Datasets:

cjvt

/

sentinews

like 1

Follow

Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani 21

Mobitel in Simobil za zaključevanje klicev plačujeta največ 0,0523, Tušmobil in T-2 pa največ 0,0785 evra. Tušmobil meni, da sta nova operaterja zaradi Apekove odločbe na slabšem. Začasna odločba Agencije za pošto in elektronske komunikacije Apek o zaključevanju klicev v javnih mobilnih omrežjih po mnenju operaterja Tušmobil izkrivlja konkurenco mobilnih operaterjev, saj da viša dobičke največjega operaterja, ostalim operaterjem pa administrativno določa cene zaključevanja klicev pod same stroške. Nedavni ukrepi Apeka na veleprodajnem mobilnem trgu so močno zamajali s težavo postavljene temelje konkurenčnosti trga. Odločba z ekonomsko neutemeljeno ceno zaključevanja klicev postavlja nekatere mobilne operaterje, med njimi tudi Tušmobil, v neenakopraven položaj glede na predhodnike, so sporočili iz Tušmobila. Tušmobil v celoti gostuje v Mobitelovem omrežju. Če uporabnik kliče v omrežje drugega operaterja, mora njegov matični operater drugemu plačati tarifo za zaključevanje klicev. Cena ne zadeva klicatelja, temveč njegovega operaterja. Apek je z začasno odločbo, ki jo je izdal 16. aprila, določil cenovna razmerja na slovenskem veleprodajnem mobilnem trgu, in sicer do izdaje odločbe na podlagi redne analize trga oziroma najkasneje do 1. oktobra 2009. Povod za začasno ureditev razmerij je izračun izredno nizke veleprodajne cene zaključevanja klicev s strani družbe Mobitel 0,030 evra. Cena bi kot referenčna cena za ostale operaterje po navedbah Apeka namreč v celoti porušila premoženjska razmerja na mobilnem trgu. Za oba največja operaterja, Mobitel in Simobil, je začasno uveljavil simetrično ceno največ 0,0523 evra, ki izhaja iz lastnega stroškovnega modela agencije LRIC, novima vstopnikoma na trgu, družbama Tušmobil in T-2, pa je skladno s skupnim stališčem Skupine evropskih regulatorjev ERG prehodno dopustil zaračunavanje asimetričnih cen v razmerju 1 1,5, torej največ 0,0785 evra. V Tušmobilu so prepričani, da začasna odločba izkrivlja konkurenco mobilnih operaterjev, saj že na prvi pogled viša dobičke že tako superdominantnega operaterja, ki ima evropsko nepredstavljivo visok tržni delež, vsem ostalim operaterjem pa administrativno določa cene zaključevanja klicev, ki jih niža celo pod same stroške . Tušmobil za zaščito potrošnikov in načel učinkovite konkurence predlaga razveljavitev odločbe v določenih delih. Samo takšna rešitev bi po pridobljenih neodvisnih strokovnih mnenjih pomenila vnovično vzpostavitev ravnotežja in s tem nadaljnjo možnost za razvoj konkurenčnosti ponudbe na slovenskem trgu mobilnih komunikacij, so prepričani.

neutral

Upravno sodišče je pritrdilo Apeku v primeru spora Mobitela in Tušmobila, s čimer so spet dobili neodvisno potrditev o pravilnosti in zakonitosti izpolnjevanja regulatornega poslanstva''. Upravno sodišče je pritrdilo ravnanju Agencije za pošto in elektronske komunikacije Apek v primeru spora o medomrežnem povezovanju med mobilnima operaterjema Mobitelom in Tušmobilom. Tako smo spet dobili neodvisno potrditev o pravilnosti in zakonitosti izpolnjevanja svojega regulatornega poslanstva, so sporočili. Apek je s potrjeno odločbo potrdil razumnost Tušmobilove zahteve za medomrežno povezovanje z družbo Mobitel. Odločba je Tušmobilu omogočila vstop na trg mobilnih komunikacij in začetek opravljanja storitev, s čimer se je nadaljevalo vzpostavljanje konkurenčnosti na slovenskem trgu. Še ena v nizu dobljenih sodb dodatno potrjuje pravilnost in zakonitost ukrepov Apeka na trgu elektronskih komunikacij, so zapisali. Dodali so, da je prav ravnanje v skladu z veljavno slovensko in evropsko zakonodajo ter dosledno izpolnjevanje regulatornega poslanstva na trgu povzročilo pravičnejše deljenje moči in s tem povečano konkurenčnost.

neutral

Skupina Gorenje je prvo četrtletje zaključila s 14,7 milijona evrov izgube. Prodaja je manjša. S 1. julijem bo šlo med 600 in 800 ljudi na čakanje, je napovedal delavski direktor. V Gorenju se pozna finančna kriza. Skupina Gorenje je v prvem četrtletju letos ustvarila 14,7 milijona evrov izgube, konsolidirani prihodki od prodaje pa so znašali 286,6 milijona evrov, kar je za 5,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani, so sporočili iz Gorenja. Kot je povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, je letošnje leto izjemno težko, z močnim zniževanjem obsega poslovnih aktivnosti pa Gorenje deli usodo podjetij v panogi gospodinjskih aparatov. Največji delež k znižanju prihodkov je prispevala prodaja v Ukrajini, Rusiji, Romuniji in na Hrvaškem, za te trge je značilna tudi slaba likvidnost in povečano kreditno kreganje. Po njegovi oceni je na četrtletno izgubo vplivala predvsem prehodna neprilagojenost procesne strukture in njenih stroškov na znižani obseg prodaje, zaostajanje znižanja stroškov materiala glede na padec prodaje in slabšanje pogojev v finančnem delu poslovanja. Za nevtraliziranje negativnih učinkov krize so vse aktivnosti Gorenja letos osredotočene na tri cilje zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest. Član uprave in delavski direktor Drago Bahun je napovedal, da bo s 1. julijem od 600 do 800 delavcev šlo na čakanje, za njihove plače bo država prispevala 50 odstotkov denarja, Gorenje pa 35 odstotkov. Med čakanjem na delo se bodo ti delavci tudi izobraževali. Na čakanju pa so lahko največ pol leta, ta vladni protikrizni ukrep pa bo veljal leto dni. Za sporazumno prekinitev delovnega razmerja se je odločilo 150 delavcev. Bahun je pojasnil, da letos v matični družbi Gorenje, ki zaposluje čez 5000 delavcev, število zaposlenih zmanjšujejo za desetino. Že prihodnji teden bodo delavci lahko koristili dopuste, na 14-dnevni kolektivni dopust pa podjetje odhaja v drugi polovici julija. O vseh ukrepih se sproti dogovarjamo s sindikatom in svetom delavcem, je še zatrdil Bahun.

negative

Kandidata za vstop v evropsko podružnico General Motors, ki naj bi se preoblikovala v podjetje Opel Europe, sta po nočnem maratonu samo še dva. Maratonsko nočno srečanje vodilnih predstavnikov nemške vlade in ameriškega avtomobilskega velikana General Motors GM je prineslo zgolj en rezultat v igri za vstop v evropsko podružnico General Motors GM, ki se bo predvidoma preoblikovala v Opel Europe, sta samo še italijanski Fiat in kanadska Magna. Končna odločitev o tem pa bo padla v petek. S štirih na dva interesenta Vprašanje Opla oz. GM Europe je tudi pereč problem pred septembrskimi volitvami, saj je samo v nemških Oplovih tovarnah zaposlenih 25.000 ljudi, kar je polovica od vseh zaposlenih v GM Europe. Pred srečanjem so bili sicer interesenti štirje. Poleg že omenjenih dveh se je za vstop v lastništvo zanimala še belgijska holdinška družba RHJ International, ki ima med drugim večinske deleže v treh izdelovalcih avtomobilskih delov in katere glavni lastnik je ustanovitelj ameriškega investicijskega sklada Ripplewood, zadnji trenutek pa je v igro vstopil še kitajski proizvajalec Beijing Automotive Industries Corporation. Medtem ko je kitajski ponudnik iz igre zaradi pozne ponudbe dejansko izpadel že v sredo, pa je na nočnem srečanju izpadel še RHJ International. Fiat in Magna morata na zahtevo vodstva GM in ameriškega finančnega ministrstva zdaj popraviti svoje ponudbe in pojasniti, kako nameravata zagotoviti kratkoročno likvidnost za podjetje. Škandalozna pogajalska taktika Končna odločitev glede investitorja v GM Europe je sicer v rokah ameriške krovne družbe GM in vlade v Washingtonu, ki mora potrditi GM-ov načrt prestrukturiranja, vendar pa imajo pomembno besedo tudi nemške oblasti, ki so GM Europe med drugim pripravljeni ponuditi premostitveno posojilo, dokler ne bo znan nov investitor, novemu strateškemu partnerju v GM Europe pa so pripravljeni dati več milijard evrov državnih jamstev za posojila, s katerimi naj bi saniral podjetje. Poleg tega so v Berlinu napovedali tudi, da se bodo v primeru stečaja GM zavzemali za skrbništvo nad Oplom, kar bi preprečilo, da bi se upniki GM polastili premoženja nemškega podjetja. Na srečanju v Berlinu, kjer so se z nemško kanclerko Angelo Merkel, gospodarskim ministrom Karlom-Theodorom zu Guttenbergom, finančnim ministrom Peerom Steinbrückom in predstavniki nemških zveznih dežel, kjer so Oplove tovarne, sestali predstavniki ameriškega finančnega ministrstva, uprave GM in prvi mož GM Europe Carl-Peter Forster, se jim glede modalitet nemške pomoči GM Europe ni uspelo dogovoriti. Nemški predstavniki so za neuspeh srečanja obtožili škandalozno pogajalsko taktiko ameriške strani. GM je namreč po poročanju tujih tiskovnih agencij zadnji trenutek zahteval dodatnih 300 milijonov evrov premostitvenega posojila, medtem ko je bila ponudba nemške strani 1,5 milijarde. Steinbrück je po srečanju dejal, da so bili v Berlinu negativno presenečeni nad to zahtevo v zadnjem trenutku, Guttenberg pa je kritiziral tudi udeležbo s strani Washingtona, ki po njegovem mnenju glede na obseg problema ni bila zadovoljiva. Obenem na srečanju niso dosegli niti dogovora o izvedbi morebitnega skrbništva nad GM Europe. V Berlinu so za dodatna pojasnila zaprosili tudi ameriško vlado. Več znanega v petek Odgovori na vsa odprta vprašanja z nočnega srečanja v Berlinu naj bi bili po napovedih znani že v petek, ko naj bi bila tako usoda evropske podružnice GM bolj jasna. V Berlinu poudarjajo, da je pogoj za finančno pomoč nemške države jasna predstava o usodi GM in uresničljiv razvojni koncept novega investitorja v evropsko podružnico ameriškega velikana, saj ne želijo davkoplačevalskega denarja metati v prazno.

negative

Skrivnost je razkrita Revoz naj bi izdeloval nov Renaultov kabriolet. Če se bo to res zgodilo, si lahko obetamo do 400 novih delovnih mest, trdi Lahovnik, ki dodaja, da moramo twinga zadržati v Sloveniji. Bo Revoz dobil posel? Odločitev o proizvodnji novega modela Renaulta, ki naj bi ga izdelovali zgolj v Novem mestu, bo padla v nekaj tednih, napoveduje minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Če bo Revoz posel res dobil, bi to lahko prineslo odprtje od 300 do 400 delovnih mest. Z Renaultom se pogovarjamo o tem, da bi v Sloveniji odprli povsem novo proizvodno linijo novega modela, dvoseda, neke vrste kabrioleta, ki je manj masoven proizvod kot twingo in ima neko izrazito tržno nišo, je pojasnil Lahovnik. To je lahko zanimiva proizvodnja za Slovenijo, povezana z od 300 do 400 posrednimi delovnimi mesti in multiplikativnimi učinki, je poudaril. Če bomo ocenili, da je zanimivo za Slovenijo, bomo proizvodnjo podprli z ustreznim subvencioniranjem, kot je to praksa v drugih državah EU, je dodal. Twingo mora ostati slovenski Pomembno je, da twingo ostane slovenski, poudarja Lahovnik. Trenutno v Revozu izdelujejo modela novi twingo in clio II. Proizvodna linija prvega je edina na svetu in zelo pomembno je, da tako tudi ostane, je poudaril minister. Kako bo s cliom II v prihodnje, pa je veliko odvisno od povpraševanja, ko se bodo subvencije in podobne mere iztekle, je še povedal. A tudi če bi zdaj preselili proizvodnjo clia II, bi Revoz še vedno delal v dveh polnih izmenah takšno je zagotovilo, ki ga imam jaz neposredno iz Revoza. Zagotovil, kam se seli proizvodnja znotraj posameznih tovarn, seveda ni, jih ne more biti, ko govorimo o tem, kaj bi bilo, če bi se povpraševanje znižalo, zato je pomembno, da država ustvarja določene pogoje, da pritegne proizvodnjo, ne samo obstoječih, ampak tudi novih modelov, je pojasnil. Mene bi zelo zelo zaskrbelo, če bi še kje zrasla kakšna tovarna, ki bi bila pripravljena na to, da se proizvaja twingo, je menil, a dodal, da za zdaj nimajo nikakršnih informacij o tem, niti ne o selitvi clia 2.

positive

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič je odstopil s položaja prvega moža zavarovalnice, nadzorniki pa so odstop sprejeli. Začasno ga bo zamenjal član uprave in delavski direktor Mišo Čeplak. Kot je po seji nadzornega sveta novinarjem povedal Jamnik, Kocičumandat predsednika uprave družbe preneha z današnjim dnem, nadzornisvet pa je za začasnega predsednika uprave za obdobje šestihmesecev imenoval Čeplaka, ki je pred tem odstopil kot delavskidirektor družKot je po seji nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav novinarjem povedal njegov predsednik Borut Jamnik, Andreju Kociču mandat predsednika uprave družbe preneha z današnjim dnem, nadzorni svet pa je za začasnega predsednika uprave za obdobje šestih mesecev imenoval Miša Čeplaka, ki je pred tem odstopil kot delavski direktor družbe. V obdobju šestih mesecev bodo po Jamnikovih besedah stekli potrebni postopki za imenovanje novega predsednika uprave. Jamnik je ob tem še dodal, da je s Kocičem podpisal tudi sporazum, da ta odpravnine ob prenehanju mandata ne bo prejel. Kocič je v izjavi za medije poudaril, da današnji odstop z mesta predsednika uprave Zavarovalnice Triglav ne pomeni, da se njegovo delo v korist Triglava v celoti zaključuje. Še naprej bom delal v interesu Triglava in ostal zaposlen v skupini Triglav, je dejal.

neutral

''Gre za puč iz ozadja, ne moremo dovoliti, da ulica vodi igro,'' so besede, s katerimi se je odzval koprski župan Boris Popovič, ki prodaja delnice Luke Koper. Popovič Za zahtevami po zamenjavi vodstva Luke stoji Zares. Popovič in Matoz sta osvetlila podrobnosti tožbe, s katero želi občina od države izterjati blizu 2,7 milijona kvadratnih metrov površin na območju Luke Koper Zemljišča so v procesu lastninjenja pripadla državi, ker pa se je prenos izvršil v nasprotju s takratnimi predpisi, bomo zahtevali, da sodišče ugotovi ničnost prenosa. Tožba naj bi bila pripravljena v mesecu dni. Prvi nadzornik Luke Koper Boris Popovič je prepričan, da za zahtevami štirih nadzornikov po zamenjavi uprave Luke Koper stoji stranka Zares, ki naj bi poskušala priti do plinskega terminala v Kopru. S svojim človekom v vodstvu uprave bi gradnjo plinskega terminala lažje izvedli. Zahteve nadzornikov so puč iz ozadja, ki ga načrtujejo v Zaresu. Nezadovoljstvo, ki so ga zaposleni v Luki javno izrazili pretekli teden, je bilo izsiljeno, delavci pa zavedeni s strani nadzornika Mladena Jovičića in nadzornice Olge France. Ne moremo dovoliti, da ulica vodi igro. Naredil bom vse, da se to ne bi dogajalo, je obljubil. Državo poziva, naj upravo in nadzorni svet zamenja po normalnih, jasnih postopkih na skupščini, če jima ne zaupa. Na puč , ki ga po njegovih besedah poskuša izsiliti stranka Zares mimo skupščine, pa ne bo pristal. Luka Koper je uspešno podjetje Sicer pa je pohvalil poslovanje družbe in Luko Koper označil za uspešno podjetje z jasno in svetlo prihodnostjo. Strahov ne vidim, ravno obratno, delavci bi morali biti zadovoljni. Število zaposlenih se po njegovih podatkih povečuje, plače so dobre, zaposleni dobijo tudi trinajsto plačo. Na osnovi takih rezultatov po Popovičem mnenju o krivdi razrešitvi uprave ne more biti govora, sam pa ne podpira niti nekrivdne razrešitve. Predlog o nekrivdni razrešitvi je pooblaščeni odvetnik Franci Matoz sicer izdelal na njegovo pobudo, saj da mora biti kot predsednik nadzornega sveta pripravljen, če vidi, da je ulica preko politike prevzela oblast . Plače so dobre, prihodnost je svetla, poudarja Popovič. Na očitke o prekomernem zapravljanju pri gradnji logističnih terminalov in drugih domnevno spornih investicijah, v katerih naj bi izginilo 450 milijonov evrov, odgovarja, da je bil denar porabljen za investicije v infrastrukturo, na očitke o prekomernem zadolževanju pa, da je 45-odstotna zadolženost v mejah normale. V Luki Koper dobička ne ustvarjamo na finančnih trgih, ampak iz poslovanja. Dobiček iz poslovanja se povečuje, ustavljati investicije pa bi bilo nesmotrno. Kdaj se bo nadaljevala že dvakrat prekinjena 32. redna seja nadzornega sveta Luke Koper, ni jasno, prav tako tudi ne, ali in kdaj namerava sklicati naslednjo sejo, kar so pretekli teden zahtevali nadzorniki. Predsednik nadzornega sveta je za sklic 33. redne seje prejel tri različne predloge z različnimi dnevnimi redi. Predlagatelje smo pozvali, naj se odločijo, katero sejo želijo sklicati in s kakšnim dnevnim redom, je o tem dejal pooblaščeni odvetnik Franci Matoz. Iz vrst nadzornikov je slišati, da bo Popovič s sklicem seje, na kateri bodo razpravljali o njegovi razrešitvi, zavlačeval kar najdlje, kot bo mogoče. Letno poročilo o poslovanju v letu 2008 pa bodo morda sprejeli kar na dopisni seji. Po Matozovih besedah se je zakonski rok za sprejetje letnega poročila namreč iztekel.

neutral

Mali delničarji so kljub preklicu izpeljali svojo skupščino Pivovarne Laško, na kateri so zavrnili vse predlagane sklepe vodstva in nadzornikov družbe. V pivovarni te skupščine ne priznavajo. Predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot Uprava in nadzorni svet Pivovarne Laško sta za danes napovedano skupščino, na kateri bi morali delničarji med drugim odločati tudi o pokritju lanske izgube, preklicala. Iz Pivovarne Laško so sporočili, da so skupščino preklicali, ker je Urad za varstvo konkurence UVK šele danes največjega, 57-odstotnega lastnika družbe Infond Holding obvestil, da za glasovanje na skupščini delničarjev nima glasovalnih pravic. Zaradi tega je uprava družbe morala skupščino preklicati in preprečiti morebitno oškodovanje delničarjev, so navedli. Mali delničarji so skupščino kljub preklicu izpeljali Mali delničarji Pivovarne Laško so po preklicu skupščine delničarjev s strani uprave in nadzornega sveta podjetja pred Kulturnim domom v Laškem izpeljali svojo skupščino. Na skupščini so bili prisotni Kad, sklad Skagen Kon-Tiki, Electa, nekaj malih delničarjev in vseslovensko združenje malih delničarjev, ki ga zastopa Kristjan Verbič. Skupaj so predstavljali nekaj čez 20 odstotkov kapitala. Na skupščini so se delničarji seznanili z lanskim letnim poročilom in z lansko bilančno izgubo, ki je znašala 1,6 milijona evrov. Lastniki, ki so bili na skupščini prisotni, upravi Boška Šrota niso podelili razrešnice, prav tako je niso podelili nadzornemu svetu. Predstavnik malih delničarjev Kristjan Verbič Foto Dare Čekeliš Prav tako so mali delničarji nasprotovali spremembam statuta družbe. Predlagane statutarne spremembe bi Pivovarni Laško omogočile, da v obdobju petih let poveča osnovni kapital družbe z izdajo novih delnic za največ polovico osnovnega kapitala podjetja, ki obstaja v času sprejema sprememb statuta. Pred izdajo novih delnic pa bi morala uprava pridobiti soglasje nadzornega sveta. Pri glasovanju o dveh novih nadzornikih je združenje malih delničarjev vložilo nasprotni predlog. Predlagalo je Boštjana Marolta in Bojana Ludvika. Sklep je bil sprejet. Uprava je sicer predlagala Janka Remica in Franca Rojnika. Prisotni delničarji so izglasovali tudi sklep, da se članom nadzornega sveta letno nadomestilo oziroma nagrada za lani ne izplača ter da bodo za udeležbo na seji dobili 330 evrov sejnine, predsednik pa 429 evrov. Ta sklep je predlagal Kad. Delničarji so potrdili tudi posebno revizijo poslov v Pivovarni Laško. Revizijo naj bi naredila družba KPMG. Uprava Pivovarne Laško izvedene skupščine ne priznava Pivovarna Laško je sporočila, da je kljub zakonito preklicani skupščini nekaj delničarjev svoje srečanje nezakonito v medijih označilo za skupščino delničarjev. Na njem so po poročanju medijev sodelovali tudi nekateri delničarji, ki se na skupščino sploh niso prijavili, pa tudi predstavniki paradržavnega sklada, opozarjajo laški pivovarji. Sicer bo uprava Pivovarne Laško javnost obvestila o novem sklicu 15. skupščine delničarjev v skladu z zakonodajo. Spomnimo ... Urad za varstvo konkurence je Infond Holdingu glasovalne pravice zamrznil lani, ker podjetja v njeni lastniški verigi niso prijavila koncentracije do Laškega. Družba Atka-Prima, ki je v lasti prvega moža Laškega Boška Šrota, je namreč lastnica podjetja Kolonel, ta lastnik Centra Naložb, ta pa Infond Holdinga.

neutral

Zaradi krize, ki je izzvala padec vrednosti nepremičnin in delnic, se je število milijonarjev v Veliki Britaniji v enem letu prepolovilo. V Veliki Britaniji je bilo pred dvema letoma 489 tisoč milijonarjev, danes pa jih le še 242 tisoč. Leta 2006, ko na svetovnem ekonomskem horizontu še ni bilo temnih oblakov, so strokovnjaki predvidevali, da bo v Veliki Britaniji do leta 2010 kar 760 tisoč milijonarjev, do leta 2016 pa naj bi jih bilo kar milijon. Takšne optimistične napovedi so zasnovali na podlagi izjemne rasti vrednosti nepremičnin in zviševanja vrednosti delnic na londonski borzi. Ekonomska kriza v svetu je močno prizadela tudi jeklarskega mogotca Lakshmija Mittala. Nedavno pa so objavili, da je tisoč najbogatejših Britancev v preteklem letu izgubilo okrog 155 milijard funtov. Njihovo bogastvo sedaj ocenjujejo na 258 milijard funtov, medtem ko so pred letom dni razpolagali s 413 milijardami funtov. V preteklih dvanajstih mesecih se je na Otoku drastično zmanjšalo tudi število milijarderjev, iz 75 na 43. Najbogatejši Britanec je še vedno poslovnež indijskega porekla Lakshmi Mittal, ki je zaradi krize že izgubil 10,8 milijarde funtov. S tem se je njegovo bogastvo zmanjšalo kar za 61 odstotkov.

negative

Tajkunska posojila ter finančna in gospodarska kriza so banke prislili v podražitev nekaterih storitev. Objavljamo primerjavo, ki kaže, katere banke vam za svoje storitve zaračunajo manj. Koliko vašega denarja bodo pobrale banke? Finančna kriza po vsem svetu je močno prizadela številne finančne institucije, med njimi najbolj banke. Tudi v Sloveniji se temu nismo uspeli izogniti, bolj kot slabe naložbe na tujih trgih kapitala pa so se slovenske banke opekle pri domačih naložbah ali kot pravimo tajkunskih posojilih. Milijoni slabo naloženega denarja bremenijo bančne bilance in kot kaže so se bankirji že odločili za manjše podražitve svojih storitev, s katerimi bodo breme slabih naložb uspešno preložili na ramena varčevalcev. Tako so se v zadnjem času v več kot polovici bank, ki poslujejo na območju Slovenije, podražili stroški vodenja osnovnega transakcijskega računa. Podražitve so na prvi pogled minimalne, saj v večini primerov znašajo le 0,10 evra na mesec. Mesečni stroški vodenja transakcijskega računa tako znašajo od 1,80 do 2 evra, seveda odvisno od banke izjema je PBS, ki vodenje transakcijskega računa obračunava po 1,63 evra. Banke so povišale tudi nekatere druge cene, zato vam svetujemo, da pri vaši banki preverite, ali se je v zadnjih mesecih v tarifah vaše banke kaj spremenilo. Razlike v cenah za storitve bank so tako različne, da lahko z izbiro prave banke glede na tabelo Zveze potrošnikov Slovenije prihranite tudi do 50 evrov. Celotno tabelo objavljamo na našem portalu Cekin.si v članku Banke dražijo svoje storitve.

negative

Na ministrstvu za delo bodo odprli brezplačno telefonsko številko, na kateri bodo lahko podjetja pridobila informacije o izvajanju zakona, ki omogoča subvencije za plače delavcev na čakanju. Minister za delo družino in socialne zadeve Ivan Svetlik V tem tednu je bil v državnem zboru sprejet zakon o delnem povračilu nadomestila plače, ki bo predvidoma začel veljati 8. junija. Na ministrstvu so pripravili nabor vprašanj in dogovorov v zvezi z izvajanjem zakona, ki bodo od ponedeljka dalje objavljena na spletni strani ministrstva in zavoda za zaposlovanje. Prav tako bosta od ponedeljka, 1. junija, za vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem zakona na voljo dve brezplačni telefonski številki, in sicer brezplačna telefonska številka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve 080 1567 ter brezplačna telefonska številka Zavoda RS za zaposlovanje 080 2055. Na vprašanja zainteresiranih bomo odgovarjali vsak delovni dan med 9. in 15. uro. Zakon omogoča subvencije za plače delavcev na čakanju Zakon bo podjetjem omogočal pridobitev subvencije za delavce, ki jih bodo podjetja poslala na čakanje. V tem času bodo upravičeni do nadomestila plače v višini 85 odstotkov od osnovne plače, delodajalec pa jim bo moral v tem času zagotoviti usposabljanje. Zakon določa, da bo država delno povrnila izplačana nadomestila plač v tistih primerih, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja, ki je posledica svetovne gospodarske krize, ne bo mogel zagotavljati dela hkrati največ 50 odstotkov zaposlenim delavcem ter jih bo napotil na začasno čakanje na delo. Posamezen delavec bo lahko na začasnem čakanju največ šest mesecev v obdobju 12 mesecev. Za pridobitev subvencije bodo lahko zaprosile gospodarske družbe, zadruge in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce. Dodatno je DZ danes sprejel dopolnilo, ki omogoča pridobitev subvencije tudi delodajalcem s samo enim zaposlenim. Vloge za pridobitev subvencije bo mogoče vložiti na Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 31. marca 2010. Delodajalec v obdobju vključitve v ukrep ne bo smel odpovedovati pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, prav tako pa ne bo smel odrejati nadur ter izplačevati nagrad organom vodenja in nadzora.

