstotka, na 7,91 evra, Zavarovalnice Triglav +2,55 odstotka, na 14,08 evra in Krke +2,18 odstotka, na 52,58 evra. Kaj se dogaja z Istrabenzom? Delnice Istrabenza so padle za 14 odstotkov. Medtem ko se v skupini Istrabenz z bankami upnicami še vedno dogovarjajo o morebitnem reprogramiranju dolgov, so delnice na borzi pretekli teden vztrajno padale. Danes pa so skorajda potonile vrednost delnice je v primerjavi s petkom padla za 14,13 odstotka, na 9,6 evra za delnico. Uprava borze je danes tudi zaradi tržnega neravnovesja pri delnicah Istrabenza začasno spremenila omejitev tečaja z 10 odstotkov na 20 odstotkov od zadnjega uradnega enotnega tečaja.

neutral