neutral

V Španiji, drugi najbolj priljubljeni turistični destinaciji na svetu, imajo podobne težave kot na Hrvaškem. To poletje naj bi zaradi krize državo obiskalo za desetino manj turistov kot lani. Španija naj bi letos privabila za desetino manj turistov kot jih je lani. Španska vlada za letošnjo poletno sezono napoveduje za deset odstotkov manj turistov kot lani, kot vzrok za slabši obisk pa navaja gospodarske in socialne težave na ključnih turističnih trgih. V prvih štirih mesecih se je turistični obisk Španije že zmanjšal za 12 odstotkov. Španija je druga najbolj priljubljena svetovna turistična destinacija, takoj za Francijo. Lani jo je obiskalo 57,4 milijona turistov, kar je bilo 1,8 milijona manj kot leta 2007. Turizem predstavlja kar 11 odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda države. Turistični sektor ni imun na svetovno gospodarsko krizo. Države, iz katerih prihaja največ naših turistov, prav tako trpijo. Negativnemu učinku na turizem se zato ni moč izogniti, je minuli teden povedala podpredsednica španske vlade Maria Teresa Fernandez de la Vega. Pri tem je izpostavila predvsem naraščajočo brezposelnost v državah članicah EU. V prvih štirih mesecih je Španijo obiskalo 13,4 milijona tujih obiskovalcev, kar je 12 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Za letošnjo glavno poletno sezono španska vlada napoveduje prihod 23,3 milijona tujih turistov, kar je deset odstotkov manj kot lani. Je pa de la Vegova zatrdila, da so kljub 12-odstotnemu zmanjšanju turističnega obiska v prvih štirih mesecih turistični prihodki upadli le za 7,3 odstotka, kar po njenih besedah pomeni, da imajo tisti, ki se odločijo za obisk Španije, večjo kupno moč. Obenem so po besedah namestnice španskega premierja trendi pozitivni, ko gre za število domačih gostov, to pa blaži posledice manjšega tujega obiska.

negative

Za dokapitalizacijo, ki je nujna za obstoj Mure, ni bilo interesa med lastniki in bankami. Sod bo sedaj v podjetju opravil pregled poslovanja, potem pa se bo vlada odločila o nadaljnjih korakih. Mura Za dokapitalizacijo, ki je nujna za obstoj Mure, ni bilo interesa ne med lastniki ne med bankami. Tako bo v lastništvo najverjetneje vstopila država, ki je svoj plan predstavila že pred časom. Država pa bo najprej v podjetju opravila skrben pregled , kar so se že pretekli teden dogovorili prokurist Mure Zdenko Podlesnik, predsednik nadzornega sveta Mure Henrik Peternelj in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Pregled bo opravila skupina strokovnjakov, ki jih je izbrala Slovenska odškodninska družba Sod, 12-odstotna lastnica podjetja. Analiza bo pokazala, če obstajajo kakšne skrite potencialne obveznosti, ki jih je treba dodatno upoštevati, in kakšne so možnosti za obstoj podjetja. Na osnovi pregleda bo vlada sprejela odločitev o nadaljnjih korakih v Muri. Država bi lastniško vstopila v Muro Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Iz kabineta predsednika vlade so že pred časom povedali, da je država pripravljena pomagati Muri, če dokapitalizacija, ki je nujna za obstoj podjetja, ne bi uspela. Odškodninska družba je sama pripravljena konvertirati svojo terjatev do družbe v kapitalski delež in s tem v celoti prevzeti odgovornost za upravljanje in sanacijo družbe, so pojasnili iz kabineta predsednika vlade. Po vladnem načrtu bi konverzijo morali izvesti na način, da Sod pridobi večinski delež v Muri. Na ta način želi država reševati zdravi del podjetja in ne finančnih naložb lastnikov Mure. V nadaljevanju namerava Slovenska odškodninska družba svoj delež prenesti na posebno družbo za prestrukturiranje, ki bo izvajala nadaljnje postopke prestrukturiranja družbe.

neutral

Oba bencina, dizelsko gorivo in kurilno olje bodo od polnoči zopet dražji. Najbolj za 3,4 centa se bo podražil 95-oktanski bencin. Cene naftnih derivatov se bodo nekoliko povišale. Cena 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 3,4 centa in bo tako stal 1,081 evra na liter. 98-oktanski bencin se bo podražil za 3,2 centa in bo stal 1,110 evra na liter. Malo manj se bosta zvišali ceni dizelskega goriva in kurilnega olja. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 0,2 centa in bo stalo 1,014 evra na liter, kurilno olje pa se bo podražilo za 0,1 centa in bo stalo 0,545 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. V ceno lahko poseže tudi vlada s trošarinami.

negative

Po dveh zaporednih četrtletnih padcih gospodarstva je tudi Švica uradno zašla v recesijo. Švicarski BDP se je namreč v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej skrčil za 0,8 odstotka. Švicarski bruto domači proizvod BDP se je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej skrčil za 0,8 odstotka, je sporočilo švicarsko ministrstvo za gospodarstvo. Po dveh zaporednih četrtletnih padcih gospodarstva je tako tudi Švica uradno zašla v recesijo. Švicarsko gospodarstvo se je v zadnjem lanskem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka oz. za 0,6 odstotka po revidiranih podatkih. Padec gospodarstva v prvem četrtletju je sicer nižji od pričakovanj, a je novica vse prej kot dobra, poudarjajo ekonomisti. Pešanje švicarskega gospodarstva je še bolj očitno na letni ravni, saj se je BDP v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem skrčil kar za 2,4 odstotka. Švicarski izvoz se je v prvem letošnjem četrtletju znižal za 5,4 odstotka, domača potrošnja pa je stagnirala. Po drugi strani pa se je umiril padec investicij, po 3,2-odstotnem padcu v zadnjem lanskem četrtletju se je obseg investicij v prvih treh mesecih letos zmanjšal za 0,4 odstotka.

negative

Aktualni minister Gregor Golobič je še vedno povezan s podjetjem Ultra. Je eden od petih lastnikov podjetja, ki ima v lasti Ultro. Medtem pa predstavniki Ultre pravijo, da so najtransparentnejše podjetje. Vodstvo podjetja Ultra je stopilo pred novinarje in znova ostro zanikalo namige, da naj bi zaradi povezave z Gregorjem Golobičem prišli do 21 milijonov evrov nezavarovanih kreditov. Kreditov je za slabih šest milijonov evrov in vsi so zavarovani, pravijo. Golobič je pet let sicer res delal v Ultri - toda ali je to greh, se sprašujejo. Pri Golobiču pravijo, da je solastništvo ustrezno prijavil t.i. Kosovi komisiji. Zanimivo pa je, da je Golobič z Ultro še vedno povezan je namreč njen pomemben delničar. Pravzaprav solastnik pa je še vedno. Golobič je namreč eden izmed petih lastnikov nizozemske Ultre sum, ki je lastnica Ultre. Razkritje, da je Golobič solastnik Ultre, je presenetljivo tudi zato, ker je še pred letom v reviji Manager povedal le, da je lastnik stanovanja v Ljubljani, zemljišča v Istri, da ima eno delnico Pivovarne Laško, avtomobil in jadrnico. Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je napovedal, da bi proti Golobiču, če deleža v Ultri ni prijavil komisiji, lahko vložili tudi ovadbo zaradi kaznivega dejanja overitve lažne vsebine. Vendar kot so danes medtem že sporočili iz stranke Zares, je Golobič protikorupcijski komisiji ustrezno prijavil omenjeno solastnistvo . Ultra Smo najbolj transparentna družba Smo najbolj transparentna družba v Sloveniji, pravijo predstavniki Ultre, ki zanikajo obtožbe, da naj bi pri NLB prišli do več kot 21 milijonov evrov nezavarovanega kredita. Ultra vsa namigovanja zanika in odgovarja, da so bili vsi krediti družb najeti izključno zaradi financiranja poslovanja in tudi ustrezno zavarovani. Foto Blaž Garbajs Tu ni nobenih hobotnic in kalamarov, so danes predstavniki Ultre odločno zavrnili obtožbe, da naj bi skupaj s podjetjem Hram Holding in drugimi preko matičnega podjetja, ki ima sedež na Nizozemskem, pri NLB prišli do več kot 21 milijonov evrov nezavarovanega kredita. NLB je matična banka družbe Ultra že 20 let, pravi direktor družbe Gregor Breznik in dodaja, da ima družba Ultra pri omenjeni banki trenutno za okoli 3,9 celotna skupina Ultra pa približno 5,9 milijonov evrov kredita. Vsi krediti in vse ostale obveznosti so po njegovih besedah ustrezno zavarovane, zato ne vedo od kod informacije, da temu ni tako. Vse je zavarovano tako z bianco menicami, s hipotekami in našimi nepremičninami, z osebnimi poroštvi vodstva ter z zastavo terjatev do naročnikov, trdi direktor. Kramar je zgolj osebni prijatelj Večinski lastnik in poslovni strateg Ultre Miloš Urbanija je zavrnil očitke, da bi bil nekdanji predsednik NLB Marjan Kramar prijatelj podjetja. Kot pravi je sicer Kramar njegov osebni prijatelj, a v Ultri niso nikoli sodelovali z njim, saj so bili dolgoročna posojila pridobljena pred njegovim prihodom, kratkoročna pa po njegovim odhodom.

negative

Premije ob hkratnem nakupu novega avtomobila in oddaji starega v razrez, ki jih je uvedla Nemčija, so sprožile pravi bum v prodaji. Samo Opel je v tem času prodajo povečal za 57 odstotkov. Ukrep nemške vlade je pomagal. Potem ko je nemška vlada pozimi uvedla premije za razrez starega avtomobila ob nakupu novega v višini 2.500 evrov, je prodaja avtomobilov v Nemčiji kar poskočila. Maja so v državi prvič registrirali 384.600 vozil, kar je 39,7 odstotka več kot pred letom dni. V prvih petih mesecih so v Nemčiji registrirali 1,63 milijona novih avtomobilov. To je 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V nasprotju z osebnimi avtomobili pa se je maja zmanjšalo število registracij motornih koles in gospodarskih vozil, prvih za 19,3 odstotka, drugih pa za 28,1 odstotka. Opel je prodajo povečal celo za 57 odstotkov in osvojil 10,2-odstotni tržni delež. Večjega ima z 21,4 odstotka le še Volkswagen. Med velikimi avtomobilskimi proizvajalci je Volkswagen maja povečal prodajo za 60 odstotkov, Opel za 57 odstotkov, Ford za 48 odstotkov ter Renault in Dacia za 117 odstotkov. Nekoliko pa se je zmanjšala prodaja avtomobilov najvišjega cenovnega razreda, ki jih izdelujejo Mercedes, BMW in Audi. Največji tržni delež v Nemčiji ima Volkswagen. Lepši časi tudi za ameriška podjetja? O prvih znakih stabilizacije pa poročajo iz ZDA. V maju je bilo v ZDA prodanih 925.824 vozil, kar je sicer 33,7 odstotka manj kot maja lani, a 13 odstotkov več kot aprila, so sporočili iz agencije za tržne raziskave Autodata. Po ocenah analitikov se je zaupanje potrošnikov v ZDA maja zvišalo najbolj v zadnjih šestih mesecih in se giblje na najvišjih ravneh po septembru lani. Trije največji avtomobilski proizvajalci s sedežem v Detroitu so maja beležili večjo prodajo od pričakovane. Največji ameriški proizvajalec avtomobilov po tržnem deležu General Motors GM je maja na letni ravni prodajo zmanjšal za 30 odstotkov, v primerjavi z aprilom pa se je ta povečala za 11 odstotkov. Maja je prodal 191.875 vozil. Chrysler je v primerjavi z lanskim majem prodal za 47 odstotkov manj 79.010 avtomobilov in lahkih tovornih vozil, prodaja treh vodilnih blagovnih znamk - Chrysler, Dodge in Jeep - pa se je v primerjavi z aprilom povečala med 21 in 32 odstotki. Trije največji ameriški avtomobilski proizvajalci - GM, Chrysler in Ford - so imeli maja večjo prodajo od pričakovane. Ford, ki je sicer edini od treh detroitskih velikanov zavrnil pomoč države, ki jo je ta ponudila avtomobilskim proizvajalcem, ki so zaradi svetovne gospodarske krize zašli v težave, je prodajo maja v medletni primerjavi zmanjšal za 24 odstotkov, v mesečni primerjavi pa povečal za 20 odstotkov. GM ima v ZDA 20,5-odstotni tržni delež, sledijo Ford s 16,8-odstotnim, Toyota s 16,5-odstotnim, Honda z 10,6-odstotnim, Chrysler z 8,5-odstotnim in Nissan s 7,3-odstotnim tržnim deležem.

positive

Za dohodninske zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom pošiljanja 31. 3. 2009 in imajo doplačilo dohodnine, se rok za plačilo dohodnine izteče 4. 6. 2009. Zavezancem z vračili dohodnine je bil znesek na njihov TRR nakazan 20. 5. 2009. Davčna uprava je v prvi pošiljki z datumom pošiljanja 31. 3. 2009 izdala 518.973 informativnih izračunov dohodnine, od tega 239.243 46,1 odstotkov z doplačili. Skupni znesek doplačila je znašal 46.271.344 evrov oziroma povprečno 193,4 evra na zavezanca z doplačilom. Zavezancem z vračili dohodnine, teh je bilo v prvi pošiljki 249.216 48 odstotkov, je bil znesek na njihov TRR nakazan 20. 5. 2009. Zavezancem, ki so zoper informativni izračun dohodnine vložili ugovor, za kar se je iztekel rok 5. 5. 2009, zneska ni treba poravnati, saj ugovor zadrži izvršitev. Do roka je bilo vloženih 22.408 ugovorov 4,3 odstotka od števila poslanih informativnih izračunov prve pošiljke, od tega 17.640 78,7 odstotka v zvezi z vzdrževanimi družinskimi člani. Vsi davčni zavezanci imajo po zakonu o davčnem postopku tudi pravico oziroma možnost odpisa, odloga ali obročnega plačevanja davčnih obveznosti. Več na Popovem spletnem portalu www.cekin.si Na spletni strani Dursa vam je v pomoč tudi virtualna davčna asistentka Vida.

neutral

Okrožno sodišče v Kranju je ugodilo predlogu škofjeloške občine za začetek stečajnega postopka nad Loškimi tovarnami hladilnikov. Delavci LTH. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Dušana Taljata. Iz sklepa sodišča, ki ga je posredoval predsednik nadzornega sveta LTH Iztok Hohnjec, je razvidno, da uprava LTH na predlog občine za začetek stečajnega postopka ni niti ugovarjala, da družba ni insolventna ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni vložila zahteve za odložitev odločanja o predlogu občine. Iz tega gre sklepati, da predsednik uprave Miloš Kodre minuli teden ni vložil ugovora zoper predlog občine za začetek stečaja. Hohnjec je v zvezi s tem dejal, da gre za lapsus sodišča . Sodišče je v sklepu med drugim ugotovilo, da je uprava LTH 18. maja tudi sama vložila predlog za začetek stečajnega postopka, v katerem navaja, da je družba postala insolventna. Škofjeloški župan Igor Draksler je dejal, da sklepa sodišča na občini še niso prejeli, obenem pa poudaril, da je tak sklep, v kolikor drži, neke vrste odrešitev za delavce LTH, ki so bili vse doslej dobesedno privezani na podjetje. Predsednik sindikata LTH David Švarc je današnjo odločitev sodišča pozdravil, obenem pa zatrdil, da načrti za jutrišnji shod delavcev podjetja ostajajo nespremenjeni. Kot je znano, se bodo odpravili pred vlado z namenom opozoriti na brezizhoden položaj delavcev, ki so sicer že četrti mesec brez plač.

negative

Urad za varstvo konkurence bo predlagane zaveze Mercatorja, ki jih je ta predložil v postopku ugotavljanja kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, preizkusil na trgu. Urad se bo o zavezah Mercatorja izrekel po preizkusu na trgu. Varuh konkurence je zainteresirane pozval, da do 19. junija do 12. ure posredujejo morebitno mnenje o Mercatorjevih zavezah. Varuh konkurence proti Mercatorju vodi postopek ugotavljanja kršitve zakona o omejevanju konkurence, ker obstaja verjetnost, da naj bi Mercator zlorabljal svoj domnevno prevladujoči položaj na trgu nabave izdelkov za vsakdanjo rabo z namenom nadaljnje prodaje v Sloveniji. Mercator naj bi podpis pogodb s svojimi dobavitelji pogojeval z zahtevo po številnih neupravičenih pogodbenih bonitetah, ki niso vključene v kalkulacijo maloprodajnih cen, in visokih rabatih, ki naj ne bi bili upravičeni z običajnimi pogoji poslovanja. Uradu za varstvo konkurence je zdaj preložil zaveze, na podlagi katerih naj bi se odpravilo stanje morebitnih kršitev določb zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki mu jih očita urad. Namen instituta zavez je predvsem hitra in učinkovita ureditev razmer na trgu, kar je v interesu vseh udeležencev postopka, torej doseči ustrezno rešitev, katere uveljavitev in izvajanje odpravlja vse dvome o morebitnem protikonkurenčnem delovanju Mercatorja. Predlagane zaveze so za stranko obvezne, saj urad o zavezah odloči z odločbo.

negative

Delničarji Istrabenza so z veliko večino in presenetljivo glasovali za dokapitalizacijo družbe. Če bodo zbrali dovolj denarja, imajo sredstva za poplačilo vseh dolgov, s čimer se izognejo stečaju. Holding Istrabenz je od 30. marca insolventen, potem ko vodstvu družbe, največjim delničarjem in bankam upnicam ni uspelo doseči dogovora o finančni konsolidaciji. Dolgovi delniške družbe Istrabenz znašajo 450 milijonov evrov, celotne skupine pa 950 milijonov evrov. Delničarji Istrabenza so na skupščini, ki pravkar poteka v Portorožu, sprejeli predlog o dokapitalizaciji osnovnega kapitala s sedanjih 21,6 milijona evrov na 165,2 milijona evrov. Predlog je podprlo 98 odstotkov kapitala oziroma 4.311.854 od skupno 4.369.473 delnic z glasovalno pravico. Dokapitalizacija bo uspela, če bodo vpisane in vplačane vse na novo izdane delnice. Prednostno pravico do vpisa novih delnic bodo imeli obstoječi delničarji, in sicer v razmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu družbe. Rok za vpis in plačilo delnic se izteče čez petnajst dni. Igor Bavčar Predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič je podporo delničarjev o dokapitalizaciji ocenil pozitivno, saj upravi omogoča odpravo razlogov, ki so družbo pripeljali v nastalo situacijo . Ali bo uspela, Topič ni želel napovedati, prav tako ni želel govoriti o morebitnih kupcih, ki bi bili pripravljeni vplačati zahtevano vsoto. Istrabenz bo v okviru dokapitalizacije izdal 34,4 milijona novih delnic v emisijskem znesku 13,80 evra, kar skupaj znese 475 milijonov evrov. Po povečanju bi bil celotni osnovni kapital družbe razdeljen na 39,6 milijona delnic. Če bodo z dokapitalizacijo zbrali dovolj denarja, imajo sredstva za poplačilo vseh dolgov, s čimer se izognejo stečaju. Pogajanja z bankami upnicami se po Topičevih besedah zaključujejo. Če do 30. junija do dogovora ne bo prišlo, je uprava Istrabenza dolžna sprožiti postopke o prisilni poravnavi. Topič, ki je prepričan, da je sporazumna poravnava najboljši izhod za vse , je pogajanja z bankami sicer ocenil kot pozitivno. Upa, da bo do prihodnjega tedna prišlo do dogovora med bankami, ki imajo z družbo sklenjene reodkupne pogodbe, in tistimi, ki jih nimajo. V prihodnjem tednu pričakujejo tudi uradni odgovor bank na Istrabenzovo ponudbo o skupni odprodaji paketa Petrolovih delnic iz reodkupnih pogodb. O morebitnih kupcih in višini kupnine Topič ni želel konkretneje spregovoriti, po njegovih besedah bi lahko Istrabenz za paket delnic dobil do 60 milijonov evrov. Dokapitalizacija malo verjetna? Prvi mož NFD Holdinga Stane Valant je možnost, da bi se dokapitalizacija izvršila v predlaganem znesku, označil kot malo verjetno. V neuspeh dokapitalizacije je prepričan tudi predsednik društva malih delničarjev Skupaj smo močnejši Rajko Stankovič, ki meni, da tako velikega zneska trenutno ni na prostem trgu. Če dokapitalizacija ne bo uspela, bo po Stankovičevih ocenah sledila prisilna poravnava ali stečaj, ki bi bil za male delničarje najslabša možnost. Stankovič je vodstvu družbe še predlagal, naj proti tistim, ki so v družbi odgovorni za Istrabenzove težave, vložijo odškodninske zahteve.

neutral

Delavke nekdanjega trboveljskega Peka so po domnevni ignoranci gospodarskega ministra Mateja Lahovnika pisale premierju Borutu Pahorju. Želijo izvedeti, ali jim pripada odškodnina. Delavke nekdanjega trboveljskega obrata Peka, ki še vedno čakajo na odgovor gospodarskega ministra Mateja Lahovnika glede srečanja, a jim ga kljub dogovoru ni posredoval do konca maja, so se danes s pismom obrnile na premierja Boruta Pahorja. V njem ga obveščajo o ignoranci in ponižanju ter krivici in ga pozivajo h konstruktivni komunikaciji. Nekdanje Pekove delavke so pisale premierju Borutu Pahorju. Kot je povedala vodja iniciativnega odbora delavk nekdanjega Čevljarsko-storitvenega podjetja ČSP Marta Kavšek, se je odbor z ministrom Lahovnikom za srečanje dogovoril že 11. maja, Lahovnik pa jim je obljubil, da jim bo datum posredoval do konca maja. Ker tega vse do danes ni storil, jim ni preostalo drugega, kot da se z elektronskim pismom obrnejo še na premierja. V primeru ponovne ignorance se bodo delavke sestale in organizirale protest pred vladno palačo. Čudno kadrovanje Ropa? Iniciativni odbor se z Lahovnikom želi sestati pred srečanjem z državnim pravobranilcem, ki naj bi dal mnenje, ali je država odškodninsko odgovorna za nekatere neizplačane terjatve. Kavškova je poudarila, da so delavke nekdanjega ČSP, ki je šel v stečaj leta 2002, prepričane, da jim zaradi škodnega ravnanja države v Peku, zaradi čudnega kadrovanja vlade Toneta Ropa in njegovega vplivanja na vodilne v podjetju, zaradi domnevnih zlorab položaja in škodnih ukrepov vodilnih v Peku pripada odškodnina. O višini odškodnine Kavškova ne govori, je pa poudarila, da je enkrat državni pravobranilec njihove zahteve zavrnil. Delavke pa so prepričane, da ni upošteval vseh dejstev , zato so zahtevale nov sestanek, pred tem pa še srečanje z ministrom Lahovnikom. Delavke so se v zameno za obljube o zagotovljenih delovnih mestih v ČSP, v katerem je bila država prek tržiškega Peka večinska lastnica, med drugim odpovedale plačam, ki jih jim je bila družba dolžna. Kljub temu je šel ČSP v stečaj, skoraj 300 delavk pa je bilo izigranih, je poudarila Kavškova. Pekove delavke so julija 2006 sicer že dobile izplačanih za skoraj 830.000 evrov terjatev iz naslova odškodninskega sklada, za katerega so nekdanjim delavkam ČSP denar brez njihovega soglasja od leta 1992 trgali od plač. Poleg tega so dobile tudi poplačila prednostnih terjatev iz naslova stečaja Peka Trgovine in denar, ki so ga delavci prispevali za nabavo materiala oziroma ohranitev delovnih mest. Nekdanje delavke pa zahtevajo še izplačila zadolžnic v letih 1991 1996 in z lastninskimi certifikati ter odpravnine in neplačane plače iz naslova stečajev Peka in ČSP, kar pa jim ni bilo priznano. Kavškova pravi, da je bilo samo neizplačanih plač za 25 milijonov evrov, tu pa je treba prišteti še obresti za vsa ta leta in odškodnine za psihične bolečine , ker so bile izigrane. Natančnih številk ne more navesti, tudi zato, ker niso dobile vpogled v arhive, kar tudi zahtevajo.

negative

V času ekonomske krize želi marsikdo svoje prihranke zaščititi in preseliti v varna zlata nebesa . Želja po takojšnem dostopu do zlata je povzročila, da bančnim avtomatom sedaj konkurirajo avtomati za prodajo zlatih ploščic. Zlato se je začelo prodajati kar v avtomatih! V turbulentnih časih marsikateri vlagatelj išče zatočišče z investiranjem v plemenite kovine fizičnih oblik. Zlato ali druge plemenite kovine lahko kupite v fizični obliki, kar velja za najbolj konzervativno obliko investiranja. Atraktivnost nakupa zlata se povečuje z dejstvom, da se pri nakupu ne zaračuna davek na dodano vrednost. Prav tako je ob morebitnem realiziranem dobičku vsak oproščen tudi do 20-odstotnega davka na kapitalski dobiček. V Sloveniji fizični nakup ali prodajo zlata opravite pri različnih ponudnikih prodaje zlata. Prav mogoče je, da se bo zaradi vse večje priljubljenosti zlato začelo kar samo prodajati v avtomatih. Na Cekinu smo ekskluzivno objavili, kako zlatomat izgleda, kako velike ploščice ponuja in na kakšen način privablja širše množice, ki se sprehajajo mimo. Kliknite tukaj!

neutral

Nov nadzorni svet Istrabenza je za svojega predsednika izbral Zorana Boškoviča. Nadzorniki so obravnavali poslovanje družbe, o morebitnih menjavah na čelu družbe pa niso govorili. Istrabenz Nadzorni svet družbe Istrabenz je na današnji ustanovni seji za predsednika nadzornega sveta izbral Zorana Boškovića, za namestnico predsednika pa Tamaro Jerman. Nadzorniki o morebitni menjavi člana uprave Igorja Bavčarja niso razpravljali. Obravnavali pa so poslovanje družbe. Boškovič Stvari potekajo dobro Stvari potekajo dobro, je o poslovanju Istrabenza dejal Bošković. Po njegovih besedah prav tako dobro poteka tudi reševanje holdinga, ki je od 30. marca insolventen. Nadzorni svet Istrabenza je štiriletni mandat začel v soboto, 30. maja, v njem pa so poleg Boškovića NFD in Jermanove Petrol še Alenka Vrhovnik Težak in Janez Grošelj oba iz Petrola, Franci Strajnar Finetol in Miroslav Kaluža Slovensko zavarovalno združenje. Predstavniki zaposlenih so Klavdija Primožič, Klavdija Ule in Maja Prodan Jurič.

neutral

V kočevski tovarni Mostovna proizvodnja stoji že od februarja. Delavci so že štiri mesece brez plač, zato so sami dali predlog za stečaj, vendar pa sodišče stečaja še kar noče začeti.

negative

Ker so jo razrešili z mesta predsednice uprave in kasneje kot članico uprave Palome, Mateja Perger kar dvakrat toži sladkogorsko tovarno papirja, kjer je sicer še vedno zaposlena. Mateja Perger meni, da ji pripada 190.000 evrov odpravnine. Na mariborskem okrožnem sodišču sta se ena za drugo začeli kar dve obravnavi, v katerih nekdanja predsednica uprave Palome Mateja Perger sladkogorsko tovarno papirja toži zaradi plačila odpravnine. Pergerjeva od omenjenega podjetja, v katerem je trenutno sicer še vedno zaposlena, skupaj terja več kot 190.000 evrov odpravnine. Odvetnik Pergerjeve Aleksander Cmok je pojasnil, da gre pri prvi tožbi v višini skoraj 131.000 evrov za plačilo odpravnine po prvi razrešitvi z mesta predsednice uprave leta 2007, pri drugi pa za plačilo 60.500 evrov odpravnine zaradi razrešitve z mesta članice uprave, na katerem je bila od avgusta leta 2007, ko je bila razrešena z mesta predsednice uprave. Individualna pogodba o zaposlitvi ji je namreč omogočala izplačilo odpravnine, če bi prišlo do njene predčasne prekinitve. Ob tem je trenutno v teku tudi odškodninska tožba s strani Palome zoper Pergerjevo. V odvetniški pisarni Gorjup, ki v omenjeni zadevi zastopa Palomo, niso želeli podrobneje pojasniti, iz katerih razlogov tožena stran meni, da Pergerjeva ni upravičena do odpravnine, Vesna Zupančič Gorjup pa je ob tem dodala, da naj bi Pergerjeva zahtevala poravnavo v vseh zadevah, ki so odprte med njo in Palomo, zato se uprava Palome za poravnavo doslej še ni odločila, saj ima časa za razmislek o tem še vse do septembra. Pergerjeva je v Palomo sicer prišla julija 2005 kot predsednica uprave, pozneje pa jo je na tem mestu zamenjal Danilo Marin, medtem ko je sama v podjetju do vnovične razrešitve ostala sprva kot svetovalka, nato pa tudi kot članica uprave.

neutral

Delavci LTH so si na nek način oddahnili. Potem ko so plače nazadnje dobili januarja, so prišli po delovne knjižice, ki jih bodo lahko odnesli na zavod za zaposlovanje. Delavci LTH so sicer nazadnje prejeli januarsko plačo. Velika večina od skupno 320 delavcev je dobila odpoved pogodb o zaposlitvi, je potrdil predsednik sindikata LTH David Švarc. Pri tem je pojasnil, da so odpovedi prevzeli tisti delavci, ki so bili prisotni na sestanku, na katerem je stečajni upravitelj škofjeloške družbe LTH Dušan Taljat delavcem pojasnil stečajni postopek. Delavci so s to potezo zadovoljni. Za nas je dobro, da se zadeva za nas čim prej zaključi. Od danes naprej tako teče 15-dnevni odpovedni rok, od 24. junija pa bo veljalo, da smo prijavljeni na zavod za zaposlovanje, je povedal Švarc in dodal, da bodo delavcem zdaj pripadala tudi sredstva iz jamstvenega sklada. Stečajni upravitelj je sicer po besedah Švarca danes predstavil tudi možnost, da bi se morebiti končala proizvodnja serije izdelkov v podjetju, ki so bile na tričetrt že narejene, a potem ne končane. Iz prihodkov od prodaje teh izdelkov naj bi bili potem tudi poplačani vsi zaposleni za čas od 3. junija, ko je podjetje šlo v stečaj, do takrat, ko bodo šli na zavod za zaposlovanje. Če bi bilo teh prihodkov več, naj bi šli v stečajno maso. V četrtek se bo sicer sestal izvršni odbor sindikata, da se dogovorijo o nadaljnjih korakih ter na kakšen način bodo svoje člane obvestili oziroma izpeljali vse postopke glede vlaganja terjatev za stečajno maso.

neutral

Po dveh mesecih dogovarjanja je vlada na današnji seji le imenovala nove nadzornike NLB. Sedaj jih mora potrditi še skupščina NLB, ki bo 30. junija. Vlada RS Novi nadzorniki, ki so jih v izvolitev predlagali na skupščini NLB, so Gregor Dolenc, Rasto Ovin, Marko Simoneti, Stanislava Zadravec - Capriolo, Boris Škrapin, Branko Drobnjak, Andrej Baričič, Jan Vanhavel, Riet Docx, John Hollows in Stojan Petrič. Glede imenovanja NS NLB je bilo sicer veliko debate med koalicijskimi partnerji. Premier Borut Pahor je že pred časom povedal, da v novem nadzornem svetu noče nikogar, ki je tam že bil, a je ministrstvo za finance kljub temu predlagalo dva, ki sta tam že bila. Naloga novega nadzornega sveta bo po napovedih ministra za finance Franca Križaniča tudi imenovanje nove uprave banke. Kot je znano, je sedanji nadzorni svet 18. maja sprejel odstop predsednika uprave Draška Veselinoviča.

neutral

Petrolova komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave bo izbor kandidatov za predsednika uprave izvedla brez javne objave. Oblikovala je listo kandidatov, bilo naj bi jih šest. Iz Petrola so sporočili, da se je na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na 4. seji nadzornega sveta družbe Petrol, danes sestala komisija za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave druže. Upravo Petrola začasno vodi Alenka Vrhovnik Težak. Oblikovala je listo kandidatov za funkcijo predsednika uprave, razgovore z njimi pa bo opravila v naslednjem tednu. Na podlagi izpolnjevanja kriterijev, ki jih je s sklepom določil nadzorni svet družbe, in strateškega načrta razvoja Petrola bo komisija nadzornemu svetu za mesto predsednika uprave družbe predlagala ožji izbor kandidatov. Števila kandidatov v družbi niso navedli, je pa minister za gospodarstvo Matej Lahovnik po seji vlade dejal, da jih je šest. V zvezi s tem je že govoril s predsednikom nadzornega sveta Petrola Tomažem Kuntaričem. Kot je zatrdil Lahovnik, se glede konkretnih imen ni pozanimal, zanimalo ga je le, če je katero ime politično izpostavljeno, in dobil zagotovilo, da ni in da gre za ugledne gospodarstvenike z večletnimi vodstvenimi izkušnamij na odgovornih delovnih mestih. Minister je v zvezi s tem še poudaril, da imajo jasno oblikovane kriterije izbora, zato bo proces izbora novega vodstva s tega vidika transparenten. Politika se po Lahovnikovih zagotovilih v postopek načina izbora nove uprave Petrola ni vmešavala. Komisija je sprejela tudi sklep, da bo izbor kandidatov za predsednika uprave izvedla brez javne objave. Za to potezo so se odločili zaradi trenutnih nestabilnih razmer v gospodarskem okolju, prepotrebne stabilizacije družbe in zaradi odprtih vprašanj glede Petrolove strateške naložbe v družbi Istrabenz.

neutral

Finančna družba Maksima Holding je na podlagi sklepa skupščine o dokapitalizaciji objavila prospekt za prodajo delnic. Skupna vrednost izdaje novih delnic je 15 milijonov evrov. Uprava družbe je objavila tudi sklic skupščine, na kateri bodo sredi julija odločali o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Delničarji insolventne Maksime Holding največji je s 77,5 odstotka družba FB Investicije, ki je v večinski lasti člana uprave Istrabenza Igorja Bavčarja so v ponedeljek izglasovali dokapitalizacijo družbe v višini 15 milijonov evrov. Cena novoizdanih delnic bo en evro, po vsebini pravic pa bodo izenačene z že obstoječimi navadnimi imenskimi delnicami, je razvidno iz prospekta. Delnice bodo ponujene vsem zainteresiranim vlagateljem, rok plačila pa je 13 dni, od 12. do vključno 24. junija. Kot še navajajo v finančni družbi, bo ponudba lahko predhodno zaključena, ko bodo vpisane in vplačane vse ponujene delnice. Javna prodaja bo uspešna, če bo vpisana in vplačana celotne emisija delnic. V prvem krogu dokapitalizacije imajo prednostno pravico do vpisa novih delnic obstoječi delničarji, sorazmerno z deležem v osnovnem kapitalu družbe oz. do vpisa 2,3438 delnice za vsako delnico, katere imetniki so. Po končanem prvem krogu, torej od 20. junija naprej, bodo v primeru, da delnice ne bodo prodane, te ponudili javnosti. Drugi krog se bo iztekel 24. junija. Izdajatelj bo objavil izid javne ponudbe v roku treh delovnih dni po koncu vpisovanja in vplačevanja novih delnic. Povečanje osnovnega kapitala Maksima Holding, ki je insolventna od 1. aprila, po pojasnilu uprave nujno potrebuje dodatna kapitalska sredstva, da bo kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Delničarji so na ponedeljkovi skupščini v okviru izvajanja ukrepov finančnega prestrukturiranja izglasovali povečanje osnovnega kapitala, in sicer za 15 milijonov in ne za prvotno načrtovanih 25 milijonov evrov. Pri oblikovanju predlaganega zneska je družba izhajala iz konzervativne predpostavke, da je vrednost glavne naložbe Istrabenz enaka nič, so med drugim zapisali v danes objavljenem prospektu. S tem je družba v primeru uspešne dokapitalizacije popolnoma neodvisna od razvoja dogodkov v zvezi z Istrabenzom, so navedli. Maksima Holding ima v Istrabenzu 25,9-odstotni delež. Za 14. julija pa je uprava Maksime Holding sklicala novo skupščino družbe, na kateri naj bi odločali o podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta družbe za poslovno leto 2008. Omenjeno točko je namreč uprava umaknila z dnevnega reda ponedeljkove skupščine zaradi pomanjkljivih gradiv, na kar sta opozorila Stane Valant iz NFD Holdinga, ki je zastopal družbo Daimond, in Vseslovensko združenje malih delničarjev.

neutral

Razmere zahtevajo hitre, odločne in učinkovite ukrepe, so na srečanju s premierjem Pahorjem poudarili gospodarstveniki. Vlada se bo poskušala odzvati uspešno, pravi Pahor. Gospodarstvo si v času krize želi predvsem zadostnih likvidnih sredstev, a je predvsem dolgoročne kredite v bankah zelo težko dobiti. Gospodarstveniki so na srečanju s premierjem Borutom Pahorjem in ministri predlagali tudi spremembe pri davkih, spodbude za razvojne projekte in učinkovitejše črpanje evropskih sredstev. Vlada se bo poskušala odzivati, kolikor je mogoče hitro in uspešno, je obljubil Pahor, a ob tem spomnil, da se je odločila sprejemati ukrepe v okviru socialnega dialoga, kar pa zahteva nekaj časa. Če hočemo, da bo Slovenija izšla iz krize s potencialom za hitrejše dohitevanje najbolj razvitih gospodarstev, je treba okrepiti konkurenčno sposobnost gospodarstva. Potrebne so tudi spremembe na področju socialne varnost in javnofinančnega načrtovanja, je dejal. Na GZS poudarjajo, da razmere zahtevajo hitre, odločne in učinkovite ukrepe vlade. V tej smeri so pripravili deset zahtev, katerih uresničitev je potrebna za uspešen izhod iz krize. Tako zahtevajo povečanje kreditne aktivnosti, zagotovitev likvidnosti, podporo naložbam ter internacionalizaciji podjetjem, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, razbremenitev gospodarstva, varno prožnost delovnih razmerij, vzdržno plačno politiko javnega sektorja, podporo tehnološkemu razvoju in debirokratizacijo poslovanja. Pomanjkanje likvidnih sredstev Gospodarstveniki so opozarjali predvsem na kreditni krč in posledično problem pomanjkanja likvidnih sredstev, zaradi katerega ne morejo končati začetih projektov. Dela imamo dovolj. Ne potrebujemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ali čakanja na delo, temveč le obratni kapital, da dokončamo projekte, je bilo slišati v razpravi. V gospodarstvu si veliko obetajo od jamstvene sheme, v okviru katere bo država bankam v primeru kreditiranja podjetij ponudila jamstva v skupni višini 1,2 milijarde evrov. A shema nikakor ne zaživi. Finančni minister Franc Križanič je obljubil, da bo SID banka poziv bankam objavila v ponedeljek, prva avkcija pa bo predvidoma prihodnji petek. Zelo kmalu bosta sledili še dve, skupaj pa bo na vseh treh na voljo 350 milijonov evrov jamstev. Finančni minister Križanič Treba bo ugrizniti v kislo jabolko Vlada želi po Pahorjevih zagotovilih prisluhniti kritikam in predlogom gospodarstva. Kot je pojasnil, je vlada v času krize doslej sprejemala predvsem praktične ukrepe, bo pa v drugi polovici leta treba ugrizniti tudi v bolj kislo jabolko in iti v strukturne spremembe , tudi prek drugega rebalansa državnega proračuna, ki ga bo vlada pripravila čez poletje. Vlada se je odločila, da izkoristi ta čas za pripravo zahtevnih projektov. To je naša naloga, ne izbira, je zatrdil premier. Prav v času krize je treba bistveno okrepiti vlaganja v prebojne in inovativne razvojne projekte, so gospodarstveniki še opozorili na srečanju z vlado.

neutral

Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je v časnikih v skladu z napovedmi objavil razpis za predsednika uprave največje slovenske zavarovalnice. Ta položaj je doslej zasedal Andrej Kocič, ki pa je konec maja odstopil. Kandidati za novega prvega moža Triglava morajo prijave na razpis poslati do vključno 29. junija do 12. ure. Kandidati morajo med drugim imeti univerzitetno izobrazbo ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri, najmanj štiri leta delovnih izkušenj pri vodenju zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov ter aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika. Poleg tega morajo imeti kompetence, kot so sposobnost strateškega razmišljanja, analitičnost, komunikativnost, inovativnost, voditeljstvo, verodostojnost in sposobnost za ekipno delo. Kandidati morajo vlogi priložiti tudi kratko vizijo razvoja skupine Triglav. Nadzorni svet bo po lastni presoji in v sodelovanju s specializirano agencijo za iskanje in izbor vodstvenih in vodilnih kadrov izbral kandidate, ki bodo povabljeni na razgovor, pri čemer ni dolžan na razgovor povabiti nobenega od kandidatov, niti z njim skleniti kakršnega koli pogodbenega razmerja. Nadzorni svet si pridružuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov. Delovno razmerje z izbranim kandidatom za opravljanje funkcije predsednika uprave Triglava bo sicer sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, po pridobitvi dovoljenja agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave. Kocič je odstopil 28. maja, ko je nadzorni svet za začasnega predsednika uprave za obdobje šestih mesecev imenoval Miša Čeplaka, dotedanjega delavskega direktorja zavarovalnice. Kocič, ki je največjo slovensko zavarovalnico vodil od aprila 2005, ostaja zaposlen v skupini Triglav.

neutral

Zaradi krize se že pojavljajo težave pri odplačevanju lizinga vozil, v lizinških hišah pa zaenkrat ne opažajo drastičnega zamujanja s plačilom obrokov. Kako močno vas lahko zamuda pri plačilu lizing obrokov udari po denarnici? Veselje od podpisu, žalost ob odvzemu? Avtomobilski lizing je zagotovo eden izmed najbolj razširjenih vrst lizinga, ki pri nekaterih avtomobilskih znamkah predstavlja že več kot polovico vseh oblik nakupa avtomobila. Je sicer dražja, a lažje dostopna oblika financiranja nakupa avtomobila. Lizing pa je zanimiva oblika financiranja tudi za kupce avtomobilov, ki nimajo rednega dohodka v obliki honorarja, zaposlitve za določen čas, podjemne pogodbe. Na banki te osebe namreč težko dobijo posojilo, medtem ko jih lizing hiše zaradi lastništva avtomobila obravnavajo na drugačen, bolj mehek način kot banke. Sedanje negotove gospodarske razmere pa povečujejo plačilno nedisciplino lizongojemalcev. Čeprav lizinška podjetja zatrjujejo, da ima le majhen odstotek strank težave pri odplačevanju obrokov, pa lahko drugačno sliko opazimo na polnih parkiriščih za komisijsko prodajo, kjer so zaseženi avtomobili zaradi neplačila lizing obrokov. Večina poznavalcev pa napoveduje, da bodo težave pri odplačevanju lizinških obrokov v prihodnje enake ali celo večje. Na Cekinu smo preverili, koliko stane zamuda pri plačilu lizing obrokov in na kakšen način lizing hiše pomagajo pri težavah z odplačevanjem obrokov. Kje je torej meja, ko lizing hiša ne tolerira več plačilne nediscipline in vam tako zaseže vozilo?

neutral

BDP se bo po oceni GZS letos znižal za 2,5 odstotka, prihodnje leto pa se utegne zvišati za 1,6 odstotka. Po izrednem padcu gospodarske aktivnosti ob koncu leta 2008 v prvih mesecih leta 2009 postopoma prihaja do posamičnih pozitivnih znakov. Letos naj bi se za krepkih osem odstotkov zmanjšal obseg investicij, močno bo upadla tudi menjava s tujino, razmeroma visoko rast pa na zbornici napovedujejo javni potrošnji. Analitska skupina Gospodarske zbornice Slovenije GZS v zadnji številki publikacije Konjunkturna gibanja opaža, da v Sloveniji po izrednem padcu gospodarske in poslovne aktivnosti ob koncu leta 2008 v prvih mesecih leta 2009 postopoma prihaja do posamičnih pozitivnih znakov, čeprav razmere nikakor še niso ugodne. Zmanjševanje gospodarske aktivnosti pa se vse bolj prenaša tudi v storitvene dejavnosti, npr. promet in trgovino. Naročila za industrijo v prvih mesecih leta 2009 rahlo oživljajo predvsem s tujih trgov, opažajo na GZS. Ob tem navajajo ukrep subvencioniranja nakupa avtomobilov, ki so ga v zadnjih mesecih sprejele nemška in druge vlade. Zaradi velike povezanosti slovenske avtomobilske industrije in drugih proizvodenj na te trge je to že imelo določen vpliv na ustavljanje trenda upadanja naše industrije v teh dejavnostih. Letošnji prvi meseci so potegnili vrsto nosilnih kazalcev navzdol kar za petino in več, predvsem izvoz, uvoz, obseg industrijske proizvodnje, prihodke in kredite. Na GZS tako za letos Sloveniji napovedujejo upad obsega BDP za 2,5 odstotka. Zasebni sektor se v krizi ne more odzivati drugače kot z realnim upadanjem plač in drugih prejemkov ter zniževanjem števila zaposlenih, pravijo na GZS. To bo ob visoki rasti števila brezposelnih predvsem iz realnega sektorja nujno imelo posledice na zadržano rast skupne zasebne potrošnje. Ta naj bi se po lanski 2,2-odstotni rasti letos povečala za 0,3 odstotka. Znotraj domačega povpraševanja bo imel na BDP letos največji negativni vpliv padec investicij, saj so po izjemnih zadnjih letih zdaj v hudem krču. Spomnimo, da je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar za letos napovedal zmanjšanje obsega BDP za štiri odstotke, Evropska komisija za 3,4 odstotka, Mednarodni denarni sklad za 2,7 odstotka in Banka Slovenije za dva odstotka. Zunanji sektor najbolj na udaru Največje posledice krize in nižjega povpraševanja v svetu bo letos utrpel slovenski zunanji sektor. Upadanje izvoza blaga se na letni ravni nekoliko umirja, tako da na GZS za letos napovedujejo, da se bo izvoz blaga skupaj s storitvami zmanjšal za sedem odstotkov, uvoz pa za 5,5 odstotka. V letu 2010 naj bi se ob postopnem okrevanju gospodarske aktivnosti okrepila tudi zunanja menjava tako izvozu kot uvozu na GZS napovedujejo rast v višini dveh odstotkov. Ob slabšanju likvidnosti se roki plačil podjetjem bistveno podaljšujejo na 60 in več dni, celo do 120 dni, kaže anketa, ki so jo izvedli na GZS. Po drugi strani pa so podjetja zavezana plačevati obveznosti doma in v tujini, še zlasti pa državi, celo v krajših zakonskih rokih. Kar 70 odstotkov podjetij tako ugotavlja, da imajo že resne likvidnostne težave. Poslabševanje likvidnosti podjetij in zamude pri odplačevanju podjetij pa bodo v prihodnje zagotovo negativno vplivale na poslovanje bank, če se bo recesija nadaljevala, še opozarjajo na GZS.

neutral

Aprila so se plače rahlo znižale, in sicer za 0,1 odstotka. Najbolj so se znižale v informacijski in komunikacijski dejavnosti - za 6,8 odstotka. V zdravstvu pa so se plače zvišale za 3,8 odstotka. Povprečna plača v aprilu je bila 920,67 evra. Če upoštevamo rast cen pa se je povprečna bruto plača, ki je znašala 1411,61 evra, znižala še malo bolj, in sicer za 0,2 odstotka. V primerjavi z aprilom lani se je povprečna bruto plača zvišala za štiri odstotke. Po podatkih Statističnega urada RS je povprečna mesečna bruto plača za april znašala 1423,19 evra in je bila 0,1 odstotka nižja od plače za marec. Povprečna mesečna neto plača za april pa je znašala 920,67 evra. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je povprečna mesečna bruto plača v primerjavi z istim obdobjem lani zvišala za 5,4 odstotka. Ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin se je povprečna mesečna neto plača za april glede na pretekli mesec realno znižala za 0,2 odstotka, medtem ko se je povprečna bruto plača realno prav tako znižala za 0,2 odstotka. V prvih štirih mesecih letos se je povprečna mesečna bruto plača glede na isto obdobje lani realno povečala za 3,6 odstotka, v primerjavi z aprilom lani pa se je realno zvišala za 4 odstotke. V zdravstvu so se plače zvišale za 3,8 odstotka. Foto Jani Dolinšek Najbolj so plače padle v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih Povprečna mesečna bruto plača za april se je v primerjavi z marcem znižala v več kot polovici dejavnosti. Najopazneje se je znižala v dejavnostih informacijske in komunikacijske dejavnosti za 6,8 odstotka, finančne in zavarovalniške dejavnosti za 1,6 odstotka, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti za 1,5 odstotka in predelovalne dejavnosti za 1,2 odstotka. V zdravstvu so se plače zvišale Najvišji porast povprečnih mesečnih bruto plač za april sta beležili zdravstvena dejavnost in socialno varstvo, in sicer za 3,8 odstotka. Sledili so promet, skladiščenje za 2,2 odstotka, oskrba z električno energijo, plinom in paro ter gostinstvo v vsaki po 2,1 odstotka.

neutral

Aprila je bilo v Sloveniji na novo registriranih 30 odstotkov manj avtomobilov. Hkrati pa je bilo v javnem cestnem in zračnem prometu prepeljanih manj potnikov - v cestnem 2,7, v letalskem pa 22,4 odstotka. Tudi ladje so vozile manj kot lani v enakem obdobju. V cestnem prometu je bilo prepeljanih 2,7 odstotka manj potnikov kot pred letom, v zračnem pa 22,4 odstotka manj, je v prvi objavi sporočil državni statistični urad. V javnem cestnem prevozu je bilo v aprilu prepeljanih 3,422 milijona potnikov. V prvih štirih mesecih pa se je število prepeljanih potnikov znižalo za 2,6 odstotka, na 13,541 milijona. V zračnem prometu je bilo četrti letošnji mesec prepeljanih 85.000 potnikov, v prvih štirih mesecih skupaj pa 289.000 oz. 22,4 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Manj prepeljanih potnikov je bilo tudi v mestnem cestnem prevozu, in sicer 7,862 milijona, kar je 7,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Manj so vozile tudi ladje V pomorskem prevozu je bilo aprila prepeljanega 15,2 odstotka manj blaga kot v enakem obdobju lani, zmanjšalo pa se je tudi število opravljenih tonskih kilometrov, in sicer za 24,5 odstotka. Količina prispelega in odpremljenega blaga v pristaniščih in na letališču je bila manjša za 8,3 odstotka oz. za 38,5 odstotka. 30 odstotkov manj novih avtomobilov Aprila je bilo število prvič registriranih cestnih motornih vozil manjše, in sicer za 30,8 odstotka. Med njimi je bilo tudi manj osebnih avtomobilov, in sicer za 29,9 odstotka. Čez cestne mejne prehode na meji s Hrvaško je prispelo v državo za 30,6 odstotka manj potnikov kot aprila lani.

negative

Pahor zaupa svoji ministrski ekipi, ki se ukvarja s protikriznimi ukrepi. S tem je odgovoril na poslansko vprašanje Andreja Vizjaka SDS glede visokega padca BDP. Predsednik vlade Borut Pahor Ministri in ministrici v vladi uživajo vse moje zaupanje, je v odgovoru na vprašanje Andreja Vizjaka SDS povedal premier Borut Pahor. Poslanca je namreč zanimalo, ali bo Pahor zaradi rekordno visokega padca BDP predlagal razrešitev ministrov, pristojnih za implementacijo protikriznih ukrepov. Zaradi ukrepov BDP ne pada več tako drastično Po Pahorjevi oceni ministri in ministrici v njegovi vladi delajo po najboljših močeh. Njihovo delo po njegovo ni brez napak ali spodrsljajev, vendar na splošno njihovo delo ocenjuje kot dobro. Tudi zato je po njegovem mnenju Slovenija do zdaj sprejela dobre protikrizne ukrepe, zaradi česar se že kažejo prvi znaki, da se padanje BDP počasi umirja . Vlada se pripravlja na strukturne spremembe Poslanec Andrej Vizjak SDS Foto Dare Čekeliš Padanje BDP se je sicer po Pahorjevih besedah začelo že v zadnjem četrtletju prejšnjega leta, vendar ob tem ponavlja, da prejšnje vlade ne krivi za nastali položaj. Da se država v krizi ni znašla, kot bi se lahko, je namreč po njegovem mnenju kriva njena dolgoročna neprilagojenost. Napovedal je še, da bo vlada v juliju sprožila socialni dialog o strukturnih spremembah, s katerimi namerava povečati konkurenčnost gospodarstva na eni in povečanje solidarnosti na drugi strani, nanj pa povabiti vse predstavnike političnih strank. Vizjak Protikrizni ukrepi niso zaživeli Vizjak z odgovorom ni bil zadovoljen. Po njegovo namreč protikrizni ukrepi za pomoč gospodarstvu niso zaživeli, nekateri pa se sploh ne izvajajo. Po njegovem mnenju je tudi jamstvena shema, ki bo po Pahorjevih besedah omogočila sprostiti kreditni krč, tipičen primer, kako se ne sme protikrizno delovati. Ker Vizjak s Pahorjevim odgovorom ni bil zadovoljen, je predlagal, da DZ o vprašanju opravi splošno razpravo. DZ bo o tem odločal v torek v okviru skupnih glasovanj.

neutral

Kamniški župan Anton Smolnikar je opozoril na večjo previdnost ob stavki delavcev Kemijske industrije Kamnik. Obvestili so pristojne inšpekcije, naj bodo pozorne. Župan je opozoril na večjo previdnost ob stavki v KIK Kamnik. Kamniški župan Anton Smolnikar verjame, da med sredino stavko v Kemijski industriji Kamnik neljubih dogodkov ne bo, opozarja pa, da je povečana previdnost vseeno potrebna, saj gre za področje posebnega pomena in namena . Policija v času stavke nadzora sicer ne bo poostrila, saj za to po njegovem mnenju nima pristojnosti, so pa na občini prejšnji četrtek ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo ter pristojne inšpekcije pisno pozvali, naj območju v času stavke namenijo posebno pozornost. Delavci predlagali stečaj? Delavci so stavkali že med 27. majem in 1. junijem. Še vedno zahtevajo plačilo neplačanih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od oktobra 2007, sprotno plačilo plač in izplačilo regresa za lani. Po dosedanjih napovedih naj bi na Okrožno sodišče v Ljubljani naslovili tudi prošnjo oziroma poziv za takojšno uvedbo stečaja podjetja.

negative

S štiridnevno stavko delavci Kika želijo doseči izplačilo lanskega regresa. A to je le eden od ciljev, saj še kar nekaj stvari med delavci in vodstvom ostaja nerešenih. Potem ko vodstvo Kemijske industrije Kamnik ni ugodilo stavkovnim zahtevam delavcev družbe, so ti ob 6. uri začeli štiridnevno stavko. Prva zahteva je izplačilo lanskega regresa, ki bi moral biti izplačan do torka. Podjetje nujno potrebuje svež kapital, a so investitorji v dvomih, pravi Erbežnik. Njihov najpomembnejši upnik, Joc Pečečnik, ki mu je podjetje dolžno več kot 600.000 evrov, je namreč dal predlog za stečaj. Po besedah predsednika sindikata in vodje stavkovnega odbora v družbi Staneta Zobavnika bodo stavkali predvidoma štiri dni, če pa ne bodo izpolnjene zahteve, se stavka lahko tudi zavleče. Direktor Aleš Erbežnik pravi, da bi morali delavci lanskoletni regres dobiti že jutri, za plače pa še sam ne ve. Danes dopoldne še nisem imel jasnega vira za izplačilo jutrišnjih plač. Ne bom ravno čakal, saj pravim, da pritiskamo na naše dolžnike. Jutri ali pa v naslednjih dneh pa sem prepričan, da bo plača izplačana, je povedal. Med stavkovnimi zahtevami so poleg izplačila lanskega regresa še izplačilo plač do 18. dneva v mesecu, plačilo neplačanih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od oktobra 2007 ter izboljšanje pogojev dela. Delavci Kika so po opozorilni stavki, ki je bila 19. maja, med 27. majem in 1. junijem že izvedli štiridnevno stavko. Kot smo že poročali, je kamniški župan Anton Smolnikar opozoril na večjo previdnost ob stavki delavcev. Neljubih dogodkov sicer ne pričakuje, opozarja pa, da je povečana previdnost vseeno potrebna, saj gre za področje posebnega pomena in namena .

negative

V Infond Holdingu so kritični do sestave novega nadzornega sveta Mercatorja, kjer zaradi specifične situacije družba ne bi imela svojega predstavnika. Usoda Mercatorjevih lastnikov je še vedno negotova V Infond Holdingu pravijo, da predlog nadzornega sveta Mercatorja za nove nadzornike ni odgovoren, saj največjemu lastniku ne omogoča, da bi imel v njem predstavnika. Nadzorniki so predlog utemeljili s tem, da ima tak največjo možnost, da bo dejansko izvoljen. Direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar meni, da bi skupščino lahko sklicali tudi avgusta, saj je sedanji nadzorni svet operativen še do 31. oktobra. Sedanje postopanje članov NS vnaša v družbo paniko in preplah, ki je verjetno posledica želja uprave in politike. Le zakaj? Ali se bojijo, da takšen manever čez dober mesec ne bo več mogoč? se sprašuje direktor Infond Holdinga Rutar, ki meni, da je to posledica interesa manjšinskih skupin in politike po zavladi v Mercatorju. Bo Soršak dovolil prodajo Mercatorja? Foto 24ur.com S takim postopkom se tudi zlorablja specifično situacijo lastnika, ki mu Urad za varstvo konkurence na čelu z direktorjem Janijem Sorškom že več kot 18 mesecev nezakonito zavlačuje in blokira glasovalne pravice, pravijo še v Infond Holdingu. Kot je znano, je Infond Holding zaradi postopka preverjanja koncentracije na Uradu za varstvo konkurence brez glasovalnih pravic v Mercatorju.

neutral

Bavčar je ponudil odstop s položaja člana uprave, če se banke upnice dogovorijo za prostovoljno poravnavo dolgov. Banke so se prav o tem pogovarjale, a javnost o vsebini dogovorov ne želijo seznaniti. Bavčar obtožuje politiko, da namesto da bi pomagala pri ohranjanju Istrabenza, asistira ravno nasprotnim interesom. Igor Bavčar je ponudil prostovoljni odstop s položaja člana uprave Istrabenza, če se banke upnice dogovorijo glede prostovoljne poravnave dolgov. S tem ravnanjem ponovno dokazujem, da nisem in ne želim biti ovira za doseganje tega cilja, je v obvestilu predsedniku nadzornega sveta Zoranu Boškoviću zapisal Igor Bavčar. V obvestilu, ki so ga poleg Boškovića prejeli še konzorcij bank upnic in večji lastniki Istrabenza, je Bavčar poudaril, da je ves čas svojih mandatov deloval v korist družbe in lastnikov , njegova prizadevanja v zadnjem času pa da so bila namenjena prav ohranjanju Istrabenza. Kaj so se dogovorile banke upnice, ni znano Sestanek bank upnic Istrabenza, ki je danes potekal v Ljubljani, se je končal. Kot so povedali v Novi Ljubljanski banki NLB, skladno z dogovorom banke o vsebini pogovorov javnosti ne bodo obvestile. Čeprav so pred tokratnim sestankom napovedovali, da gre za zadnji sestanek, pa ni izključeno, da se bodo upnice v prihodnjih dneh na temo predlagane prostovoljne poravnave za koprsko družbo znova sešle. V primeru dogovora bank upnic je Bavčar pripravljen odstopiti s položaja člana uprave. Kot je sporočil danes, s tem ravnanjem ponovno dokazuje, da nisem in ne želim biti ovira za doseganje tega cilja . Sodišče bo o stečaju Istrabenza odločalo 30. junija. Trenutno sta stečaj zahtevali banki SKB in Bawag. Pridružila pa naj bi se jima tudi Volksbanka. Foto Mateja Klavs Predlog prostovoljne poravnave je predlagala uprava Nadzorni svet Istrabenza je predlog o prostovoljni poravnavi bankam posredoval 27. maja. Če banke ne bodo podprle predloga prostovoljne poravnave, se bo nadzorni svet Istrabenza po besedah predsednika nadzornega sveta Zorana Boškovića prihodnji teden odločal o predlogu prisilne poravnave. Banke upnice, ki naj bi jim Istrabenz po unovčitvi repo pogodb dolgoval približno 450 milijonov evrov, se po poročanju medijev ne morejo sporazumeti o izenačitvi statusa in vračilu unovčenih zavarovanj iz repo pogodb v skupno maso. Kot navajajo Finance, naj bi bile NLB, Unicredit in Hypo Bank te so unovčile iztekle repo pogodbe pripravljene v sklad skupnega premoženja vseh upnic vložiti 100 od približno 150 milijonov evrov izteklih pogodb o začasni prodaji deležev Mercatorja, Petrola in Save. Temu naj bi temu nasprotovali banka Bawag in SKB banka, ki sta že vložili predlog za stečaj Istrabenza. Stečaj naj bi zahtevala tudi Volksbanka Po pisanju Dnevnika se jima je v torek pridružila še Volksbanka. O predlogu za uvedbo stečaja bo sodišče odločalo 30. junija, omenjene tri banke pa naj bi imele že približno 30 odstotkov terjatev bank upnic do holdinga Istrabenz. Predlog prisilne poravnave mora podpreti najmanj 60 odstotkov terjatev, ki jih imajo banke upnice. Štiri upnice naj bi trenutno obvladovale več kot 40 odstotkov terjatev.

neutral

Drago Podobnik je novi predsednik uprave Hita. Tako so sklenili nadzorniki družbe. Pogodbo bo podpisal v četrtek, njegov mandat pa bo začel teči s 1. avgustom. Drago Podobnik je novi predsednik uprave Hita, so nadzorniki sklenili na današnji seji. Pogodbo, ki jo je danes uskladil z nadzornim svetom, bo podpisal v četrtek, njegov mandat pa bo začel teči s 1. avgustom. V prvi izjavi novinarjem, je Podobnik napovedal resno oceno stanja v družbi, ki posluje negativno, odpuščanje zaposlenih pa vidi kot zadnjega v nizu ukrepov. Tako kot dosedanje vodstvo Hita tudi Podobnik pričakuje spremembe igralniške zakonodaje, ne le zaradi novogoriške družbe, ampak zaradi celotnega slovenskega igralništva. Začasni prvi nadzornik Andrej Miška je prepričan, da so izbrali pravega kandidata, ki odgovarja na vse dileme Hitovega razvoja, in sicer ne le kot igralniškega centra, ampak tudi kot nosilca turizma v Sloveniji. Kot je znano, so nadzorniki Hita novega predsednika uprave izbrali že 19. maja, do zdaj pa so usklajevali njegovo pogodbo. Usklajevali smo predvsem, kaj po mandatu in razmerja pri konkurenčni klavzuli. Pogodba je usklajena tako, da sta zadovoljni obe strani. O podrobnostih danes ne bi govoril, je povedal Miška. Včasih traja več časa, smo se pa temeljito zmenili, je dodal Podobnik. Zaradi načina izbire je tedaj iz nadzornega sveta odstopil Marko Jaklič, preostali nadzorniki pa so v zadnjem mesecu na več sejah z izbranim kandidatom usklajevali pogodbo o zaposlitvi. Podobnik namerava odstopiti kot predsednik gospodarskega interesnega združenja malih igralničarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije, še pred začetkom službe v Hitu pa se bo koncem julija iztekla njegova pogodba s portoroško igralnico, o čemer je obvestil nadzornike. Zatrdil je, da se je s Hitovimi sindikati pogovarjal, ni pa podpisal nobenega dogovora. Od sodelovanja s sindikati in zaposlenimi si veliko obetam, je dodal. Lahovnik opozarja Malo sem razočaran, kako ministri z lahkoto tako opletajo s takimi izjavami, ki ne temeljijo na dejstvih ... Najmanj kar lahko pričakujem je javno opravičilo, je dejal novi prvi mož Hita v odzivu na Lahovnikove besede. Izbiranje novega prvega moža Hita je pred dnevi komentiral tudi gospodarski minister Matej Lahovnik. Prepričan je, da Hita ne more voditi nekdo, ki stavi le na igralništvo in ne razume, da je vloga Hita tudi vlaganje v turizem. Od novega vodstva Hita pričakujem, da bo dalo pomemben poudarek tudi turizmu kot enem izmed stebrov razvoja Hita, je dejal minister. Lahovnik sicer konkretnega imena ni navedel, so pa mediji pred časom poročali, da naj bi Podobnika zanimal le razvoj igralniške dejavnosti v Hitu. Če kdo razume, da je Hit samo igralni salon, se zelo moti. Nadzorni svet bo pač moral ukrepati, če strategija ne bo taka, kot mora biti, je minister poudaril, da se tudi lokalna politika ne sme igrati s Hitom.

neutral

Ko staro železje in kosovni odpad samevata na vašem dvorišču, vam lahko na pomoč priskočijo ljudje, ki poskrbijo, da s prodajo odpadnega materiala evri pristanejo v njihovih žepih, odpadki pa končajo na primernih odlagališčih. Odpadek je lahko tudi prihodek! Nedolgo nazaj je krožilo veliko zgodb o izginotju in odtujitvi različnih vrst odpadkov. Tako ni bilo nič čudnega, če je izginil bakreni ali bronasti spomenik, ki se je pozneje na odlagališče vrnil v obliki delov za prodajo. Pogosto so bili odtujeni tudi predmeti iz aluminija, bakra, medenine ali drugih barvnih kovin in železa. Pogoste so bile tatvine električnih vodov, cistern, kovinskih konstrukcij, večjih izdelkov iz kovinskih zlitin ter zloglasnih bakrenih žlebov in strešnih kritin, bilo pa je tudi več vlomov v skladišča podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo kovin. Poštene zbiralce se tako pogosto spravlja v slabo luč in tako se včasih zgodi, da zaradi predhodnih ropov in vlomov ljudje zapirajo vrata zbiralcem, čeprav imajo pred dvoriščem pripravljen odpadni material za odvoz. O izginotju in tovrstnih krajah se sedaj bolj malo govori, zato smo se na Cekinu odločili, da preverimo, kakšne zaslužke sploh ponuja prodaja odpadnega materiala. Kako torej zmanjšati število nepridipravov in povečati privlačnost zbiranja odpadnega materiala ter tako skrbeti za večjo ekološko ozaveščenost? Se je možno zavarovati proti tovrstnim krajam? Kliknite tukaj!

positive

V primeru Pivovarne Laško naj bi imela policija 11 osumljencev, med njimi tudi Boška Šrota in njegovo ženo. Sumijo ju preslepitve pri pridobitvi posojil ter zlorabo položaja in pravic. Na poziv kriminalistov so vodstva družb izročila vso zahtevano poslovno dokumentacijo od 1. januarja leta 2006 dalje. Zbrano dokumentacijo bodo kriminalisti predložili Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi, ki se bo odločila o morebitnih nadaljnjih korakih. Kriminalisti so na območju Slovenije izvedli različna preiskovalna dejanja v okviru kriminalistične preiskave zaradi suma storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Preiskave so opravljali zaradi suma zlorabe položaja ali pravic in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, so sporočili z generalne policijske uprave. Danes so se osredotočili na preiskave na sedežih podjetij, medtem ko hišnih preiskav ni bilo. Najdlje naj bi ostali v Pivovarni Laško, kjer se je preiskava zaključila nekaj po 19. uri. Zagrožena kazen za očitano kaznivo dejanje je po slovenski zakonodaji osem let. Boško Šrot za zdaj izjav ne daje. Današnje aktivnosti so rezultat obširne kriminalistične preiskave, ki se bo po preiskovalnih dejanjih nadaljevala s pregledom pridobljenih podatkov, poslovne dokumentacije in z drugimi kriminalističnimi ukrepi. Kriminalistično preiskavo vodi generalna policijska uprava, hišne preiskave se opravljajo pri 16 gospodarskih subjektih, pri tem sodeluje okoli 80 kriminalistov in policistov, so še pojasnili na generalni policijski upravi. Goršek Informacije preverjamo tudi izven Slovenije Kot je danes novinarjem v Tacnu zatrdil direktor policije Janko Goršek, gre šele za začetek preiskave in je v tem trenutku težko napovedovati, kdaj bodo v zvezi s tem vložene ovadbe. Čaka nas še kar nekaj dela, je poudaril. V. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek Foto Policija.si Vodstvo Pivovarne Laško pravi, da za zahtevano dokumentacijo kriminalistom ne bi bilo potrebno preverjati poslov v Luksemburgu, na Nizozemskem, Singapurju ali kjerkoli v tujini, saj teh poslov v skupini Pivovarna Laško ni bilo. Informacije v zvezi s preiskavo podjetij, povezanih s Pivovarno Laško, pa preverjajo tudi izven Slovenije. Preiskave izvajajo štiri policijske uprave po Sloveniji, policija pa v okviru postopka intenzivno sodeluje tudi z različnimi institucijami, je še pojasnil Goršek. Iz posebne skupine za pregon organiziranega kriminala na državnem tožilstvu, ki postopek vodi, pa so sporočili, da v tej fazi postopka zadev ne komentiramo . Neuradno naj bi bilo 11 osumljencev, med njimi tudi Boško Šrot in njegova žena ter več odgovornih v preiskovanih podjetjih. ATVP je zoper Šrota podala ovadbo zaradi suma zlorabe notranje informacije Šrot naj bi si bil denar za prevzem zagotavljal tudi tako, da ga je domnevno črpal iz pivovarn, Radenske, morda celo Fructala. Neuradno pa naj bi za različne kredite dvakrat ali kdaj tudi trikrat zastavil iste delnice Mercatorja in Pivovarne Laško. Vse to so neuradne informacije iz virov blizu policije. Po navedbi nekaterih medijev naj bi bila preiskava zaradi prijave Agencije za trg vrednostnih papirjev ATVP maja lani in prijave Urada za varstvo konkurence UVK. Na ATVP pravijo, da so maja 2008 res podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo zoper direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije, a z današnjimi aktivnostmi policije niso seznanjeni in jih zato ne morejo komentirati. Varuh konkurence pa naj bi Šrota, po poročanju STA, ovadil zaradi suma, da je v priglasitvenih listinah v postopku prevzema Laškega in še prej časopisnega podjetja Delo, ki je zdaj v 100-odstotni lasti laške pivovarne, posredoval lažne podatke o lastniški verigi. Pivovarna Laško Poslujemo v skladu z zakonodajo Foto Reuters Sicer pa so tudi v Pivovarni Laško potrdili, da so jih obiskali kriminalisti. Družbe skupine Pivovarna Laško poslujejo v skladu z zakonodajo, zato so vodstva družb v celoti sodelovala s kriminalisti in jim omogočila dostop do vseh želenih informacij, navajajo v Laškem. Vodstvo skupine Pivovarna Laško drugih informacij ali komentarjev glede preiskave ne bo posredovalo, so še sporočili. Obisk kriminalistov pa so potrdili tudi v Infond Holdingu, kjer pravijo, da so opravili pogovor z upravo družbe ter pregledali dokumentacijo v zvezi s poslovanjem. Uprava družbe v celoti sodeluje s kriminalisti in jim je omogočila dostop do vseh želenih informacij, so še sporočili z Infond Holdinga. Zloraba pri lastninjenju Pivovarne laško? Po poročanju STA naj bi šlo za preiskavo zaradi domnevne zlorabe položaja pri lastninjenju Pivovarne Laško oziroma domnevnem prejemu sredstev za pivovarske transakcije, ki naj bi potekale prek Luksemburga.

negative

Avtomat, ki ponuja zlato, se je tako dobro prijel, da njegovi ustvarjalci napovedujejo še več tovrstnih izdelkov. Nemci bodo tako lahko zlato kupili na več kot 50 različnih lokacijah. Geissler ob avtomatu za zlato. Načrt, da bodo Nemci lahko svoje apetite po zlatu zadovoljili na preprost način, se uresničuje. Družba TG-Gold-Super-Markt je napovedala, da bo nadaljevala s postavljanjem avtomatov z zlatom na nemških letališčih in železniških postajah. Ti bodo delovali na povsem enak način kot avtomati s sladkarijami ali hladnimi pijačami. Kot pravijo v družbi, je zanimanje za zlato naraslo zaradi finančne krize. Nemci so že od nekdaj svoje premoženje raje kopičili v zlatu in to zaradi zgodovinskih razlogov. Že dvakrat so namreč izgubili vse, je dejal predstojnik družbe Thomas Geissler. V negotovih časih je dobro, da imaš v svojem žepu zlato, je dejal. Za okoli 30 evrov bo moč kupiti gram zlata, 10 gramov pa bo naprodaj po ceni 245 evrov. Hkrati ponujajo tudi zlate kovance. Cene v avtomatih se bodo sicer vsakih pet minut prilagajale ceni zlata na trgu. Kot smo že poročali, en avtomat že stoji v Frankfurtu, in ker zanimanje raste, je Geissler napovedal, da se bodo stvari kmalu začele premikati naprej. Avtomate nameravajo postaviti še na 50 različnih lokacijah. Nemci svoje premoženje najraje vidijo v zlati obliki.

positive

Skoraj vsakemu izmed 'običajnih smrtnikov' tu in tam finančno zaškripa. Če bi življenjsko zavarovanje prekinili in dvignili denar, bi vam v prvih letih zavarovanja zavarovalnice ponudile smešno vsoto za odkup. Ko vas želijo prepričati, da se zavarujete, so sladki, prepričljivi in medeni. V teh negotovih časih marsikdo išče denarne rezerve, ki bi mu olajšale prebiti vsakdanjo finančno stisko. Kar nekaj ljudi zagotovo pomisli na stornacijo ali prekinitev naložbenih ali življenjskih zavarovanj, saj zaradi finančne stiske ne morejo odplačevati premij ali pa nujno potrebujejo gotovino, ki jo tako črpajo iz vseh varčevalnih naložb. Po tehtnem razmisleku vsakdo hitro ugotovi, da odkup ni finančno smiselna poteza, saj so odkupne vrednosti zavarovalnic smešno nizke še posebej v prvih letih trajanja zavarovanja glede na pričakovane zneske, ki jih imetnik zavarovanja s svojimi premijami vplača. Za nameček pa je predvsem pri starejših policah iz prejšnjega desetletja odkup možen le pod določenim pogojem. Prav zato se je v tujini razvil tako imenovani sekundarni trg z življenjskimi policami, kjer je zakonodaja omogočila trgovanje z zavarovanji v obliki trga rabljenih polic življenjskih zavarovanj. Velik razmah je tovrstno trgovanje doživelo v Veliki Britaniji in Nemčiji, kjer je odkup izpodrinila prav prodaja polic, saj so bili tako prodajalci kot tudi kupci polic v večini primerov na boljšem. Če vas zanima konkreten primer izračuna, koliko denarja bi po določeni dobi plačevanja življenjskega zavarovanja lahko sploh dobili in kakšen je odgovor slovenskih zavarovalnic, kliknite tukaj, na portal Cekin.si. Zaupate zavarovanjem? Kaj pa zavarovalnicam?

negative

600 delavcev begunjskega Skimarja napoveduje stavko, če jim ne bodo izplačali regresa. Sindikat podjetja jih je s sporočilom na oglasni deski obvestil, da bodo regres prejeli šele novembra.

negative

Včasih se varčevanje pri avtomobilskem zavarovanju ne izplača. Kdaj in zakaj pa se odločiti za polno kasko zavarovanje, delno ali samo obvezno? Dražji avto, dražje zavarovanje Zavarovanje avtomobilskega kaska obsega kritje večine škod na motornem vozilu, povzročenih med vožnjo, v mirovanju ali na parkirišču, ne glede na to, ali jo povzročite sami ali pa kdo drug. S polnim kaskom zavarujete vozilo za primer uničenja, poškodovanja ali izginotja. Obseg kritja je odvisen od izbire vrste kaska in plačane premije. S sklenitvijo kaska zavarujete svoje vozilo za škodo, nastalo zaradi prometne nesreče, delovanja naravnih sil, požara, zlonamernih objestnih dejanj tretjih oseb, tatvine vozila in poškodovanje vozila zaradi drugih dejavnikov. Pri določitvi zavarovalne premije za zavarovanje avtomobilskega kaska se upošteva nakupna vrednost novega vozila z vso dodatno opremo, ki je v vozilu na dan sklepanja zavarovalne police. Dodatna oprema mora biti na polici izrecno navedena. Zaradi enotnejšega poslovanja zavarovalnice uporabljajo Eurotax cenik za določitev vrednosti vozila. Delno kasko zavarovanje pomeni, da zavarujete vozilo le pred posameznimi tveganji. Sklenete ga lahko tudi brez sklenitve splošnega kaska, razen določene kombinacije. Pri podaljšanju zavarovanja je razvrstitev v premijski razred odvisna od števila prijavljenih in izplačanih škod za vaše vozilo v preteklem zavarovalnem obdobju. Malus pomeni, da ste za vsako prijavljeno škodo v preteklem zavarovalnem letu razvrščeni za tri premijske razrede višje v naslednjem zavarovalnem letu. Glede na to, da vsak premijski razred pomeni 5 odstotkov, to pomeni, da boste naslednje leto plačali 15 odstotkov več. Če zaradi števila škodnih dogodkov presežete 14. premijski razred, se vam pred izplačilom zavarovalnine obračuna obvezna odbitna franšiza. Bonus pa pomeni, da ste za vsako zavarovalno leto, ko ne prijavite nobene škode za vaše vozilo, razvrščeni za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu. To pomeni, da boste plačali 5 odstotkov manj. Ali ste vedeli, da je možen odkup prve škode? Več o tem in nadaljevanje članka na našem finančnem spletnem portalu www.cekin.si Pri odločitvi za kasko zavarovanje je predvsem pomembna starost vašega vozila, ki določi vrednost kaska.

neutral

Nadzorniki Luke Koper so po treh urah soglasno sprejeli odločitev in razrešili predsednika nadzornega sveta Borisa Popoviča. Nova predsednica je Olga Franca. Olga Franca Od osmih članov nadzornega sveta jih je bilo na današnji seji prisotnih pet. Boris Popovič ni prišel, prav tako tudi ne predstavnika lastnikov Metod Mezek in Marko Valentinčič. Člani nadzornega sveta Popoviču nismo več zaupali. Olga Franca Na vprašanje, zakaj so se za razrešitev prvega nadzornika odločili slabe tri tedne pred skupščino, na kateri bodo v nadzorni svet imenovani novi člani, novoizvoljena predsednica nadzornikov Olga Franca odgovarja, da so se nadzorniki za sklic seje, na kateri bi razrešili Popoviča, odločili že 20. maja. Člani nadzornega sveta Popoviču nismo več zaupali, je pojasnila. Zaradi procedur se je seja izvršila šele danes, je dejala Franca in poudarila, da mora nadzorni svet izvrševati nadziranje poslovanja ves čas do izteka mandata. Nadzorni svet se bo po njenih napovedih še pred skupščino 13. julija sestal na novi seji, ki naj bi bila sklicana v petek ali soboto. Veliko časa je bilo namreč že zamujenega, nadzorni svet pa mora nadaljevati z delom in sprejemati sklepe, je odločna Franca. Nadzorniki so se sicer seznanili tudi s podpisom pogodbe predsednika uprave Gregorja Veselka z revizijsko hišo PricewaterhouseCoopers iz Ljubljane. Pričakujemo, da bodo pogodbo takoj podpisali tudi Kad, Sod in ministrstvo in da bi delo lahko steklo že v ponedeljek, je še dejala Franca. Franca na čelu do julijske skupščine Novoizvoljena predsednica bo nadzorni svet verjetno vodila le še do julijske skupščine, na kateri bodo delničarji med drugim glasovali tudi o njenem odpoklicu iz nadzornega sveta. Interese države v nadzornem svetu Luke naj bi poslej zastopali Janez Požar, Bojan Brank in Marko Simoneti, interese delničarjev pa na predlog Kada, Soda in Banke Koper Jordan Kocjančič in Tomaž Može. Popovičev pravni zastopnik Franci Matoz je sicer že v torek napovedal, da bo v primeru razrešitve koprskemu sodišču predlagal zadržanje in izpodbijanje sklepov, sprejetih na današnji seji. Sodišču je tudi predlagal, naj današnjo sejo z začasno odredbo prepove, kar pa je sodišče zavrnilo.

neutral

Za več kot 3000 delavcev Mure, ki velja za največjo tekstilno tovarno v Evropi, naj bi najpozneje do avgusta zmanjkalo denarja za plače.

negative

Prometni minister Vlačič se je javno distanciral od enega največjih spopadov za prevlado v Luki Koper. Dejal je, da ni vedel, da bodo nadzorniki odstavili nekdaj Janševega aduta Časarja.

negative

Potem ko so se oglaševane cene najemnin v letu 2008 občutno dvignile, je slika na začetku leta 2009 popolnoma drugačna. Povprečna mesečna najemnina naj bi se znižala za kar 12 odstotkov je to priložnost za najemnike? Tonejo tudi najemnine v nepremičninski prepad? Podatki statističnega urada potrjujejo, da se je cena novih stanovanj v prvem četrtletju 2009 znižala za okoli 10 odstotkov. Naj spomnimo, da je bila točno pred letom dni cena novozgrajenih stanovanj v povprečju višja za približno 12 odstotkov. Prav zato pred padajočimi cenami nepremičnin veliko prodajalcev išče začasno zatočišče pri oddajanju nepremičnin v najem. V primerjavi z lanskim letom naj bi se letos na trgu znašlo trikrat več najemniških stanovanj, presenetljivo pa se po podatkih nepremičninskih agencij število najemnikov ne veča, zaradi česar so nekateri najemodajalci prisiljeni spuščati višino najemnine. S klikom na Cekin boste izvedeli, za koliko so padle najemnine in kateri so bili razlogi za njihov padec. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Je sedaj dober čas, da najemnik pride do ugodnejše najemnine? Kliknite tukaj!

neutral

Povpraševanje po nafti je lansko in letošnje leto odražalo najhujšo recesijo v zadnjih 50 letih, saj je upadalo. A stvari naj bi se po letu 2009 za naftne mogotce začele izboljševati. Mednarodna agencija za energijo IEA ocenjuje, da bo povpraševanje po nafti po letu 2009 raslo med 0,40 in 1,40 odstotka letno, odvisno od hitrosti okrevanja svetovnega gospodarstva. Upad povpraševanja po tem energentu v letih 2008 in 2009 odraža najhujšo recesijo v zadnjih 50 letih, ugotavlja IEA. Po napovedih IEA naj bi povpraševanje po nafti leta 2014 doseglo 89 milijonov 159-litrskih sodov dnevno, po nekoliko bolj pesimističnem scenariju pa 84,9 milijona sodov dnevno. Ocena temelji na napovedih Mednarodnega denarnega sklada IMF, da se bo svetovno gospodarstvo na petodstotno letno rast povrnilo do leta 2012. Čeprav se je v zadnjem času nafta podražila, je treba za 159-litrski sod odšteti pol manj kot lanskega julija, ko so cene dosegle tudi 147 dolarjev. Minulo rast cen gre pripisati predvsem ugibanjem naftnega trga, da bi bilo lahko okrevanje gospodarstva pred vrati . Cena črnega zlata naj bi se leta 2014 gibala med 51 in 72,40 dolarja za 159-litrski sod, odvisno od tega, koliko časa bo potrebno za okrevanja gospodarstva. IEA je napovedi o povpraševanju po nafti v prihodnjih letih popravila navzdol, saj je lani ocenila, da se bo povpraševanje v letu 2013 zvišalo na 94,14 milijona 159-litrskih sodov.

neutral

Istrabenz je na sodišče vložil program prisilne poravnave. Po besedah predsednika uprave je možnost prostovoljne poravnave odvisna predvsem od bank. Istrabenz je danes do 18. ure na sodišče vložil program prisilne poravnave, sta po končani seji nadzornega sveta potrdila predsednik uprave Bogdan Topič in predsednik nadzornega sveta Zoran Bošković. Odločanje o začetku stečajnega postopka je s tem odloženo, sodišče pa naj bi o prisilni poravnavi odločilo v osmih dneh. Z oddajo programa prisilne poravnave del upanja na prostovoljno poravnavo po Topičevih besedah odhaja, a so po njegovem mnenju vrata še vedno odprta . Kanček optimizma je še vedno umesten, je povedal Topič in poudaril, da so se bili v koprskem holdingu z bankami pripravljeni pogajati, a te zaenkrat niso našle skupnega imenovalca. Žalostno je, da banke v tem času niso podpisale niti dokumenta o reprogramu kreditov, ki so ga sestavile same, je stanje med bankami upnicami, ki naj bi danes med seboj sicer intenzivno komunicirale po elektronski pošti, komentiral Bošković. Oddaja programa prisilne poravnave je po njegovih besedah zakonska obveza uprave in nadzornega sveta, za družbo pa naj bi bil program prisilne poravnave dokaj ugoden, omogočil naj bi vsaj njeno preživetje. Podobno meni Topič, ki poudarja, da prisilna poravnava za podjetje in lastnike ni najslabša rešitev . Za banke je gotovo slabša, a so si jo izbrale same, je še dejal Topič. Po njegovih besedah so se v Istrabenzu tudi še vedno pripravljeni pogajati o prostovoljni poravnavi, vendar pa bo ta sedaj potekala pod malo drugačnimi pogoji . Možnost prostovoljne poravnave je v tem trenutku odvisna predvsem od bank, je dejal Topič. Po njegovih besedah naj bi predlogu o prostovoljni poravnavi po najnovejših informacijah sicer nasprotovalo pet od 19 bank, večinoma ali v celoti naj bi bile v tuji lasti. Holding Istrabenz, ki je od 31. marca insolventen, bankam dolguje 350 milijonov evrov, zadolženost celotne skupine pa znaša 800 milijonov evrov. Topič O prisilni poravnavi šele septembra Koprsko okrožno sodišče bo v osmih dneh izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave in imenovalo prisilnega upravitelja, v naslednjih 30 dneh se bodo zbirale terjatve, nato se bo sestal upniški odbor. O prisilni poravnavi naj bi se po Topičevih ocenah tako odločalo šele septembra ali oktobra, če v tem času ne bo prišlo do prostovoljne poravnave. Če bo s programom prisilne poravnave soglašalo manj kot 60 odstotkov bank upnic, bo Istrabenzu preostal le še stečaj. O Petrolovi ponudbi za odkup 51-odstotnega deleža Istrabenzovih Instalacij pa je Topič dejal, da prihaja ob nepravem času, saj v fazi insolventnosti uprava ne more ničesar prodajati. Bošković je Petrolovo ponudbo označil za neresen poskus nadomeščanja dokapitalizacije . Po Topičevih besedah je interesentov za nakup Instalacij veliko, Petrolovo ponudbo pa bodo, če bo prodaja Instalacij predvidena v načrtu finančnega prestrukturiranja, obravnavali kot prvo med enakimi .

negative

Državno pravobranilstvo je odločilo Zahtevki delavk trboveljskega Peka zoper državo so neutemeljeni. Delavke med drugim terjajo tudi neizplačane plače iz obdobja 1991 1996. Zahteve delavk Peka so po mnenju državnega pravobranilstva neutemeljene. Državno pravobranilstvo je po proučitvi celotne dokumentacije v zvezi z zahtevami delavk nekdanjega trboveljskega obrata Peka ugotovilo, da so odškodninski zahtevki zoper Republiko Slovenijo neutemeljeni, so danes sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Predstavnice iniciativnega odbora nekdanjih delavcev trboveljskega obrata Peka so danes na sestanku na državnem pravobranilstvu, na katerem je bil tudi predstavnik ministrstva za gospodarstvo, predstavile svoja stališča in argumente za zahteve. Delavke so julija 2006 sicer že dobile izplačanih za skoraj 830.000 evrov terjatev iz naslova odškodninskega sklada, za katerega so nekdanjim delavkam Čevljarsko-storitvenega podjetja ČSP denar brez njihovega soglasja od leta 1992 trgali od plač. Dobile so tudi poplačila prednostnih terjatev iz naslova stečaja Peka Trgovine in denar, ki so ga delavci prispevali za nabavo materiala oziroma ohranitev delovnih mest. Nekdanje delavke pa terjajo še izplačila zadolžnic v letih 1991 1996 in z lastninskimi certifikati ter odpravnine in neplačane plače iz naslova stečajev Peka in ČSP, kar pa jim ni bilo priznano. Samo neizplačanih plač naj bi bilo po navedbah delavk za 25 milijonov evrov. Gospodarsko ministrstvo meni, da za zahteve delavk ni pravne podlage. Foto Dare Čekeliš Za odškodnino terjajo državo, saj da je vlada imenovala nadzorni svet Peka in upravo, ki sta podjetje pripeljala do propada in zapravila znatna javna sredstva, nato pa z iztiskanjem malih delničarjev in z nepriznanjem obveznosti do delavcev kršila več ustavnih načel in se sama poplačala. Ministrstvo za gospodarstvo je proučevalo zahtevek iniciativnega odbora in ni našlo pravne podlage za odgovornost države v odnosu do nekdanjih delavcev Peko-ČSP Trbovlje, pravijo na ministrstvu. Tudi ministrstva za delo, finance in pravosodje v svojih mnenjih, tako gospodarsko ministrstvo, niso ugotovila odgovornosti Republike Slovenije, zato so se izrekla proti upravičenosti odškodninskih zahtevkov. Delavke bodo za pogovor prosile tudi Pahorja, saj želijo izvedeti tudi njegovo mnenje o zadevi. Foto Dare Čekeliš Tudi državno pravobranilstvo je po pridobitvi vse dokumentacije ugotovilo, da so odškodninski zahtevki zoper državo neutemeljeni. Pravobranilstvo je poleg tega ugotovilo, da bi drugačno obravnavanje zahtevkov kot zavrnitev lahko sprožila še neomejeno število podobnih zahtevkov drugih podjetij s težavami v preteklosti oziroma bi s sklicevanjem delavcev na ustavno načelo enakosti in enakopravnosti nastal pravno sporen položaj diskriminatornega obravnavanja , so menili na ministrstvu. Od sestanka niso pričakovali veliko Kot je povedala vodja iniciativnega odbora nekdanjih Pekovih delavk Marta Kavšek, od sestanka niso mogli pričakovati veliko, saj so jim že v uvodu povedali, da bo njihovo mnenje glede zahtevka delavk negativno. Čudi jo, da pravobranilka lahko to izreče, še preden je preučila njihovo gradivo in magnetogram današnjega pogovora. Kavškova je še povedala, da bodo zdaj počakale na izdelano mnenje pravobranilstva, ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku pa bodo sporočile, da takšen način komunikacije ni konstruktiven. Ko bodo dobili vsa zahtevana mnenja, pa bodo za pogovor zaprosile še predsednika vlade, od katerega želijo izvedeti, ali je sam za pravično in pošteno rešitev.

negative

V postopku dokapitalizacije holdinške družbe Istrabenz ni bila vpisana in vplačana nobena delnica. Tako ponudba ni bila uspešna. Cena delnice je bila 13,80 evra. Dokapitalizacijo Istrabenza so delničarji podprli na skupščini 5. junija, ponudba za prodajo delnic pa je potekala od 11. do 26. junija. Ker niso bili odpravljeni razlogi za obstoj insolventnosti s povečanjem osnovnega kapitala družbe Istrabenz, bo le-ta nadaljevala z izvrševanjem drugih ukrepov za odpravo razlogov insolventnosti, in sicer bo zlasti vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave in sočasno nadaljevala pogovore z upniki za dosego poravnave z njimi, je sporočil Istrabenz. Nova Ljubljanska banka NLB je kot neformalni vodja konzorcija 19 bank upnic do ponedeljka pridobila soglasje 14 bank upnic za prostovoljno poravnavo. Do soglasja med vsemi bankami upnicami tako ni prišlo in ob dejstvu medtem neizvedene dokapitalizacije sledijo zakonsko določeni postopki, so sporočili iz NLB. Istrabenz je v prospektu ponudil 34.420.290 navadnih delnic po ceni 13,80 evra oziroma za skupno 475 milijonov evrov. Poslovodstvo je ob objavi prospekta za prodajo delnic menilo, da v primeru neuspešnosti ponudbe obstaja vsaj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo. Družba je v ponedeljek na koprsko okrožno sodišče vložila program prisilne poravnave, sodišče naj bi o njej odločilo v osmih dneh. Po izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave in imenovanju prisilnega upravitelja naj bi se nato v 30 dneh zbirale terjatve, nato se bo sestal upniški odbor. Predsednik uprave Bogdan Topič Foto POP TV Do odločanja o prisilni poravnavi naj bi prišlo šele septembra ali oktobra, če v tem času ne bo prišlo do prostovoljne poravnave. Če bo s programom prisilne poravnave soglašalo manj kot 60 odstotkov bank upnic, bo Istrabenzu preostal le še stečaj. Predsednik uprave Bogdan Topič je v ponedeljek dejal, da je možnost za prostovoljno poravnavo manjša, vendar še obstaja, predvsem je odvisna od bank. Po njegovih besedah naj bi po informacijah predlogu o prostovoljni poravnavi sicer nasprotovalo pet od 19 bank, večinoma ali v celoti naj bi bile v tuji lasti.

negative

Murin sindikat vztraja, da je za podjetje stečaj najslabša možnost in skupaj z upravo zavrača vse pritiske v to smer. Za stanje v podjetju pa krivi lastnike.

negative

Na Slovenskih železnicah, ki so si samo letos nakopale več kot 20 milijonov evrov izgube, so začeli varčevati. Večina zaposlenih dela le še 36 ur na teden, skoraj 400 delavcev je na čakanju.

negative

Zaposleni v Kiku bodo v četrtek začasno prenehali stavkati. Uprava jim je namreč obljubila izplačilo majske plače. Kljub stavki bodo dobili tudi celotno stimulacijo. Delavci Kike in uprava so dosegli dogovor. Zaposleni v družbi KIK Kamnik bodo v četrtek začano do izpolnitve zahtev prekinili stavko. Z upravo družbe so namreč danes dosegli sporazum o izpolnitvi stavkovnih zahtev. Delavci bodo prvi del majske plače dobili izplačan do petka, drugi del pa do prihodnjega petka. Majska plača bo po zagotovilih uprave družbe, ki jo vodi Aleš Erbežnik, izplačana s pripadajočo stimulacijo v celoti tudi v času stavke, je sporočil predsednik sindikata in vodja stavkovnega odbora v družbi Stane Zobavnik. KIK Kamnik se je med drugim obvezal, da bo plače v času stavke v juniju in juliju ter možnem nadaljevanju izplačal v celoti. V prihodnje se bodo plače po sporazumu izplačevale najkasneje do 18. dne v tekočem mesecu za pretekli mesec, za mesec junij pa najkasneje do 25. julija. Letošnji regres bo izplačan v dveh delih prva polovica najkasneje do 27. avgusta, druga polovica pa najkasneje do 1. oktobra. Prav tako naj bi v dveh delih izplačali zaostale prispevke za obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer prvi del najkasneje do 25. avgusta in drugi del do 25. oktobra. Prispevki naj bi se odslej redno plačevali. V primeru, da podpisnika sporazuma stavkovni odbor in direktor družbe v časovnih rokih, navedenih v sporazumu, sporazumno ne razrešita nastalega problema, lahko stavkovni odbor brez prejšnje petdnevne napovedi začne z nadaljevanjem stavke. Zaposleni so stavko napovedali 18. junija, začela pa se je 23. junija. Uprava družbe se je po sporazumu obvezala, da bo do 15. julija pripravila obračun dela plač iz naslova uskladitve plač z rastjo inflacije in življenjskih stroškov za leto 2008 in za leto 2009 od januarja letos za 1,15 odstotka. Na podlagi obračuna bo izplačan del plače iz naslova eskalacije plač v dveh enakih delih, prvi del ob izplačilu julijske plače in drugi del ob izplačilu avgustovske plače. V prihodnje se bo eskalacija izplačevala sproti. Po sporazumu bo uprava KIK Kamnika takoj uredila področje varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva do ravni, ki bo zagotavljala varne in zdravju delavcev neškodljive delovne pogoje in okolje ter varnost za širšo okolico. Uredili naj bi tudi razmere na področju zagotavljanja osebne higiene, obutve, delovnih oblek in pranja delovnih oblek.

neutral

Pravijo, da v sili hudič še muhe žre. Toda recesijski hudič je očitno tako močen, da udriha tudi po pornoindustriji, zaradi česar na cesti ostaja veliko pornozvezd. Pred krizo je Annie Cruz nastopala v pornofilmu skoraj vsak dan, sedaj le še približno petkrat na mesec. Kako vemo, kdaj je recesija najmočnejša? Takrat, ko se niti seks več ne prodaja. No, vsaj taka je groba ocena poznavalcev v industriji filmov za odrasle. Pornozvezde so vržene na cesto, online porno podjetja propadajo, za nameček pa je vse več piratstva. Kako se temu upira pornografska industrija? Mnogo poznavalcev sporoča, da so časi zares slabi. Vsakdo bi si lahko mislil, da je oznaka porno recesijsko odporna v vsaki gospodarski situaciji. Ker žal temu ni tako, je tudi porno industrija pokazala svojo inovativnost. S klikom na cekin.si boste izvedeli, na kakšen način poskušajo pornografska podjetja prebroditi krizo. Kako globoko krizo občutijo pornoigralke ter zakaj se vse bolj poslužujejo live porničev ? Zakaj Max Modic meni, da bo pornografska industrija v Sloveniji v letu 2009 skoraj zagotovo beležila 100-odstotni padec? Kliknite tukaj!

negative

Vrhovno sodišče je odpravilo odločbo ATVP o ugotovitvi usklajenega delovanja in prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v družbi Istrabenz. Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP je sporočila, da je prejela sklep Vrhovnega sodišča RS, s katerim je to zavrglo njeno revizijo, vloženo zaradi ugotovitve usklajenega delovanja in prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic družbam Maksima Holding, d.d., Finetol, d.d., Maksima Invest, d.d., Daimond, d.d., Fidina, d.d., NFD Holding, d.d., v družbi Istrabenz, d.d. in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek. Sodišče je v obrazložitvi kot razlog navedlo, da ATVP za revizijo nima pravnega interesa, ker ji je bila zadeva vrnjena v ponovni postopek. ATVP razočarana ATVP je ob tem sporočila, da obžaluje, da se je Vrhovno sodišče RS tako odločilo, predvsem pa, da se tekom celotnega postopka sploh ni opredeljevalo do vsebinskih navedb ATVP. Vsakršna vsebinska opredelitev bi bila dobrodošla dopolnitev obstoječe, sicer skromne, sodne prakse na področju usklajenega delovanja po Zakonu o prevzemih . Prikrajšan tako trg kot država ATVP je sodbo sicer prejela le nekaj dni pred iztekom sporazuma o sodelovanju med prevzemniki. Kljub takojšnjemu ukrepanju je bila prisiljena novi postopek ugotavljanja usklajenega delovanja v ciljni družbi Istrabenz ustaviti, saj po prenehanju omenjenega sporazuma ni imela več podlage za ukrepanje. Hkrati je zaradi prepričanja, da je sodišče v sodbi zmotno uporabilo materialne določbe Zakona o trgu finančnih instrumentov, vložila revizijo. To je vrhovno sodišče s sklepom zavrglo, so še zapisali v izjavi za javnost. Večina predlogov ATVP za prekrške, ki jih je podala sodnikom za prekrške, preden je pridobila pravice vodenja prekrškovnih postopkov, je zastaralo, ugotavlja agencija. S tem je nastala škoda tako trgu, ki je bil priča nesankcioniranim kršitvam, kot tudi državi, ki je bila tako prikrajšana za dodatna neposredna proračunska sredstva iz naslova zagroženih glob. Zaradi vsega navedenega agencijo skrbi, da bo lahko počasna obravnava odločb ATVP na sodišču ogrozila tudi druge pomembne postopke agencije. Nenazadnje je ravno te odločbe zaradi njihove specifične narave v postopku sodnega varstva potrebno obravnavati prednostno, k čemur so sodišča izrecno zavezana po Zakonu o trgu finančnih instrumentov. Ugotavljanje usklajenega delovanja je pravno zahtevno in pogosto vezano na pogodbe, ki so časovno omejene. Nujnost takojšnjega in hitrega ukrepanja se je izkazala ravno v primeru Istrabenz, so prepričani v ATVP.

neutral

Na policiji so v zadnjem času obravnavali več poskusov goljufije pri prodaji rabljenih osebnih vozil prek oglasov na spletnih straneh. Navajamo spletne strani za preverjanje vozil. Vsem, ki kupujete vozilo prek interneta, na policiji svetujejo, da ste pri tem izjemno pozorni in previdni! V večini primerov so občani sami ugotovili, da bi bili žrtve goljufije, če bi sledili navodilom neznanih oseb na internetu, v nekaterih primerih pa so jih na to opozorili bančni uslužbenci, ki so preverjali pristnost čekov in bančne račune pri bankah v tujini. Kljub temu bodite pri nakupih prek interneta posebej pozorni, opozarjajo na policiji in ne nasedajte lažnim oglasom o prodaji različnega blaga računalnikov, osebnih vozil in drugih tehničnih predmetov. Še zlasti bodite previdni - če vam blago prek spleta ponujajo po neprimerno nižji ceni od cene primerljivega blaga na trgu, če se plačilo za naročeno/kupljeno blago izvršuje v tujino, denar pa pošilja na lažno! ime osebe ali neposredno na bančni račun v tujino, če finančni transfer poteka po sistemu Western Union, kjer je mogoče skriti identiteto prejemnika denarja, če je obvezno zahtevano vnaprejšnje plačilo nekega odstotka ali delnega zneska, kot razlogi pa so običajno navedeni stroški transakcije, administracije itd., če so okoliščine posla kakor koli sumljive. Priporočljivo je, da vozilo pred nakupom preverite na spletnih straneh za preverjanje vozil, ki so jih objavili na policiji. V nadaljevanju članka na našem spletnem portalu www.cekin.si navajamo primer poskusa goljufije.

neutral

SID banka bo v četrtek izpeljala še tretjo avkcijo v okviru jamstvene sheme bankam za kreditiranje podjetij in zadrug. Poslovnim bankam bodo ponudili za sto milijonov evrov državnih jamstev. Minister za finance Franc Križanič Na ministrstvu za finance so izrazili pričakovanje, da bodo banke intenzivno izkoristile možnost za pridobitev jamstvene kvote tudi v okviru tretje avkcije. Na prvih dveh, ki sta potekali junija, je bilo poslovnim bankam skupaj ponujenih za 210 milijonov evrov jamstev države, višino kreditnega potenciala, ki se je sprostil, pa na ministrstvu ocenjujejo na več kot pol milijarde evrov. Država želi s shemo sprostiti kreditni krč Z državno jamstveno shemo, ki je skupno vredna 1,2 milijarde evrov, želi država sprostiti kreditni krč in omogočiti gospodarstvu dostop do dolgoročnih kreditov za obratna sredstva in investicije. V omejenem obsegu do 20 odstotkov sheme je možno tudi reprogramiranje kratkoročnih kreditov v srednje- ali dolgoročne. Izvzeta pa so posojila za odkup podjetij oz. njegovih deležev ali pa za odplačilo kreditov, ki so bili najeti za te namene. Jamstvena shema bo delovala do konca leta 2010 oziroma do porabe zakonsko določene kvote.

neutral

Michael OLeary, lastnik letalskega podjetja Ryanair, namerava v svoja letala uvesti stojišča. S tem želi zmanjšati stroške prevoza in povečati prihodek. Irec je pričel o stojiščih v svojih letalih razmišljati po tem, ko je videl, da so se za takšno potezo odločili pri kitajskem letalskem prevozniku Spring. Kot kaže, bo Michael OLeary na svojih letalih uvedel številne novosti. Stojišča so pravzaprav še najbolj podobna barskim stolom z varnostnim pasom okrog pasu. Michael OLeary se je v zvezi z novimi naročili že sestal s predstavnikom ameriškega proizvajalca letal Boeing, zdaj pa čaka še na odgovor irske letalske agencije. Prvi mož Ryanaira pravi Če bo projekt s strani agencije potrjen, bom v svoja nova letala zagotovo uvedel stojišča. V začetku letošnjega leta so pri Ryanairu napovedali tudi nekatere druge spremembe. Dejali so, da bodo potnikom zaračunavali uporabo toaletnih prostorov, število le-teh pa bodo zaradi prostora za potnike s treh zmanjšali na enega samega. OLeary je šel celo tako daleč, da je zagrozil debelejšim potnikom. Dejal je, da bodo morali plačati poseben davek oziroma višjo ceno vozovnic.

neutral

Srbsko podjetje Delta Holding bo zahtevalo sodno zaščito svojega ugleda in interesa zaradi zavrnitve njihove ponudbe za projekt Stožice. Podjetje Delta Holding od družbe Grep ni dobilo uradne informacije, da je bila ponudba ljubljanske Delte Real Estate za racionalizacijo projekta športno-trgovskega centra Stožice v Ljubljani zavrnjena. Na podlagi informacij, ki so bile objavljene v medijih o vključitvi avstrijskega holdinga Supernova v uresničitev projekta Stožice, so v podjetju Delta Holding poudarili, da so presenečeni nad postopkom partnerja, družbe Grep, posebej zaradi netočnih informacij, ki jih ta navaja v javnosti, s čimer se povzroča velika škoda poslovnemu ugledu Delte Holdinga in družbe Delta Real Estate. Zaradi projekta Stožice napoveduje Delta sodni postopek. Zaradi takšnega odnosa smo prisiljeni, da zaščitimo svoj ugled, kakor tudi finančne interese z vsemi pravnimi in zakonsko predvidenimi sredstvi, poudarjajo v Delti. Družba Grep, ki je bila ustanovljena za realizacijo projekta Športni park Stožice, je za partnerja v trgovskem delu sicer izbrala družbo Delta Real Estate, s katero je tudi podpisala predpogodbo. V zadnjih mesecih so se pojavile težave zaradi financiranja tega projekta. Direktor družbe Grep Uroš Ogrin pa je nato 30. junija sporočil, da bo namesto srbske Delte trgovski center na območju načrtovanega Športnega parka v Stožicah gradila avstrijska Supernova. Ogrin je ob tem pojasnil, da se bo družba Grep dokapitalizirala. V skladu z že podpisano pogodbo bosta sedanja lastnika, Energoplan in Gradis skupina G, ohranila 75-odstotni delež, preostali delež bo prevzela družba Supernova, ki bo vstopila v Grep z 2,5 milijona evrov dokapitalizacijskega vložka. Energoplan in Gradis skupina G pa bosta Grep dokapitalizirala z desetimi milijoni evrov.

neutral

Mura ne bo dobila pet milijonov evrov za nadaljevanje poslovanja, saj v Sodu menijo, da nima možnosti za uspešno poslovanje. Gospodarski minister Matej Lahovnik ni presenečen. Sod in Posebna družba za podjetniško svetovanje PDP ne bosta zagotovila sredstev za nadaljnjo poslovanje Mure. Skrbni pregled Mure je namreč pokazal, da Mura v sedanji obliki nima prave možnosti za uspešno poslovanje, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Soda Tomaž Kuntarič. Da sredstev ne bodo vložili, so se odločili tudi po pregledu zadnjega poslovnega načrta za rešitev podjetja, ki ga je na Sodu v ponedeljek predstavil prokurist podjetja Zdenko Podlesnik. Avtocesto so zgradili pol metra ožjo, nočejo spremeniti namembnosti nekaterih zemljišč za gradnjo novih podjetij, sedaj pa varčujejo celo tako, da ljudem ne bodo dali odpravnin! Anton Štihec, župan občine Murska Sobota Največje slovensko oblačilno podjetje Mura bi moralo po besedah Podlesnika najpozneje danes prejeti pet milijonov evrov, ki bi jih potrebovali za proizvodnjo v juliju in avgustu. Ta vložek je bil tudi del načrta za prestrukturiranje, ki ga je Podlesnik v ponedeljek predstavil na Sodu. Usoda podjetja je tako sedaj v roka uprave, ki pa za izjave ni dostopna, saj že cel dan zaseda. Bo šla Mura v stečaj? Direktor Soda je ob tem povedal, da stečaj ni nujno najslabša možnost za družbo, še posebej za delavce. Kot so razumeli upravo družbe, bo ta uporabila vse zakonske možnosti, da Muro reši, kar pomeni najprej prisilno poravnavo. Ta pa za delavce ni dobra, meni Kuntarič.

negative

Dopusti so končno tu. Študentje in sezonski delavci se selijo domov, njihov pobeg pa je lahko odlična priložnost za tiste, ki bodo iskali stanovanje. Ponujamo vam kar nekaj priročnih namigov, kako si lahko izborite nižjo najemnino. S pogajanjem si lahko izborite tudi do 20 odstotkov nižjo najemnino. Želje, kakšno naj bo stanovanje, se od posameznika do posameznika zelo razlikujejo. V Ljubljani je veliko študentov, ki jim je najbolj pomembno, da si najdejo sobo, ki ne bo predaleč od fakultete in bo cenovno najbolj ugodna, ugodje in ostale stvari, ki so s tem povezane, se jim ne zdijo tako pomembne. Na drugi strani so mladi pari, ki imajo poleg študija reden prihodek oziroma so študij že zaključili, in jim je ugodje veliko bolj pomembno od cene. Glede na to, da je na trgu vse več ponudb stanovanj, ki se oddajajo, ima najemojemalec vse večjo pogajalsko moč. Zato je pomembno, da najemnik to izkoristi pri bistvenih stvareh. Pred najemom stanovanja se je priporočljivo z lastnikom dogovoriti o vseh pogojih najema in to zapisati v najemno pogodbo. Temeljito je treba pregledati stanovanje in narediti zapisnik stanja, v katerem opredelite vse poškodbe in pomanjkljivosti. Na Cekinu smo vam postregli s kopico namigov, ki jih lahko uporabite pri pogajanju z najemodajalcem. Zakaj pri pogajanju ne smete biti ozkogledni in se osredotočiti le na ceno? Zakaj se v najemnih pogodbah vse bolj pogosto navaja nižja cena, kakor pa jo najemnik dejansko plačuje? Odgovori in nasveti so le klik stran!

positive

NFD Holding je predstavnikom Murinega sindikata predstavil možne rešitve položaja v družbi. Valant o predlogu še ni želel javno govoriti, v sindikatu pa pravijo, da jim predlog vliva zaupanje. Lastnik NFD Holdinga Stane Valant Največji lastnik Mure, NFD Holding Staneta Valanta, je danes v Ljubljani predstavnikom Murinega sindikata predstavil možne rešitve položaja v družbi. Skupaj smo ugotovili, da določene možnosti obstajajo. Predstavili smo jim predlog, po katerem bi Muro rešili stečaja, treba pa ga je še dodelati, je po srečanju dejal Valant. O podrobnostih predloga Valant ni želel govoriti, saj mora pridobiti še soglasje vseh udeležencev v procesu. Ko bo predlog dodelan, ga bomo predstavili vsem, ki bi pri tem sodelovali, in tudi javnosti, je povedal Valant. Kdaj bo predlog pripravljen, prvi mož NFD Holdinga ni vedel. Dejal je, da mora biti pripravljen v najkrajšem možnem času , saj Mura nima več dosti časa, ker ne sme izgubiti poslovnih partnerjev. Predsednik sindikata v Muri Drago Forjan je povedal, da so prvič slišali predlog o možni rešitvi in da so zaenkrat zadovoljni, saj jim predlog, ki jim ga po njegovih besedah vsebinsko še niso predstavili, vzbuja nekaj upanja. Na novinarsko vprašanje, kako komentira očitke, da so za sedanje stanje v Muri krivi lastniki, je Valant dejal, da so se nekateri delničarji Mure vseskozi trudili, da je Mura ostajala delujoče podjetje in da je sedanja kriza povzročila marsikaj hudega, med drugim tudi v Muri .

positive

Microtrust, ki naj bi večino od 25 milijonov evrov, ki jih je dobil s preprodajo delnic Istrabenza, nakazal Igorju Bavčarju, naj bi Nastja Sušinski leta 2008 prodal takrat 25 let staremu Hrvatu. Tako naj bi želel prikriti sledi, ki jih je puščal za seboj. Kot poroča Dnevnik, se je Nastja Sušinski, nekdanji lastnik podjetja Microtrust, močno trudil, da bi zabrisal sledi, ki jih je podjetje pri domnevno spornih poslih puščalo za seboj. Microtrust je namreč v poslih s preprodajo 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza ustvarilo dobrih 25 milijonov evrov dobička, večino tega pa nato nakazalo na tekoči račun Igorja Bavčarja. Vsaj tako ugotavljajo kriminalisti in tožilci. Dnevnik dokaz za prekrivanje sledi vidi v odsvojitvi poslovnega deleža v Microtruistu, s katero je Sušinski podjetje decembra 2008 prodal hrvaškemu državljanu Emirju Čašiću. Podjetje je Sušinski prodal deset mesecev po tem, ko je to Bavčarju po ugotovitvah kriminalistov nakazalo zadnji obrok denarja iz posla z Istrabenzovimi delnicami. Še pred tem, v začetku avgusta 2008, je Sušinski s Čašićem podpisal pismo o nameri za sklenitev pogodbe o prodaji Microtrusta. Kot poudarjajo pri Dnevniku, je bila prodaja izpeljana tik pred zaključkom poslovnega leta 2008, kar pomeni, da novi kupec ni imel vpliva na pripravo bilanc podjetja, je bil pa za njih odgovoren. Sama pogodba po poročanju Dnevnika vsebuje veliko členov o varovanju podatkov, z morebitnimi kršitvami pa so povezane relativno visoke pogodbene kazni. Časić je za Microtrust odštel 25 tisoč evrov, s pogodbo pa se je zavezal, da bo podatke družbe v zvezi z njenim poslovanjem pred dnem sklenitve pogodbe varoval kot poslovno skrivnost. Časić je po pogodbi moral tudi takoj spremeniti ime družbe in tako se Microtrust danes imenuje Emirade. Dnevnik navaja, da ni naključje, da se je po zamenjavi lastnika za podjetjem izgubila vsaka sled. Na uradnem naslovu v Ljubljani ga ni mogoče najti in po podatkih Dnevnika ga tako tudi Dursovi inšpektorji konec novembra 2009 nisoV kriznem času se vedno rodijo najbolj bizarne in nenavadne ideje. Latvijski bankir pri poroštvu posojil sprejme najbolj bizarne garante, celo posojilojemalčevo nesmrtno dušo. Morate svojo dušo izliti na papir? Se še spomnite, kako so v pretekli poslovni praksi razni menedžerji zastavljali svoje dobro ime, da so prejeli vrtoglava posojila za svoje menedžerske odkupe? Veliko teh posojil se je izkazalo za breme davkoplačevalcev, saj so bile slovenske banke v državni lasti največji upniki tovrstnih prevzemov, zaradi katerih je prišlo do množičnih odpisov in posledično izgub. A očitno se meja za domiselno ponujanje posojil ni končala tukaj. Včasih so nas babice svarile, naj nas hudič ne zapelje v takšno skušnjavo, da bi mu podarili svojo dušo. A danes, vsaj v Latviji, ki jo je svetovna gospodarska kriza od vseh držav Evropske unije prizadela najmočneje, latvijski bankirji kot poroka za bančno posojilo sprejmejo najbolj bizarne garante, celo nesmrtno dušo. Koliko se jih je že odločilo za tovrstni kredit? So res bolj ugodni kakor pri klasični zastavi posojila? Na Cekinu vam razkrivamo več o tem bizarnem načinu zavarovanju kredita. mogli obiskati, saj podjetja tam preprosto ni. Pri vsem tem pa Dnevnik še poroča, da je vse več indicev, da je Sušinski Microtrust dejansko prodal slamnatemu lastniku. To naj bi hrvaškim varnostnim organom potrdil sam Časić, ki je bil v času nakupa Microtrusta star 25 let. V Slovenijo naj Časić prišel zgolj na podpis listin o prodaji in to na povabilo neidentificirane osebe z imenom Željko. Za nakup naj bi Časić prejel tudi plačilo. S samo družbo ni nameraval početi ničesar, kar potrjuje tudi podatek, da podjetje ne vodi več poslovnih knjig, da je banka že maja 2009 začela postopek zapiranja njegovega računa in da mu je Durs v tem času že odvzel identifikacijsko številko za DDV, kar je eden glavnih ukrepov v boju proti tako imenovanim davčnim vrtiljakom.

negative

Začenjajo se poletne sezonske razprodaje tekstila in obutve. Ker je večina trgovcev cene znižala že prej, množičnega navala na trgovine ni pričakovati. Trgovci so cene nižali že pred razprodajami, zato navala kupcev ne pričakujejo. V ponedeljek se začenjajo poletne razpodaje tekstila in obutve. Koliko časa bo izdelke ponujal po znižani ceni, se odloči trgovec sam. Vendar pa razprodaje ne smejo trajati dlje kot 60 dni. Objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati podatke o vrsti blaga, odstotku znižanja in obdobje trajanja razprodaje. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj četrtino vrednosti blaga, ki je na razprodaji. Razprodaje so tu! Nekatere trgovine bodo svoja vrata v ponedeljek odprle že prej. Časi, ko so razprodaje med trgovske police pritegnile nepregledne množice ljudi in ko so nekateri že nekaj ur pred odprtjem čakali pred trgovinami, so mimo. To ugotavljajo tudi v eni od večjih verig trgovin z oblačili pri nas. Razložili so, da so razprodaje slabše obiskane že nekaj sezon, tak trend pa je opazen tudi drugod po svetu. Eden od razlogov so znižanja, ki jih trgovci ponujajo že prej, ugotavljajo. Dodajajo pa, da so razprodaje za mnoge še vedno velik motiv nakupa, zato kljub vsemu pričakujejo nekoliko večjo obiskanost trgovin predvsem v popoldanskem času prvih nekaj dni. Optimistični so tudi v eni od trgovin s športno opremo. Po izkušnjah zadnjih dveh let, ko smo imeli tudi predrazprodaje, lahko z veliko gotovostjo trdimo, da na razprodajah tudi letos ne bo dosti manj obiska, če ga bo sploh manj. Smo realni optimisti, so sporočili. Koliko odstotna znižanja lahko pričakujete po posameznih trgovinah in kje vam bodo vrata odprli najprej, si lahko preberete v nadaljevanju članka na našem spletnem portalu www.cekin.si

neutral

Ko vi brezskrbno uživate na zasluženem dopustu, lahko vaš dom nepričakovano obišče vlomilec. Kako zaščititi svoj dom pred vlomom in na kaj je treba biti pri tem še posebno pozoren? Tatovi tudi plezajo do višjih nadstropij. V zadnjih dneh so vse bolj pogosti vlomi oziroma puskusi vloma v stanovanjske objekte. Pri tem tatovi odnašajo vse, kar jim pride pod roke, od denarja, zlatnine, mobilnih telefonov pa vse do dragih umetnin ali nakita. Zato je pomembno, da svoje prostore in imetje ustrezno zavarujemo in vzpostavimo občutek, da je v hiši ali stanovanju vedno nekdo prisoten. Poskusi vloma pa se pogosto končajo bodisi zaradi ustrezne protivlomne zaščite bodisi tatove zalotijo pri vlomu. Nič neobičajnega pa niso niti vlomi v višja nadstropja, kjer tatovi plezajo tudi po žlebovih ali pa se plazijo čez balkone. Po podatkih generalne policijske postaje naj bi bilo v prejšnjem letu kar 60 tovrstnih primerov vloma. Kako zmanjšati možnost vloma in se pred tem maksimalno zaščititi? S kakšnimi dejanji lahko nepridipravu olajšate vlom? Katero obliko varovanja pred vlomi izbrati? Odgovore boste našli na Cekin.si.

neutral

Prestiž ima svojo ceno. Svetovno znane znamke s svojim imenom jamčijo za kakovost in o lastniku ali nosilcu govorijo brez besed. Kljub razprodajam ne pričakujte, da bodo znižali prav vse. Takšne mize nima vsak. Bi jo imeli sredi pisarne ali bi jo porinili v kot? Naj vam bo jasno. Klasična pilotska očala znamke RayBan ali pa konkreten roževinast okvir Diorja ne bosta nikoli cenejša. Po njih je vedno povpraševanje, ne glede na modo ali trende. Zato jih prav gotovo nihče ne bo znižal. Kupite jih na začetku sezone, saj bodo najboljši modeli prav kmalu pošli, ne glede na ceno. In ne čudite se pretirano, če se boste na žgočem soncu pokazali s cenenim ponaredkom, pa vas bo prijateljica zajedljivo povprašala, ali ste bili pretekli konec tedna čez mejo, v Trstu ali Lentiju. Zveneča imena, kot so stoli Herman Miller, naslanjač iz manufakture Eames sofas in klubske mizice dizajnerke Eve Zeisel niso poceni, a domu ali pisarni, kjer preživite največ svojega časa, privoščite dobro ali vsaj boljše. A vsaj tu se da nekoliko pogoljufati skok čez mejo, k Švedu , vam za primerne denarce udobno opremi bivalno in delovno okolje, vi pa se lahko izgovorite na to, da ste pač pristaš sodobnih prijemov in zamolčite dejstvo, da so vašo pisalno mizo izdelali v Vietnamu za le nekaj evrov. Ključ, ki odpre skoraj vsako žensko srce. Foto Tiffany Praviloma unikati ali v najslabšem primeru močno omejene serije iz draguljarn, kot so Tiffany ali Bvlgari, ne samo da bodo s svojim bleščanjem nase potegnili poglede, so tudi odlična naložba vašega denarja, saj jim s staranjem cena le še raste, družinski dragulji so že stoletja predmet dedovanj in finančne varnosti, pa tudi sporov med družinskimi člani in vir spletk. A žal je tako, da je prenekateri kos nakita varno spravljen v temačnem trezorju, namesto da bi ga, predvsem dame, ponosno nosile naokoli. Za pravi nakit boste seveda plačali tudi pravo ceno a je na spletnih straneh prestižnih draguljarn ne boste zasledili. Je stvar individualnega dogovora, hkrati pa z dobršno mero ponosa poudarjajo, da ga vsakemu ne bodo prodali. Ekskluzivna kozmetika in omamne dišave, torbice in prtljaga s poreklom, najnovejši avtomobil, ki privablja poglede, mlad in športni izgled ter odlična hrana odličnih restavracij so stvari, ki najbrž ne bodo stvar debate raznih popustov, znižanj in podobnih ugodnosti. Vas zanima, ali si jih sploh lahko privoščite, in če, po kakšni ceni? Preberite si na portalu Cekin.si. Če le lahko, si tu in tam privoščite najboljše! Pa dober tek! Foto iStockphoto

neutral

Predstavniki sindikatov menijo, da za odstop generalnega direktorja železnic Matica Tasiča ni bil glavni razlog nezdružljivost direktorske in županske funkcije, temveč politični interesi. Bivši direktor SŽ Matic Tasič Sindikati SŽ sindikati železničarjev, železniškega prometa, železniškega transporta, vozovnih preglednikov, strojevodij, delavcev železniške dejavnosti, vzdrževalcev železniških voznih sredstev in vzdrževalcev lokomotiv Moste bodo v prihodnje storili vse, da preprečijo razbitje sistema in neodgovorno politično vodenje, ki vodi podjetje in zaposlene v finančno brezizhoden položaj, so danes zapisali v izjavi za javnost. Dodali so, da so zaposleni že dali svoj prispevek za dobrobit SŽ in da je zdaj na potezi lastnik, torej država. V sindikatih so prepričani, da se po odstopu Matica Tasiča ponovno vračajo v obdobje, ko se v ospredje postavljajo interesi posameznikov po ustvarjanju dobičkov in sklepanje poslov zasebnih družb na ločenem infrastrukturnem delu Slovenskih železnic. Proti razdelitvi podjetja Sindikati poudarjajo, da so v obdobju zaostrenih gospodarskih razmer in upada železniškega prometa z bivšim direktorjem sklenili dogovor, na podlagi katerega so ublažili učinke trenutnih razmer. Zaposleni ugotavljajo, da je lastnik oz. v njegovem imenu nadzorni svet dopustil, da se je zgodil kadrovski odstrel generalnega direktorja, ki se ni strinjal z ozkimi interesi predsednika, in posameznih članov nadzornega sveta po razbitju sistema in kasnejši, že dlje časa načrtovani pripojitvi infrastrukturnega dela k Direkciji za železniški promet RS. Država ne poravnava svojih obveznosti Predsednik nadzornega sveta SŽ Andrej Godec Foto Kanal A Obenem sindikat ugotavlja, da lastnik država ne zagotavlja zakonske obveznosti po kapitalski ustreznosti Slovenskih železnic, kot naročnik storitev obveznih gospodarskih služb pa že nekaj let ne poravnava dogovorjenih obveznosti do Slovenskih železnic. Ob tem za izvajanje javnih gospodarskih služb Slovenskih železnic ne sklene večletnih pogodb, kot je stalna praksa v tujini. Še vse do danes tudi ni oblikoval enotne politike do strateškega povezovanja Slovenskih železnic, kar se kaže tudi v tem, da se pod krinko strateškega povezovanja poskuša razbiti sistem SŽ, še opozarjajo sindikati. V sindikatih pa so ob tem tudi izpostavili, da se je kljub razpravam o nujnosti vlaganj v posodobitev železniške infrastrukture z drugim letošnjim rebalansom proračuna zmanjšal obseg sredstev za investicijska vlaganja v železniško infrastrukturo za 32 milijonov evrov. Spomnimo Kot je znano, je Tasič 7. julija nadzornemu svetu podal nepreklicno odstopno izjavo s položaja generalnega direktorja družbe. Nadzorni svet je njegovo odstopno izjavo sprejel in za prvega moža podjetja začasno imenoval člana nadzornega sveta Aleša Tavčarja. Ta bo funkcijo opravljal do imenovanja novega direktorja. Novi generalni direktor bo imenovan na podlagi razpisa, ki ga je v petek objavil nadzorni svet. Kandidati lahko svoje ponudbe posredujejo do vključno 21. julija.

neutral

Začela je veljati novela zakona o zavarovalništvu, s katero naj bi v večji meri zagotovili uresničevanje interesov in pravic približno 900.000 zavarovancem Vzajemne. Jože Tanko DZ je novelo sprejel na redni junijski seji, novela pa ureja način sklica skupščine zdravstvene zavarovalnice Vzajemna ter zbiranja pooblastil za glasovanje na skupščinah. Spremembe pri odločanju na skupščini Vzajemne je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom SDS, ki so opozarjali, da se zdaj lahko na vsaki skupščini zgodi, da tisti, ki je najbolj spreten pri zbiranju pooblastil, uveljavi svoj interes. Novela zakona določa, da je uprava Vzajemne dolžna sklicati skupščino na pisno zahtevo najmanj 1,5 odstotka zavarovancev. Uprava je dolžna skupščino sklicati v roku 15 dni od prejetja zahteve za sklic skupščine. Ob tem se članom organov vodenja in nadzora ter zaposlenim tako te kot katere druge konkurenčne zavarovalnice prepoveduje zbiranje pooblastil za glasovanje na skupščini. Pooblaščenci morajo pisna pooblastila zbirati za vsako skupščino posebej, o tem pa morajo najmanj tri tedne pred skupščino obvestiti upravo, ta mora najkasneje 18 dni pred skupščino objaviti seznam zbirateljev pooblastil. Foto Kanal A Pooblaščenec mora po novem zavarovancu prav tako razkriti, ali je morebiti povezana oseba po tem zakonu ali je v pogodbenem odnosu z Vzajemno ali pa je od nje prejel donacije. Zveza društev upokojencev Slovenije ZDUS je že napovedala zbiranje podpisanih zahtev za sklic izredne skupščine Vzajemne, na kateri bi zamenjali dosedanje člane nadzornega sveta. Po navedbah predsednice ZDUS Mateje Kožuh Novak želijo dobiti mandat za aktivno upravljanje te zavarovalne družbe.

neutral

Stečajni upravitelj Vidma Branko Ogorevc pojasnjuje, da je tako visoko nadomestilo prejel za 10 let dela, kar znaša mesečno 2.400 evrov brez davkov. Izplačila nadomestil je pojasnil še podrobneje. Branko Ogorevc Kot stečajni upravitelj Vidma Krško Branko Ogorevc zadnjih deset let ni dobil nagrade ali plačila. Od sodišča je dvakrat zahteval, naj njegovo delo ustrezno plača ali pa ga razreši funkcije in odgovornosti v zvezi z njo, je v ponedeljek zapisal v sporočilu za javnost, s katerim zavrača mnenje Pergama o nemoralnosti in previsokem znesku stečajne nagrade. Kot je znano, je Ogorevcu za delo stečajnega upravitelja sodišče odobrilo 800.000 evrov nadomestil, delu se je odpovedal, tako da naj bi prejel 416.000 evrov. Kot meni Ogorevc, se je v zvezi z izplačilom nadomestil za njegovo delo stečajnega upravitelja Vidma Krško v zadnjem času v medijih pojavilo več neresničnih in izkrivljenih vesti, zato si je štel za potrebno, da javnost seznani z vsemi relevantnimi dejstvi. Od leta 1999 ni bila izplačana nobena nagrada Po Ogorevčevih besedah mu od leta 1999 in do letos kot stečajnemu upravitelju ni bila izplačana nobena nagrada ali nadomestilo za opravljeno delo, o njegovi zahtevi, da ga sodišče ustrezno plača ali pa razreši funkcije stečajnega upravitelja, pa to ni odločilo. Minister za pravosodje Aleš Zalar je pojasnil, da so visoke nagrade stečajnih upraviteljev v zadnjem obdobju posledica določb pravilnika, ki ga je izdal bivši pravosodni minister. Državnemu pravobranilstvu smo že naročili, naj vloži pritožbe, je poudaril Zalar. Sklepi sodišč, ki so dovolili visoke nagrade stečajnim upraviteljem pred tem datumom, pa so bili izdani pred tem. Minister meni, da so sodišča ob izdaji omenjenih sklepov očitno razlagala določbe pravilnika, ki ga je izdal nekdanji minister za pravosodje. Sam se s takimi razlagami ne strinjam, je poudaril Zalar in pojasnil, da so v primerih, kjer je država upnik v postopkih stečajev, že naročili državnemu pravobranilstvu, da vloži pritožbo in v njej uveljavlja dolžnost sodišč, da odklonijo uporabo podzakonskega akta, če menijo, da ni z ustavo ali zakonom. Iz javno objavljenih sklepov sodišča je po njegovi sodbi razvidno, da je sodišče 24. aprila letos odločilo o nadomestilu upravitelju za že opravljene delitve posebne in splošne stečajne mase v letih 1996 in 2000 v višini 346.531 evrov bruto, v delu, ki se nanaša na 20-odstotni davek na dodano vrednost, pa je predlog stečajnega upravitelja zavrnilo. 26. maja je sodišče z drugim sklepom odločilo o končni razdelitvi splošne stečajne mase upnikom, ki jim je pripadlo skoraj šest milijonov evrov, stečajnemu upravitelju pa je odmerilo nadomestilo v bruto znesku skoraj 118.000 evrov. V obeh primerih je sodišče dovolilo izplačilo 90 odstotkov prej navedenih zneskov, o izplačilu preostalih 10 odstotkov nadomestil pa bo odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja, pojasnjuje Ogorevc. Po njegovi navedbi se je kot stečajni upravitelj pri oblikovanju predloga za prvo nadomestilo odrekel približno 200.000 evrom bruto nadomestil, ki bi mu sicer šla po takrat veljavnem pravilniku. Znesek, ki se mu je odpovedal, je upošteval pri končni razdelitvi in ga je upnikom na osnovi pravnomočnega sklepa sodišča o končni razdelitvi izplačal v sorazmerju z njihovimi terjatvami do Vidma v stečaju. Odobreni znesek prvega nadomestila se nanaša na obdobje od 1. aprila 1993 do konca leta 2000, ko je bila opravljena prva naknadna razdelitev stečajne mase, in zajema obdobje 93 mesecev, drugo odmerjeno nadomestilo pa se, tako meni Ogorevc, nanaša na obdobje od začetka leta 2001 do zaključka stečajnega postopka, kar pomeni za obdobje, daljše od 100 mesecev. Branku Ogorevcu je sodišče odobrilo 800.000 evrov nadomestila za vodenje stečajnega postopka. Navedena in odmerjena bruto nadomestila stečajnega upravitelja mesečno po Ogorevcu v povprečju ne dosegajo 2.400 evrov, od česar je potrebno odšteti še predpisane davke. Pred tem odobrena izplačila akontacije nagrade upravitelju v letih 1993 do januarja 1997 so mu bila izplačana predvsem v obliki refundacij njegovih mesečnih plač, ki jih je prejemal pri delodajalcih, pri katerih je bil takrat zaposlen, je še zapisal. Pergam Previsoka nagrada Kot so v ponedeljek sporočili iz vodstva konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, menijo, da je stečajna nagrada v višini skoraj 416.000 evrov, ki jo je okrožno sodišče v Krškem aprila odmerilo stečajnemu upravitelju podjetja Videm Krško Branku Ogorevcu, nemoralna in nenormalno visoka , v Pergamu pa preučujejo pravne možnosti za izpodbijanje odločitve sodišča.

neutral

Vodstvo Mure ter največja lastnika podjetja imajo podobne rešitve za dolgoročno rešitev največjega oblačilnega podjetja, čim večjo ohranitev delovnih mest in obstoj perspektivnih programov. Na sestanku v Ljubljani so se danes sestali NFD Holding, Slovenska odškodninska družba Sod in prokurist Mure Zdenko Podlesnik. Ugotovili so, da so njihovi predlogi za dolgoročno rešitev Mure podobni. Cilj vseh je namreč zagotoviti pogoje za obstoj perspektivnih programov in čim večjo ohranitev delovnih mest. Sod, NFD Holding in prokurist Mure so se na današnjem delovnem sestanku medsebojno seznanili s predlogi za dolgoročno reševanje Mure in ugotovili podobnost možnih rešitev, so sporočili iz Soda. Njihov skupni namen namreč je, da največja delničarja in uprava Mure konstruktivno sodelujejo pri zagotovitvi pogojev za obstoj perspektivnih programov in čim večji ohranitvi delovnih mest , pri čemer želijo kar najbolj zadostiti zaposlenim, upnikom, poslovnim partnerjem, lokalni skupnosti, državi in ostalim delničarjem . Zaradi zahtevnosti postopkov in vrste odprtih vprašanj so se prisotni na sestanku zavezali za pospešitev vseh potrebnih aktivnosti in se zavzeli, da se le-te zaključijo v najkrajšem možnem času, so še zapisali na Sodu. Ohranitev perspektivnih programov ali strateški investitor Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pa je danes povedal, da je bil o sestanku Murinega prokurista in dveh največjih lastnikov Mure obveščen. Glede rešitve Mure po Lahovnikovih besedah obstajata dve možnosti. Prva je ohranitev perspektivnih programov, za kar pa je treba najti najboljši možni scenarij. Pri tem je pomemben ustrezen razvojni model. Kar tako dajati denar, ne da bi vedeli, kakšen bo rezultat, pa je vprašljivo, je dejal Lahovnik. Lahovnik govori o dveh možnih scenarijih za Muro. Druga možnost je vstop strateškega investitorja v Muro, ki bo s svojim denarjem in znanjem prevzel odgovornost za nov poslovni model. Upam, da smo blizu tega, da pridemo do dogovora, ki ga bo vlada potem podprla z vsemi instrumenti, ki so na voljo, je zatrdil minister, a dodal, da pa je treba ostati na realni predpostavki. Vlada se bo po njegovih besedah z vsemi instrumenti vključila takrat, ko bo pripravljen resen, dolgoročno vzdržen poslovni razvojni model. Lahovnik sicer ni potrdil, da se s kakšnim resnim investitorjem že pogovarjajo glede Mure. V dani situaciji ni dobro vlivati kakršnegakoli upanja, dokler ni konkretne rešitve, je dodal. Ko bo pripravljen ustrezen razvojni model, ko bo prevzemnik prevzel tudi del tveganja, bomo vedeli, da misli resno, je poudaril minister. Kot je še dejal, v zadnjih dneh sam dobiva vrsto ponudb z modelom rešitve za Muro, a ponudniki za rešitev zahtevajo vnaprej izplačana določena državna sredstva za to. Veliko je ljudi, ki vidijo možnosti za kratkoročni zaslužek, niso pa pripravljeni prevzeti tveganj. Ključna je po ministrovih besedah dolgoročna rešitev za Muro, pri čemer upa, da se bo našel investitor, ki bo zagnal novo Muro. Slabo bi bilo priti v situacijo, ko bi država dolivala denar v podjetje brez razvojnega modela, saj bi se pri tem postavilo tudi vprašanje nedovoljene državne pomoči, je zatrdil. Spomnil je, da je država Muri v skladu z evropskimi direktivami za prestrukturiranje leta 2004 že namenila 10 milijonov evrov. In skladno s pravili podjetje, ki je prejelo tovrstno pomoč, 10 let ne sme prejeti nove pomoči. Spomnimo ... Kot je znano, se je včeraj dopoldne več kot dva tisoč delavcev zbralo pred upravno stavbo Mure, kjer je sindikat na nadzorni svet naslovil štiri zahteve. Prva se nanaša na reševanje Mure iz finančnih težav brez stečaja. Druga izpostavlja takšne oblike reševanja Mure, ki bi zagotovile ohranitev največjega števila delovnih mest, saj Mura zaposluje okrog 3300 delavcev. Tretja zahteva določa, da se delavce v primeru izgube delovnega mesta poplača skladno z zakonodajo, kar pomeni, da jim je treba plačati tudi odpravnine. Sindikat v četrti zahtevi navaja, da bo pozorno spremljal vse odločitve Murine uprave in nadzornega sveta. V primeru, da bodo ugotovili kakršne koli nepravilnosti, pa bodo po Forjanovih napovedih terjali tudi odgovornost odgovornih oseb.

neutral

Za četrtek predvidenega nadaljevanja začasno prekinjene stavke v družbi KIK Kamnik ne bo. Po zagotovilih naj bi namreč delavci v četrtek dobili drugi del majske plače. Stavke v KIK Kamnik ne bo. Sindikat v družbi KIK Kamnik je, kot je znano, pred dnevi upravo opozoril na kršitev sporazuma o izpolnitvi stavkovnih zahtev, ki so ga sklenili 1. julija, saj ni v celoti izplačala majske plače. Uprava je sicer v petek med zaposlene razdelila ovojnice s prikazom drugega dela majske plače, a izplačila na osebne račune delavcev ni zagotovila. Zaradi tega je sindikat upravo obvestil o kršitvi sporazuma in jo opozoril, da mora do vključno danes na vse račune zaposlenih nakazati obračunano majsko plačo. V nasprotnem primeru naj bi delavci v četrtek nadaljevali z začasno prekinjeno stavko. A se je sindikat ob zagotovilu uprave, da bo drugi del plače v četrtek na računih delavcev, odločil, da stavke ne bo.

neutral

V Preventu bo brez službe v prihodnjih dneh ostalo 119 zaposlenih. Odpuščanja se bodo nadaljevala tudi avgusta, ko bo na cesti ostalo še 50 zaposlenih v matični družbi Prevent Global. V družbi Prevent, ki izdeluje avtomobilske sedežne prevleke, bo v prihodnjih dneh 119 zaposlenih prejelo obvestila, nato pa še odpovedi zaposlitve. Podobno bo odpovedi v avgustu prejelo 50 zaposlenih v matični družbi Prevent Global. V slovenjgraškem Preventu so v prvih šestih mesecih leta zabeležili 46-odstotni padec naročil, kljub nakazanemu in pričakovanemu izboljšanju poslovanja pa za drugo polletje v programu avtomobilskih sedežnih prevlek predvidevajo 30-odstotni padec naročil v primerjavi z lani, je povedala odgovorna za stike z javnostmi v Prevent Globalu Monika Žvikart. Tako so zaradi zaostrenih gospodarskih razmer že spomladi napovedali odpuščanja, ki jih sedaj v skladu s programom reševanja presežnih delavcev, ki so ga pripravili v sodelovanju s sindikati, tudi uresničujejo. Prihodnji teden bo odločbe o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi prejelo 119 delavcev Preventa, večinoma žensk, in sicer 50 v tovarni v Slovenj Gradcu, 65 v obratu v Radljah, ena delavka v Mirni, dve zaposleni v mežiški enoti ter delavec iz distribucije, je pojasnila Žvikartova. V Preventovih tovarnah je trenutno zaposlenih okoli 1300 delavcev. Število zaposlenih se je v primerjavi s koncem lanskega leta zmanjšalo za okoli 50, in sicer s sporazumnimi odhodi, upokojitvami ter nepodaljševanjem pogodb za določen čas, je povedala Žvikartova. Po njenih besedah novih odpuščanj v družbi Prevent do konca leta zaenkrat ne načrtujejo. To je tisto, kar smo napovedovali. Upam, da nova odpuščanja ne bodo več potrebna, je poudarila. Je pa Žvikartova potrdila, da bo v avgustu brez dela ostalo 50 delavcev družbe Prevent Global, matične družbe istoimenske skupine. Program reševanja presežnih delavcev še ni pripravljen. V družbi je trenutno zaposlenih 240 ljudi.

negative

Ker Infond Holding in skupina z njim povezanih podjetij še vedno ni objavila ponudbe za prevzem, njihov delež v Mercatorju pa je nespremenjen, ostaja Infond Holding na skupščini Mercatorja brez glasovalnih pravic. Skupščina Mercatorja je sklicana za ponedeljek, 20. julija. Infond Holding je kot največji delničar zaradi postopkov, ki jih zoper njega in z njim povezanih družb vodita varuh konkurence in ATVP, zaprosil za preklic skupščine in njeno preložitev na konec avgusta, a je uprava Mercatorja na podlagi posvetovanja ugotovila, da za preklic ni utemeljenih razlogov. Infond Holding na ponedeljkovi skupščini Mercatorja ne bo smel uresničevati glasovalnih pravic. Urad za varstvo konkurence in Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP namreč ugotavljata, da Infond Holding in skupina z njim povezanih podjetij Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska še vedno niso objavile ponudbe za prevzem, njihov delež v Mercatorju pa je nespremenjen. Tako sta urad za varstvo konkurence in ATVP zapisala v dodatnih pojasnilih glede trenutnega stanja postopkov, ki jih vodita zoper Infond Holding, ki je z 48,34-odstotnim lastniškim deležem največji delničar Mercatorja. Za pojasnila je zaprosil Mercator, so danes prek spletnih strani sporočili iz največjega slovenskega trgovca. Varuh konkurence je postopek presoje skladnosti koncentracije družb Infond Holding in Mercator uvedel 2. junija letos, saj je bila izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena odločbam zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, in je podjetja, ki bi morala koncentracijo priglasiti uradu, niso priglasila. Na skupščini Mercatorja ostaja Infond Holding brez glasovalnih pravic. Urad pojasnjuje, da družbe Infond Holding, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska ne smejo uresničevati glasovalnih pravic iz delnic Mercatorja in obveznosti v zvezi s koncentracijo, ki bi jo morale priglasiti, do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Urad lahko sicer skladno z zakonom izjemoma na predlog podjetja izda sklep, s katerim dovoli izvrševanje koncentracije v določenem obsegu ali pod določenimi pogoji pred izdajo odločbe, če podjetje v predlogu izkaže, da je takšno izvrševanje nujno potrebno za ohranjanje vrednosti naložbe ali za opravljanje storitev splošnega interesa. Varuh konkurence poudarja, da do srede s strani Infond Holdinga in z njim povezanih družb ni prejel predloga za izvrševanje predmetne koncentracije in tako o izvrševanju koncentracije tudi ni odločal. Delež glasovalnih pravic nespremenjen ATVP je postopek zoper Infond Holding, Pivovarno Laško, Pivovarno Union in Radensko s prepovedjo uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic Mercatorja sprožila 23. oktobra lani. Prepoved uresničevanja glasovalnih pravic velja do objave prevzemne ponudbe ali odtujitve delnic Mercatorja, tako da ne bodo več dosegale prevzemnega praga, ki je skladno z zakonom določen pri 25 odstotkih. Iz delniške knjige na dan 7. julij je razvidno, kot pojasnjuje agencija, da je delež glasovalnih pravic omenjenih družb nespremenjen, torej znaša 48,34 odstotka. Ker družbe niso objavile prevzemne ponudbe za Mercator in tako niso ravnale skladno z odločbo ATVP, prepoved uresničevanja glasovalnih pravic še učinkuje. Agenciji namreč tudi ni bila vročena sodna odločba, s katero bi vrhovno sodišče na podlagi tožbe v postopku sodnega varstva kakor koli ugodilo omenjenim družbam oziroma poseglo v odločitev agencije. ATVP navaja, da dnevno lahko prihaja do sprememb okoliščin, ki vplivajo na prenehanje obveznosti omenjenih delničarjev Mercatorja, da dajo prevzemno ponudbo, kar pomeni, da znova pridobijo glasovalne pravice iz vseh delnic Mercatorja. Tako bo moral Mercator tovrstne okoliščine ugotavljati na sami skupščini na podlagi dejstev in dokazov, ki jih bodo ponudili Infond Holding, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. ATVP predlaga, da Mercator vsekakor spremlja stanje oziroma spremembe v deležih glasovalnih pravic posameznih delničarjev v delniški knjigi. Glede na bližajoči se datum skupščine Mercatorja pa ni verjetno, poudarjajo v agenciji, da bi bila odločba ATVP izvršena z objavo prevzemne ponudbe za Mercator.

neutral

Nadzorni svet NLB je objavil razpis za mesto predsednika uprave. Kandidati morajo ponudbe v slovenskem in angleškem jeziku poslati do vključno 7. avgusta. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis NLB za predsednika uprave, morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu o delovnih razmerjih, in pogojev za člana uprave, določenih v zakonu o gospodarskih družbah, izpolnjevati še pogoje za člana uprave banke, določene v zakonu o bančništvu. Delovno razmerje z izbranim kandidatom bo sklenjeno za pet let in pod odložnim pogojem pridobitve dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje funkcije predsednika uprave. Od njih pričakujejo magisterij ali primerljivo stopnjo izobrazbe iz ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri ter najmanj 10 let delovnih izkušenj pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti, kot je banka oziroma drugih primerljivih poslov. Kandidati morajo aktivno obvladati slovenski in angleški jezik ter obvladati slovenske in mednarodne finančne dejavnosti. Vlogi morajo priložiti kratko videnje izzivov, s katerimi se sooča bančna dejavnost po svetu, in vpliv le-teh na slovenski finančni sektor. Od uspešnega kandidata pričakujejo, da bo ob sebi oblikoval in motiviral učinkovito skupino najvišjih vodij. Nadzorni svet si sicer pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov. Ponudbe s kratkim življenjepisom in originalnim dokazilom oziroma notarsko overjeno kopijo dokazila o izpolnjevanju pogoja strokovne izobrazbe ter ostalimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v slovenskem in angleškem jeziku morajo prispeti do vključno 7. avgusta.

neutral

Kradlo se je na veliko, to so vedeli vsi! Kdor si je o tem upal govoriti, je ostal brez službe, trdi Štefan Pišek, zastopnik delavcev IUV. Štefan Pišek, zastopnik delavcev Industrije usnja Vrhnika IUV, pravi Kradlo se je na veliko in to so vedeli vsi! Kdor koli je samo namignil, da ve za kraje, je nemudoma pristal na cesti. Zaposleni, ki so kot prvi opozorili na napake pri poslovanju, so bili nemudoma odpuščeni. Za kraje v IUV naj bi vedeli vsi, a so molčali, da ne bi izgubili službe. Na sestanku lani poleti, za katerega mu je povedala Sonja Vauken, zdaj ovadena članica uprave, je bil po njegovih besedah tudi takratni finančni minister Andrej Bajuk. Minister se je obrnil naravnost na Sturmerja in ga vprašal, ali krade. Takrat je skočila tudi ona in rekla Če krade on, kradeva midva! Ali je torej nekdanji minister vedel, kaj v IUV kuhajo, pa ni storil ničesar? Bajuk je za komentar tudi danes nedosegljiv. Pred kratkim pa še drug udarec Nataša Gibičar Toš, stečajna upraviteljica IUV, naj bi za vodenje stečaja dobila kar 157.000 evrov nagrade. Trdi, da je do zdaj prejela samo 500 evrov potnih stroškov, nagrade pa nič, ker je v postopku pritožba Do tega trenutka mi ni bil izplačan niti evro! In medtem ko Marjan Pajsar, nekdanji direktor IUV, zdaj pa svetovalec stečajne upraviteljice, mesečno še vedno prejema 2.500 evrov bruto plače, delavci čakajo, kdaj bodo iz stečajne mase dobili plače za nazaj in odpravnine, ki jim pripadajo. Jaz nimam magične palce, da bom pripeljala kupca, ki bo plačal osem milijonov evrov za nepremičnino, če ne ve, kaj bo z njo počel, še pravi Gibičar Toševa. A ko bo IUV razprodala, ji poleg nagrade za stečaj, tako pravi Pišek, pripadata še dva odstoka vrednosti celotne stečajne mase. Za transakcije v tujino so vedeli vsi Greg Sturmer, eden od ovadenih, se je danes oglasil in bil jasen Prva stvar, ki sem jo opazil po televiziji, je, da ima gospod Pogačnik luknjo v spominu! Sturmer priznava, da je denar iz Industrije usnja Vrhnika odtekal v tujino, vendar v manjših zneskih, kot jih je navajala policija. Pravi pa, da se on z njim ni okoristil in ob tem opozarja, da so za transakcije v tujino vedeli vsi tako večinski lastnik Soda pod vodstvom Marka Pogačnika kot nadzorniki, ki jih je vodil Andrej Šebenik, pa tudi ministrstvo za finance, ki mu je tedaj načeloval Bajuk. Transakcije so po njegovem potekale na tri načine. Prvič v Liechtenstein v podjetje Calvani, kamor ga je nakazoval kar lastnik in takratni predsednik uprave Aleš Lunder. Drugič k različnim podjetjem, dobaviteljem, ki so opravljali storitve za trgovino Romp Corp v Los Angelesu, čeprav IUV Vrhnika ni bil lastnik lastnik je bil namreč britanski Romp Limited, podjetje ovadenih Sturmerja in Jonesove, kamor je potekala tretja vrsta transakcij. Sturmer poudarja, da je šlo izključno za nakazila plač. To bi morali pogledati po zapisnikih nadzornega sveta, a mi o kakšnih transakcijah nismo bili obveščeni! pravi Pogačnik, nekdanji predsednik uprave Soda. A za nakazila bi moral vedeti, Sod je bil namreč večinski lastnik in zaradi teh spornih poslov je že leta 2006 odstopil takratni direktor Lunder. Prvi nadzornik Šebenik je danes najprej dvakrat spremenil izjavo, na koncu pa priznal Mislim, da je šlo za neko plačilo v tujino, ki naj bi šlo po nepotrebnem preko neke njegove firme v tujini! Zakaj je Šebenik Pogačniku že leta 2006 prikril sumljive transakcije, ni znano. Nihče ne zna pojasniti niti, kako je revizijska hiša KPMG šele leta 2008 ugotovila vse nepravilnosti, leto prej pa ista revizijska hiša nepravilnosti ni našla. Morda se ljudje zdaj trudijo prikriti dejstvo, da svojega dela niso opravljali tako, kot bi ga morali. Mogoče ga tudi nismo. Ampak prav je, da se stvari razkrije. Mogoče je v ozadju še kaj hujšega, zaključuje Sturmer.

negative

Med novimi nadzorniki Mercatorja ni predstavnika največjega lastnika, družbe Infond Holding, zoper katerega tečejo postopki urada za varstvo konkurence in ATVP. Mercator je v letu 2008 ustvaril 2,7 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 11 odstotkov več kot v letu 2007 in tri odstotke več od načrtovanega. Čisti dobiček je lani znašal 40,8 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet sta za poslovanje v letu 2008 prejela razrešnico. Delničarji Mercatorja so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 45,02 odstotka kapitala z glasovalno pravico, imenovali nove člane nadzornega sveta. Vanj so bili imenovani Stefan Vavti, Robert Šega, Jadranka Dakič in Kristjan Verbič. Med nadzorniki pa ni predstavnika največjega lastnika, družbe Infond Holding. Novi člani nadzornega sveta bodo štiriletni mandat nastopili dan po izteku mandata sedanjih nadzornikov, torej 31. oktobra letos. Za zdaj v nadzornem svetu Mercatorja ni predstavnikov Infond Holdinga, ki skupaj s Pivovarno Laško, Pivovarno Union in Radensko obvladuje 48,34 odstotka največjega slovenskega trgovca. Zoper Infond Holding in omenjene družbe tečejo postopki urada za varstvo konkurence in Agencije za trg vrednostnih papirjev ATVP. Podjetja bi namreč zaradi preseganja prevzemnega praga morala objaviti ponudbo za prevzem, česar pa še niso storila, medtem ko njihov delež v Mercatorju ostaja nespremenjen. Zato družbe ne smejo uresničevati glasovalnih pravic iz delnic Mercatorja. Infond Holding je sicer želel, da se skupščina Mercatorja preloži na konec avgusta, saj naj bi bila takrat rešena lastniška vprašanja, na podlagi česar bi družba lahko uveljavljala glasovalne pravice, a mu uprava Mercatorja ni ugodila. Bo pa mariborska finančna družba lahko predlagala izvolitev dveh dodatnih članov nadzornega sveta po prenehanju učinkovanja pravnih ovir. Infond Holding bi si sicer glede na svoje lastništvo v Mercatorju želel tri od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu. Nadzorni svet Mercatorja sicer šteje 12 članov, od tega je šest predstavnikov kapitala in šest predstavnikov zaposlenih. Glede na imenovanje štirih novih članov nadzornega sveta dve mesti ostajata odprti, ostala pa zasedajo predstavniki delničarjev, ki imajo v Mercatorju več kot pet odstotkov Unicredit banka Slovenija Vavti, Rodić M&B Trgovina Šega, KLM in Electa Dakičeva in mali delničarji Verbič. Delničarji Mercatorja so tudi podprli predlog o uporabi bilančnega dobička za leto 2008 v skupni višini 19,51 milijona evrov. Za izplačilo dividend bodo namenili 16,94 milijona evrov, oziroma 4,50 evra bruto na delnico, preostali del bilančnega dobička v višini 2,57 milijona evrov pa bodo namenili v rezerve. Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak Kot je na skupščini povedal predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, družba nadaljuje s srednjeročno dividendno politiko, skladno s katero se dividende vsako leto povečajo za 25 centov. Družba je namreč v letu 2008 kljub oteženim razmeram poslovala uspešno. Letos so dividende za šest odstotkov višje kot lani. Debeljak je še poudaril, da je prodaja posameznih lastniških deležev stvar lastnikov, uprava v te procese ni vključena. Doslej uprava tudi ni prejela nobene zahteve po skrbnem pregledu poslovanja. Če pa bi jo, bi jo omogočili ob upoštevanju določenih pogojev, je poudaril Debeljak. V primeru zahteve za skrbni pregled bi jo omogočili ob pogoju, da se zagotovi enakopravna obravnava vseh delničarjev in da se povrnejo vsi stroški v zvezi s tem. Ne bi pa skrbnega pregleda omogočili konkurentom na trgu, kjer Mercator posluje. Za revizorja za tekoče poslovno leto je bila imenovana revizijska družba KPMG Slovenija.

neutral

General Motors je pred iztekom roka za oddajo ponudb za avtomobilsko podjetje General Motors Europe, v katerem sta Opel in britanski Vauxhall, prejel tri ponudbe. Gre za ponudbe kanadsko-ruskega konzorcija Magna-Sberbank-Gaz, belgijske družbe RHJ in kitajske Beijing Automotive Industry. Preživetje Opla sicer z 1,5 milijarde evrov začasno financira nemška vlada. GM, ki je pred kratkim začel s stečajnim postopkom, je namreč sklenil, da bodo zaradi finančnih težav in dolgov zaradi globalne finančno-gospodarske krize prodali evropsko podružnico. Najprej se je kot zelo resen ponudnik pojavil konzorcij, v katerem so kanadsko-avstrijski proizvajalec avtomobilskih delov Magna International, ruska Sberbanka in ruski proizvajalec avtomobilov in tovornjakov Gaz, kasneje pa tudi RHJ International. Gre za belgijsko podjetje, za katerim naj bi stali Američani, in sicer družba Ripplewood. Ta naj bi bila po ocenah nekaterih poznavalcev ustanovljena kot poskus GM, da sčasoma dobi nazaj svojo evropsko podružnico. V boj za prevzem Opla in Vauxhalla so se pred kratkim vključili tudi Kitajci. Magna in Sberbank nameravata izkoristiti nakup evropske podružnice GM za razširitev in oživitev ruske avtomobilske industrije, zaradi česar želita z nakupom dobiti tudi vso intelektualno lastnino. Že maja sta podpisala pismo o nameri, sicer nezavezujočo in v znak resnosti pri prevzemu vplačala 300 milijonov evrov. Omenjeni konzorcij ima tudi politično podporo v Nemčiji in Rusiji, saj sta se za to, da ta prevzame Opel pretekli teden zavzela tudi nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Po oddaji končnih prevzemnih ponudb bo GM v sredo dal uvodno mnenje nemški vladi, naslednji teden pa priporočila o tem, katera ponudba je sprejemljiva. O tem mora na koncu odločati tudi upravni odbor GM in ameriško finančno ministrstvo, ki je večinski lastnik GM. Magna in Sberbank za 55-odstotni delež evropske podružnice GM ponujata 750 milijonov evrov, od nemške in drugih vlad v Evropi pa želita za 4,5 milijarde evrov jamstev. Magna in Sberbank bi si razdelili po 27,5 odstotka deleža evropske podružnice GM, 35 odstotkov bi ostalo v lasti GM, 10 odstotkov pa bi dobili zaposleni v Evropi. Teh je skupaj 54.500, od česar v Nemčiji 25.000, v dveh britanskih Vauxhallovih tovarnah pa 5500. RHJ International naj bi ponujal 275 milijonov evrov za 50,1-odstotni delež evropske podružnice GM, od nemške in drugih vlad pa želi 3,8 milijarde evrov garancij. GM bi obdržal 39,9-odstotni delež, preostalo pa bi dobili zaposleni. Obe ponudbi predvidevata ukinitev okrog 10.000 delovnih mest v Oplovih podružnicah, večino izven Nemčije. Pri Vauxhallu za nekaj časa ne predvidevajo ukinjanja delovnih mest. Kitajski BAIC naj bi ponujal okrog 660 milijonov evrov za večinski delež evropske podružnice GM. Od nemške in drugih vlad pa želi 2,64 milijarde evrov garancij.

neutral

Shoda v podporo Murinim delavcem se je udeležilo okoli 3000 ljudi. Prav je, da Pomurci pokažemo, da smo solidarni z njenimi delavci, ki so pristali na robu eksistence, so sporočili z občine Murska Sobota, ki je bila tudi organizator dogodka. Na Trgu kulture v Murski Soboti se je na shodu v podporo Murinim delavcem zbralo veliko ljudi, ki so navdušeno pozdravili prizadevanja za rešitev podjetja in delovnih mest. Odziv je bil velik, okoli 3000 udeležencev je med drugim kupovalo in nosilo majice, narejene za to priložnost. Na shodu je bilo tudi mnogo prekmurskih študentov, ki so prav tako podprli shod, saj so mnogi njihovi starši zaposleni v tem podjetju. Zbrane na shodu, ki ga je organizirala Mestna občina Murska Sobota, so med drugimi nagovorili župan Murske Sobote Anton Štihec, predsednik ZSSS Dušan Semolič in predsednik sindikata Mure Drago Florjan. Sporočilo je bilo jasno zaradi množice delavcev, odvisnih od podjetja, Mura ne sme umreti . Podporo delavcem Mure so izrekli tudi domači glasbeniki Vlado Kreslin, Vedran Husar ter Prekmurska godba Bakovci. Kot je za 24ur.com povedal tiskovni predstavnik PU Murska Sobota Jože Prša, je občina shod prijavila. Kot vsako javno prireditev bo policija varovala tudi omenjeni shod, v skladu z varnostno situacijo, bo shod varovalo ustrezno število policistov. Govorci so izpostavili, da je Mura v zadnjih desetletjih ogromno prispevala k razvoju mesta Murske Sobote in tudi drugih delov Pomurja. Gradila je bloke, sofinancirala različne dejavnosti na področju športa, kulture in še kje, širom regije. Mura je vpeta v življenje skoraj slehernega posameznika v naši občini in širše. Ko so Slovenijo prizadele poplave, potresi, neurja ter druge naravne nesreče, je bila Mura vedno med prvimi, ki je priskočila na pomoč, ne le Pomurju, temveč celotni Sloveniji. Delavci Mure so bili tisti, ki so delali nadure, svoj zaslužek pa nesebično podarili tistim, ki so ga v danem trenutku najbolj potrebovali. Zato je prav, da sedaj, ko se je v težavah znašla Mura, Pomurci pokažemo, da smo solidarni z njenimi delavci, ki so brez svoje krivde in kljub temu da so bili vsa ta leta pripravljeni marljivo delati za minimalni dohodek, pristali na robu eksistence. Povsem naravno je, da ji občina in naši prebivalci v teh težkih trenutkih stojimo ob strani in podpiramo pri iskanju najboljših rešitev tako tovarne kot slehernega delavca. Ti delavci so naši starši, sosedje, prijatelji ali znanci. Z njihovo usodo smo zato direktno ali indirektno povezani skoraj vsi, so sporočili z občine Murska Sobota, ki je bila tudi organizator dogodka. Župan je izpostavil, da je Pomurje po vseh ekonomskih kazalnikih povsem na repu v Sloveniji. Glede na odnos odgovornih v Ljubljani velikokrat lahko dobimo občutek, da smo za njih Sibirija Slovenije . Zaradi tega, ker se ekonomsko kaj ne izplača, smo Pomurci že neštetokrat potegnili krajšo. Če bo treba, bomo vse odgovorne tudi na druge načine opozorili, da Pomurci, ki smo velikokrat nesebično pomagali drugim delom države, tokrat pričakujemo in zahtevamo pomoč zase. Zanima nas rešitev, kjer bodo v ospredju predvsem interesi delavcev Mure, je dejal. Shod se je zaključil z besedami, da naj nas težave družbe Mura in skrb njenih delavcev za njihovo prihodnost tokrat vse v Pomurju res poenoti. Vsi skupaj na koncu sporočamo, da Pomurci več ne bomo tiho. Na shodu tudi študenti Na pomoč delavcem Mure so pozvali tudi v Klubu prekmurskih študentov, ki vse svoje člane, študente in dijake vseh je okoli 2000 , poziva, naj se udeležijo shoda. Študentje z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v zvezi z najpomembnejšo pomursko tovarno. Delimo strah pred katastrofo, ki v prvi vrsti prizadene delavce. Tako čutimo iz dveh razlogov. Najprej zato, ker so v Muri zaposleni mnogi izmed staršev naših študentov in dijakov. Nadalje pa si stežka predstavljamo, kako bo Prekmurje izgledalo jutri. Kakšne bodo posledice za celotno regijo, lahko le ocenjujemo, čas pa bo pokazal svoje. Spoštovane delavke in delavci, študentje smo z vami in ZA Muro! Klub prekmurskih študentov Spomnimo ... Država je zavrnila predlog, da bi za nadaljevanje poslovanja Mure zagotovila pet milijonov evrov. Skrbni pregled Mure, ki ga je naročila Slovenska odškodninska družba, naj bi namreč pokazal, da je stanje v podjetju veliko bolj zaskrbljujoče, kot so v vladi pričakovali, in tako slabo, da vložek države ne bi zagotovil dolgoročne rešitve za Muro in njenih 3300 delavcev. Zato se za Muro iščejo različne rešitve, v javnosti pa se največkrat omenja stečaj in razdelitev družbe na zdrav del in del, ki nima prihodnosti . Skupščina 21. avgusta 21. avgusta, na skupščini Mure, se bodo delničarji seznanili z letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom za lani, skupaj z revizorjevim poročilom in poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila. Odločali bodo tudi o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2008, ko sta Murino upravo vodila Aleš Kumperščak do aprila 2008 in Franc Huber. Za revizorja družbe v letu 2009 je predlagana murskosoboška družba Audit&Co.

neutral

Majhne stvari, na katere pogosto sploh ne pomislite, lahko korenito zmanjšajo vaše vsakdanje stroške. Kako lahko preprečite nepotrebno odtekanje vašega težko prigaranega denarja. Zmanjšajte porabo in prihranite kak evro! Marsikdo na vsakem koraku pridno varčuje. V trgovinah, v gostinskih lokalih, avtomobilu. Toda pri tem ni pozoren na kraj, kjer pogosto odteka največ denarja lasten dom. Če nekoliko pogledate okoli sebe, boste opazili, da lahko z nekaj preprostimi dejanji zmanjšate porabo in prihranite kak evro. Če na hitro pomislite, tovrstni prihranki resda niso omembe vredni, če pa preračunate, kakšen pomen imajo na dolgi rok, pa vsaka poteza, ki jo spremenite, dobi svoj smisel. Predstavljamo vam nekaj nasvetov za varčevanje, ki ne bo vplivali na vaše udobje ali kakovost življenja, bo pa še posebej dolgoročno vplivali na zmanjševanje vaših mesečnih bivalnih stroškov. Kako prihraniti pri porabi vode in elektrike? Kakšni so triki za optimizacijo tovrstnih prihrankov? Odgovore boste našli na Cekin.si.

positive

Nekdanji direktor Intereurope Andrej Lovšin toži družbo za 330.000 evrov. Znesek, ki ga zahteva, so plače in nagrade, ki bi jih dobil do konca mandata. Andrej Lovšin toži Intereuropo. Za 330.000 evrov Intereuropo toži njen nekdanji direktor Andrej Lovšin, znan tudi po tem, da je imel na steni svoje pisarne fotografijo z Janezom Janšo. Marca je moral Lovšin podjetje zapustiti iz krivdnih razlogov. Odnesla ga je 140 milijonov evrov težka investicija v logistični terminal v Moskvi, zaradi katere so ga ovadili tudi policisti. 330.000 evrov, ki jih zahteva, pa so plače in nagrade, ki bi jih dobil do konca mandata. Glejte, jaz sem bil nad razrešitvijo presenečen, pravi Lovšin. Tožim pa za preostanek osebnih dohodkov, ki mi z naslova pogodbe pripadajo, to je nekaj čez 300.000 evrov bruto, neto nekaj čez 150.000 evrov. 140 milijonov evrov težka investicija Za vseh 19 mesecev, kolikor bi jih še presedel v direktorskem stolu Intereurope, Lovšin zdaj terja plače 15.000 evrov bruto mesečno in pripadajoče nagrade. Vse pa se vrti okoli zloglasnega terminala Čehov v Moskvi, ki se je pod Lovšinom podražil za dvakrat, na kar 140 milijonov evrov. Lovšin trdi, da za ta znesek soglasje nadzornikov ima in da razrešitev zato ni mogla biti krivdna, vse to pa se je dogajalo, ko je nadzorni svet še vodil Boštjan Rigler. In vprašanje So nadzorniki svoje delo opravili, kot je treba, ali pa bo Lovšin tožbo dobil? Rigler molči. To pa ne bi komentiral, pravi. Terminal Čehov so pod lupo vzeli tudi revizorji. Našli so kup nepravilnosti, ki obremenjujejo Lovšina. Bruno Korelič, prvi nadzornik Intereurope, pravi da je dovolj elementov, da se ta krivda tudi dokaže. Intereuropa odgovor pripravlja Intereuropa na poziv sodišča odgovor na tožbo že pripravlja. Medtem ko Lovšin po konkurenčni klavzuli do konca septembra še prejema 10.000 evrov bruto mesečno iz Intereurope, sta v Ljubljani in Moskvi že vzniknili dve njegovi podjetji. Dejavnost turizem. Tukaj so naši sosedje sami ruski milijonarji v teh stavbah. Za razliko od stare Lovšinove pisarne v novi slika Lovšina z Janezom Janšo izpred 18 let ne visi več. Zanimovo, ravno tako kot to, da niti en minister v vladi ni pristojen za Intereuropo. To se je pokazalo danes, ko smo iz vlade hoteli komentar. Intereuropa je posredno v državni lasti, ministri pa so najbrž bolj pristojni, če gre za kadrovanje.

neutral

Naša pokojninska blagajna bo lahko le do leta 2030 delovala vzdržno, po tej prelomnici pa se ne obeta nič dobrega za prejemnike pokojnin, saj naj bi po nekaterih ocenah pokojnine znašale okoli 30 odstotkov plače. Veste, kako visoka bo vaša pokojnina? Medtem ko vsi veselo odštevamo, koliko nam je še preostalo do konca delovne dobe, obstaja kar nekaj upokojencev, ki imajo tudi v času upokojitve še kako veliko energije in volje do dela. Skupna skrb vseh nas pa so bodoče pokojnine, ki jih bomo prejemali čez 10, 15 ali 20 let. Informacije o tem, kakšne pokojnine lahko pričakujemo, so iz strani pristojnih institucij preprosto preskope. Na Cekinu smo že pisali o tem, da je bilo v Sloveniji v letu 1984 razmerje trije zaposleni na enega upokojenca, v letu 2008 pa le še 1,64 zavarovanca na enega upokojenca. Vseeno pa bo mnoge kot strela iz jasnega negativno presenetila izjava, da jim po pridnem in vestnem plačevanju v pokojninsko blagajno bodoča pokojnina ne bo omogočila dostojnega preostanka življenja, zmožnost za ustvarjanje dodatnih prihrankov pa bo ob visoki starosti zelo omejena ali celo nemogoča. Zakaj so novi pokojninski ukrepi in reforma nujno zlo, ki se mu ne moremo izogniti? Kako temačen scenarij je za Slovenijo podala Evropska komisija? Katere ukrepe ima vlada sploh na voljo? Povečanje rojstev pa samoumevno ne odpravlja pokojninskega problema, saj nihče ne računa, da se bo v Sloveniji povečala tudi življenjska doba moških in žensk ...

negative

Kaj vse bi naredili za veliko vsoto denarja, ki bi se vam ponudila? Bi skočili med rjuhe z milijonarjem za en sam njegov ali njen milijonček? Če bi izbirali med bogastvom in ljubeznijo kaj bi izbrali? Denar lahko kupi vse in vsakogar. Le dovolj ga je potrebno imeti. Večina ljudi bi odgovorila, da sta na prvem mestu vsekakor ljubezen in dojanstvo, le redki bodo priznali, da bi podlegli skušnjavi. Osebne fantazije se vrti okoli denarja, ne okoli seksa. Sanjarimo o tem, kaj vse, pa tudi koga vse bi kupili, če bi bila naša finančna sredstva neomejena. Denar podžiga našo domišljijo, nam daje občutek moči in nadvlade, kar je priznajte najmočnejši afrodizijak. Ko bi si zagotovili ves luksuz tega sveta, bi si čez noč obogateli ljudje priskrbeli zanesljivega in diskretnega butlerja, pa tudi eno ali več hišnih pomočnic. Ne gre spregledati dejstva, da je več kot polovica vprašanih ob tem pomislila tudi na posteljne dogodivščine z omenjenim strežnim osebjem. Le fantazija ali se to res dogaja? Ne, to je cena popolne storitve! Anketiranci so med drugim povedali, da so za denar pripravljeni pobegniti stran od družine in prijateljev. Zamenjali bi si spol in bili pripravljeni celo ubijati. Tudi ukradli bi vam denar, če jih ne bi nihče videl. Če vas zanimajo bizarna dejstva z lahko zasluženim denarjem, kliknite tukaj, na portal Cekin.si.

negative

Recesija je krepko po žepih udarila hip hop industrijo. Raperjem, ki se radi pohvalijo z luksuznim življenjem, so plače padle za kar 40 odstotkov. Najkrajšo je potegnil 50 Cent. 50 Centa zaradi recesije boli glava Hip hoper, ki je še lani zaslužil bajnih 150 milijonov dolarjev, se je moral v zadnjih 12 mesecih zadovoljiti z le 20 milijoni dolarjev. Leta 2008 pa večina njegovih dohodkov ni izvirala iz glasbe, pač pa je bila posledica pametne poteze in prodaje deleža v družbi VitaminWater, ki ga je za 100 milijonov dolarjev kupila Coca Cola. Med spretnimi poslovneži je tudi naslednik 50 Centa na prvem mestu, Jay-Z. Pogodba s promotorskim podjetjem Live Nation mu je zagotovila 150 milijonov dolarjev, ki jih bo prejel v naslednjih desetih letih. Prvi obrok je znašal 25 miljonov dolarjev. Podjetje Live Nation je koncertni gigant, s katerim imata pogodbe sklenjene tudi U2 in Madonna. Kdo je na hip hop sceni izgubil največ in kdo je pretrd za recesijo, si preberite v članku Največji hip hop keš carji.

neutral

HSE mora plačati 9,1 milijona evrov kazni, ker se je njegovo bivše hčerinsko podjetje TDR Metalurgija kartelno dogovarjalo o cenah v sektorju kalcijevega karbida, je odločila Evropska komisija. Evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes Evropska komisija je Holdingu Slovenske elektrarne HSE naložila 9,1 milijona evrov kazni, ker naj bi bilo njegovo bivše hčerinsko podjetje TDR Metalurgija v obdobju 20042007 vpleteno v nezakonito kartelno dogovarjanje o cenah v sektorju kalcijevega karbida. HSE ima sedaj tri mesece časa, da plača kazen neposredno Evropski komisiji, je danes v Bruslju pojasnil Jonathan Todd, tiskovni predstavnik komisarke za konkurenco Neelie Kroes. Ob tem se sicer lahko pritoži na Evropsko sodišče prve stopnje, a kljub temu mora plačati kazen, ki v tem primeru ostane na blokiranem računu do konca postopka. Podjetje se nato lahko pritoži tudi na Sodišče Evropskih skupnosti in ti postopki lahko trajajo leta. Če podjetje kazni ne plača v predvidenem roku, mu lahko pristojni organi komisije zasežejo sredstva. V praksi se sicer to običajno po Toddovih navedbah ne zgodi. Skupno 61 milijonov evrov kazni Komisija je sicer zaradi karteliranja danes naložila skupaj približno 61 milijonov evrov kazni za devet podjetij v sektorju kalcijevega karbida in magnezija v prahu poleg slovenskega HSE so to še nemški Almamet, avstrijski Donau Chemie, nemško-avstrijski Ecka Granulate, slovaška Novacke chemiske zavody in 1. garantovana, nemška SKW Stahl-Metallurgie in ARQUES Industries ter nemški Evonik Degussa. Kroesova Komisija ne bo tolerirala kartelnega dogovarjanja Postopki Evropske komisije zaradi kršenja pravil konkurence temeljijo na dveh pravilih, opredeljenih v pogodbah EU. Najprej je prepoved dogovorov med dvema ali več podjetji, ki omejujejo konkurenco, določena v členu 81. Ta prepoved se nanaša tudi na kartelno dogovarjanje o cenah ali tržnih deležih. Drugič pa se nanaša na zlorabo prevladujočega položaja na trgu. Komisarka Kroesova je ob tem poudarila, da so potrošniki po vsej Evropi zaradi tega kartela trpeli več let. Komisija ne bo tolerirala takšne gospodarske škode, povzročene evropski industrijski bazi, je opozorila. Todd je ob tem še dodal, da je današnja kazen še en dokaz za to, da karteli niso kaznivo dejanje brez žrtev . Komisija je s preiskavo začela leta 2007 TDR - Metalurgija je bila elektro-metalurški del nekdanje Tovarne dušika Ruše. Preiskava v sektorju kalcijevega karbida se je začela januarja 2007, ko so predstavniki Evropske komisije izvedli nenapovedane inšpekcije pri proizvajalcih kalcijevega karbida v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in na Slovaškem. Med drugim so obiskali tudi edinega slovenskega proizvajalca kalcijevega karbida TDR Metalurgijo iz Ruš. Komsija je več proizvajalcev kalcijevega karbonata in magnezija v prahu, med njimi tudi slovensko podjetje TDR Metalurgijo, sumila kartelnega dogovarjanja o cenah. Preiskava je bila končana lani. TDR Metalurgija je v stečajnem postopku TDR Metalurgija je sicer v stečajnem postopku, vseh 152 delavcev, ki je delalo v podjetju, pa je aprila izgubilo službo. Ker je v stečaju tudi sedanji večinski lastnik podjetja, je Evropska komisija kazen naložila nekdanjemu lastniku, državnemu Holdingu Slovenske elektrarne. HSE Komsiija ni dokazala vpliva na politiko TDR Metlurgijo V HSE pravijo, da se z odločitvijo Evropske komisije EK ne strinjajo. Kot pravijo, družba nikoli in na noben način ni izvajala v odločbi očitanih ji kršitev. Poleg tega smo prepričani, da Komisija ni dokazala, da bi HSE kot večinski lastnik TDR dejansko izvajal odločilni vpliv na poslovno politiko TDR, saj nikoli ni na kakršen koli način vplival na TDR pri ravnanjih takšne vrste, ki so samemu HSE očitana v izreku odločbe, so še zapisali v odzivu na odločitev EK. Zato bo HSE odločbo izpodbijal v postopku pred Evropskim sodiščem.

negative

Vodilna menedžerja prestižnega nemškega izdelovalca avtomobilov sta, po nesoglasjih o prihodnosti podjetja, odstopila. Odpravnina bo zajetna enemu 50 milijonov evrov, drugemu 12,5. Nemški prestižni izdelovalec avtomobilov Porsche je sporočil, da sta s svojega položaja odstopila izvršni direktor Wendelin Wiedeking in finančni direktor Holger Haerter. Vodilna menedžerja Porscheja sta odstopila. Novica je v javnost prišla po sestanku uprave Porscheja in Volkswagna, ki sta se sestali glede konkurenčnih načrtov in novih vlagateljev. Porsche, ki ima v lasti 51 odstotkov VW, je pred tem sporočil, da bo povečal svoj kapital za najmanj pet milijard evrov. Wiedeking in Haerter sta se prejšnji teden odločila, da bo za nadaljnji strateški razvoj matične družbe Porsche SE in Porsce AG boljše, če ne bosta več predsednika uprave. Porsche Uprava Porscheja je podprla pogajanja za prodajo deleža Katarju, kar bi okrepilo njihovo bilanco. Izjave so podali po celonočnem sestanku o prihodnosti podjetja, kjer je prišlo do nesoglasij med Wiedekingom in vodjo nadzornega sveta VW Ferdinandom Piechom. V izjavi za javnost so sporočili, da bo Wiedeking eden od najbolje plačanih direktorjev v Nemčiji prejel odpravnino v vrednosti 50 milijonov evrov. Polovica omenjenega zneska bo šla v dobrodelne namene, Haerter pa bo dobil 12,5 milijonov evrov. Wiedekinga bo zamenjal Michael Macht, član uprave za proizvodnjo, Thomas Edig, šef osebja, pa bo njegov namestnik.

neutral

Pokojnine so vedno nižje in delovne dobe vedno daljše. Vedno več ljudi skrbi, kako bo preživelo starost. Vprašanje je samo, kako bodo razporedili tekoče stroške. Pravilne finančne odločitve lahko olajšajo življenje. Jeseni se nam obeta pokojninska reforma, ki seveda za delavce ne bo prinesla nič dobrega. Delali bomo dalj, pokojnine bodo manjše. To, da bomo morali poskrbeti sami zase, ni nič novega. Vsakdo si bo izbral svoj način in varčeval za jesen svojega življenja. Marsikdo se ne zaveda, da lahko že 100 evrov, če jih mesečno namenite za dodatno pokojninsko zavarovanje, pomeni 333 evrov višjo pokojnino. Marsikdo jih raje nameni za užitke in ugodje. Na strani kapitalske družbe si lahko izračunate, koliko rente vam prinese vlaganje v drugi pokojninski steber, če ste javni uslužbenec ali zaposleni v zasebnem podjetju. Hkrati pa vam nekaj sto evrov mesečno prinese popolno brezdelje brez likanja, pranja, in kuhanja. Torej, kaj izbrati ugodje in brezdelje ali mirno starost? Kako s pranjem in likanjem do 700 evrov višje pokojnine? Preberite v članku Koliko stane popolno brezdelje? na cekin.si.

neutral

Rok trajanja otroških igrač ni pretirano dolg, cene pa so dokaj visoke. Kako jim podaljšati rok trajanja in kako zapraviti manj za igrače? Po mnenju milijonov po vsem svetu najboljša igrača vseh časov Lego kocke! Otroške igrače so nepogrešljiv del malčkovega razvoja in rasti. Vendar pa vsi še predobro vemo, da so igrače pri otroku kratkega veka bodisi se polomijo, izgubijo ali pa enostavno niso več zanimive. Podobno je z dolžino roka trajanja otroških oblačil mlajši, ko so malčki, hitreje jih prerastejo. Cene novih oblačil in igrač pa znajo biti prav pošteno zasoljene. Poleg tega, da kupujemo na znižanjih, lahko kakšen cekin prihranimo tudi s smotrnimi nakupi. Bistveno je, da v okviru svojih zmogljivosti upoštevamo naravo otroka in delno tudi njegove želje. Na primer če je otrok bolj vizualni tip, bo zanj primerna igrača, ki spodbuja razvoj tega področja. Če takšnemu otroku kupite igračo, ki spodbuja kaj drugega, ga bo igrača kaj hitro začela dolgočasiti. Splošno pravilo je igrače, katerih namen uporabe je raznolik, se načeloma obdržijo dlje kot igrače z omejeno možnostjo uporabe. Na kaj morate biti pozorni, kako postaviti okvirje pri nakupu in kako naučiti otroka, da blagovna znamka ni vse, preberite na portalu Cekin.si Več ni nujno bolje!

positive

Kot potrošniki imamo dolžnosti, pa tudi določene pravice. Kakšne so pravice potrošnika, ki je kupil izdelek, ki se pokvari, ne deluje oziroma ne deluje tako, kot bi moral, ali ima kakšno drugo napako? Domačim mojstrom pogosto ostane v roki kakšen del. Ali ste vedeli, da lahko potrošnik, tudi za blago, ki nima garancije, uveljavlja pravice, in sicer iz naslova stvarne napake? Obligacijski zakonik določa, da je napaka stvarna če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu morala biti znana, če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane, če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen, če je bil vzorec pokazan le zaradi obvestila. Kadar potrošnik kupi blago, za katerega je izdana garancija, se pravice iz naslova stvarne napake še vedno ohranijo, v primeru napake se kupec sam odloči, katero pravico bo uveljavljal. Če menite, da so vam kršene pravice do uveljavljanja pravic iz naslova garancije ali iz naslova stvarne napake, se za strokovno svetovanje in pomoč lahko obrnete na zavod za varstvo potrošnikov ali na urad za varstvo potrošnikov, kjer vam bodo svetovali brezplačno. Pravica potrošnika pa je tudi, da poda prijavo na tržni inšpektorat, ki zadevo preuči in ukrepa v skladu s pristojnostmi. Kakšna je razlika med garancijo in stvarno napako? Kako je z uveljavljanjem, rokom, odgovornostjo in pravicami, preberite na portalu Cekin.si. Dokler so stvari v garanciji, naj se z njimi ukvarja kdo drug.

neutral

Vlada je določila zgornjo mejo proračuna za leto 2010 in 2011. Na seji je sicer manjkal premier Pahor, ki si je poškodoval zapestje in moral obiskati zdravnika. Minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari Vlada je danes obravnavala izhodišča za pripravo proračunov za leto 2010 in 2011. Postavila je zgornjo mejo za obseg izdatkov za posamezni proračun, brez evropskih sredstev, ki znaša 8,956 milijarde evrov. Leta 2010 naj bi javnofinančni primanjkljaj znašal 4,8 odstotka BDP, leta 2011 pa 3,5 odstotka BDP, je po seji vlade napovedal minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari. Če bo tako, bo to začetek fiskalne konsolidacije, ki jo je Slovenija dolžna izvajati, v prvi vrsti zaradi lastne srednjeročne fiskalne stabilnosti, pa tudi zaradi zahtev EU, je še pojasnil Gaspari. Vlada je določila tudi indikativno višino odhodkov za leti 2012 in 2013, ki so vezani na domače vire brez odhodkov, ki imajo vir v evropskem proračunu in znašajo za leto 2012 9,476 milijarde evrov, za leto 2013 pa 9,835 milijarde evrov, so po seji sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Skladno s tem bi proračunski primanjkljaj za leto 2012 znašal 1,42 milijarde evrov oz. 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda BDP, za leto 2013 pa 1,282 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP. Vlada je začela tudi z razpravo, kako po razvojnih politikah razporediti teh nekaj manj kot devet milijard evrov, kolikor znaša zgornja meja proračunskih izdatkov za 2010 in 2011. Odločitev o tem, koliko sredstev bo namenjenih posameznim politikam, bo vlada po Gasparijevih besedah sprejela na podlagi programov posameznih ministrstev. Na ministrstvih bodo prioritetno obravnavani posamezni programi ali podprogrami, ki bi lahko dobili več sredstev, je dodal. Evropska sredstva so edini vir financiranja proračuna, ki so znana vnaprej, je pojasnil minister za razvoj. Osnovni namen razprav znotraj vlade glede proračunov za 2010 in 2011 je, ali je obstoječa struktura, ki je bila dogovorjena v letu 2007, takšna, da lahko ostane nespremenjena ali pa zaradi krize zahteva določene prilagoditve. Osnovna predpostavka pa je, tako Gaspari, da koriščenje evropskih sredstev poteka nemoteno in v polni možni meri, kot jo omogoča razrez. Križanič ne pričakuje tretjega rebalansa Minister za finance Franc Križanič pa je povedal, da se bo Slovenija, če bo gospodarska rast počasnejša, kar nekaj časa soočala z visokim javnim dolgom. V proračunu za prihodnje leto je tako namenjenih kar 188 milijonov evrov več za servisiranje dolgov. Leta 2010 je predvidenih tudi okoli 1,5 milijarde evrov več odhodkov in 10,22 milijard skupnih odhodkov. Križanič je ob tem dejal še, da za letos ne pričakuje novega, tretjega rebalansa proračuna. Če bi se kriza slučajno poglobila, ima ministrstvo za finance mehanizem, da še dodatno zaustavi določene izdatke posameznih resorjev. Vlada je sejo danes prekinila in jo bo nadaljevala v četrtek, ko naj bi sprejela osnovni razrez razpoložljivih sredstev po posameznih politikah. Avgusta bo nato tekla razprava v okviru posameznih delovnih skupin na ministrstvih, razreze pa naj bi vlada dokončno potrdila konec avgusta. Septembra naj bi vlada predlog programskega proračuna za 2010 in 2011 poslala v DZ. Pahorja je zaradi poškodbe zapestja nadomeščal Gaspari Sejo vlade je sicer vodil minister Gaspari, saj si je premier Borut Pahor poškodoval zapestje. Kot je povedala direktorica urada vlade za komuniciranje Veronika Stabej, bo premier v torek že v službi, o seji vlade pa je bil sproti o vsem obveščen.

neutral

Ali bo podjetje Joca Pečečnika najelo Steklarsko novo, bo znano v kratkem. V GSA čakajo še na zadnje finančne podatke. Če bodo izračuni pokazali, da se da poslovati z nulo, bodo podjetje najeli. Steklarska nova je v stečaju približno dva meseca Pred odločitvijo za najem Steklarske nove morajo v podjetju Joca Pečečnika GSA videti še zadnje finančne izračune, je pojasnil Srečko Žvipelj iz GSA. Gledamo zadnje podatke in ne moremo se odločiti, preden ne dobimo zadnjih izračunov, je pojasnil. Če bodo izračuni pokazali, da lahko steklarna posluje s pozitivno nulo, potem jo bodo najeli, če bodo pokazali, da ne, pa ne. Nam ni važen dobiček, mora pa biti nula, da se ohrani vsaj nekaj delovnih mest, dokler ne bo situacija na trgih spet boljša, je pojasnil Žvipelj. V GSA so svoje predloge že dali, sedaj pa tehnologi v Steklarski novi računajo, koliko delovnih mest bi po tem lahko ohranili, še pravi Žvipelj. V podjetju Joca Pečečnika čakajo še zadnje izračune za najem steklarne. Foto Dare Čekeliš Še en ponudnik za najem? Steklarna je trenutno v stečajnem postopku, ki ga vodi stečajni upravitelj Štefan Rola. Štefana Role nismo uspeli priklicati, za RTV Slovenija pa je povedal, da bo še danes čakal odločitev o tem, ali bo podjetje GSA steklarno najelo. Rola je ob tem dejal, da nekaj dni še ne namerava ugasniti steklarskih peči, saj je v zadnjem trenutku našel še enega resnega interesenta za najem steklarne. Proizvodnja je tako predvidena vsaj še do petka. Sindikalist Stjepan Miklavžič pa je za RTV Slovenija zatrdil tudi, da so rezultati dela v zadnjih štirinajstih dneh zelo dobri. Napovedal je še, da so delavci celo sami pripravljeni najeti Steklarsko novo, če ne bo šlo drugače. V proizvodnji je trenutno še 65 delavcev od prej 250 zaposlenih.

neutral

Združenje malih delničarjev je novega šefa Dušana Zorka pozvalo, naj prizna sporno skupščino Pivovarne Laško, vpiše dva nova nadzornika in dopusti izredno revizijo. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko Iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev VZMD so novemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Dušanu Zorku poslali pobudo, naj prizna 15. skupščino družbe, ki so jo konec maja izpeljali manjšinski lastniki družbe. Na tej skupščini so lastniki potrdili dva nova nadoznika Boštjana Marolta in Bojana Ludvika in posebno revizijo družbe, ki bi jo naredila revizijska družba KPMG. Uprava, ki jo je vodil Boško Šrot, skupščine ni želela priznati. Urad za varstvo konkurence dan pred napovedano 15. skupščino Pivovarne Laško največjemu lastniku Infond Holdingu ni podelil glasovalnih pravic, zato je uprava pivovarne skupščino preklicala. Kljub temu pa so jo ostali lastniki izpeljali. Na skupščini so bili prisotni Kad, sklad Skagen Kon-Tiki, Electa, nekaj malih delničarjev in vseslovensko združenje malih delničarjev. Skupaj so predstavljali nekaj čez 20 odstotkov kapitala. Na skupščini so delničarji med drugim potrdili dva nova nadzornika in tudi izredno revizijo. Zavrnili pa so predlog za spremembo statuta, ki je dovoljeval povečanje kapitala, nadzornemu svetu in upravi družbe pa niso podelili razrešnice za leto 2008.

neutral

Neuradno naj bi se Joc Pečečnik odločil za rešitev Mure. V podjetje naj bi vložil okoli 10 milijonov evrov in s tem ohranil med 1300 in 1400 delovnih mest. Čeprav so vsa pogajanja potekala v tajnosti, pa so zaokrožile neuradne informacije, da se je eden najbogatejših Slovencev Joc Pečečnik odločil za vložitev kapitala v Muro. Za rešitev podjetja naj bi namenil okoli 10 milijonov evrov, s tem pa ohranil med 1300 in 1400 delovnih mest. Kaj bo s preostalimi 2000 delavci še ni jasno, rešitev zanje naj bi poiskala država. Med možnostmi so ukrepe informiranja in svetovanja, sredstva za subvencioniranje prezaposlovanja, sredstva za izobraževanje in usposabljanje in sredstva za samozaposlovanje. Pečečnik naj bi prevzel del Murinih nepremičnin in proizvodnjo, izdeloval pa posodobljeno linijo Murine blagovne znamke in dodelavne posle za tuja modna podjetja. Pečečnik si je v zadnjih tednih ogledal stanje v Muri in v podjetju videl prihodnost, a v novi, bistveno manjši Muri. Stara pa bi šla v stečaj. Vsi potencialni vlagatelji so zelo jasno povedali, da jih vlaganje v obstoječo Muro, kakršna je zdaj, ne zanima, saj to dolgoročno ne bi dalo nikakršnih učinkov. Zato bo vlagatelj ustvaril novo Muro, je že pred tednom dejal gospodarski minister Matej Lahovnik, danes pa tako vlada kot Pečečnik ostajata tiho. Komentirali bodo šele, ko bo pogodba sestavljena in podpisana, kar pa bi se lahko zgodilo že jutri. Država naj sicer luknje v Murini blagovni znamki ne bi poskušala zašiti, bo pa stala ob strani Pečečniku, ki bi Muri pomagal na novo oživeti. Gospodarski minister pravi, da država Pečečniku lahko ponudi subvencije, kot na primer 4.000 evrov za vsakega zaposlenega.

positive

V Pivovarni Laško so potrdili, da je podjetje Iniziative Generali 96, ki ga vodi Pierpaolo Cerani, s 27. julijem postalo večinski lastnik podjetja Kolonel. Nakup je potrdil tudi Cerani. Pivovarna Laško Potrjujem nakup deleža v Kolonelu, vendar za zdaj ne bom odgovarjal na nobeno vprašanje glede tega nakupa, je povedal novi lastnik Kolonela Pierpaolo Cerani. In čeprav je dejal, da bo na vsa vprašanja odgovoril na novinarski konferenci v Ljubljani, ki bo predvidoma v petek oz. soboto, si je očitno premislil, saj je za Studio Delo dejal, da se je za nakup Kolonela odločil zaradi Radenske. Z radensko kot pijačo je, kot je dodal, povezan že od otroštva. Ko sem slišal, da je skupina v težavah, sem se začel pogajati za nakup, saj v tem vidim poslovno priložnost, je dejal Cerani. Pojavile so se informacije, da je Cerani Pivovarno Laško obvestil, da je postal večinski lastnik, delniška knjiga pa izkazuje, da ima Kolonel 30 odstotkov tujega lastništva. Cerani je odgovoril, da so kupili relevantno, ampak manjšinsko kvoto okoli 30 odstotkov. Zanikal je, da bi njegovi odvetniki sporočili Pivovarni Laško, da je večinski lastnik, saj bi v tem primeru moral izpeljati obvezno prevzemno ponudbo. Nakup so sicer potrdili tudi v Pivovarni Laško, kjer so prek spletnih strani ljubljanske borze sporočili, da je podjetje Iniziative Generali 96 s 27. julijem postalo večinski lastnik podjetja Kolonel. Pivovarno Laško je podjetje Iniziative Generali obvestilo preko pooblaščenega odvetnika. Turnšek Za spremembe v lastništvu lastnikov Laškega smo izvedeli iz medijev Nadzorniki Pivovarne Laško pa so o spremembah v lastniški strukturi Kolonela izvedeli iz medijev, je povedal predsednik nadzornega sveta Anton Turnšek. Kljub spremembam pa pričakujejo normalno poslovanje in uskladitev pričakovanj z bankami upnicami. Novi predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko Foto Pivovarna Laško Kot je dejal, se nadzorni svet Laškega ukvarja s spremljanjem poslovanja družbe, v prihodnjih letih pa želi okrepiti poslovanje skupine predvsem na osnovnem poslu. Prodaja deležev v drugih družbah, ki jih ima Laško, je sicer možna, ni pa nikakršne potrebe po hitenju. Končno besedo o tem bodo vsekakor imeli lastniki, je poudaril. Cerani ne namerava prodati podjetja iz skupine Cerani je za časnik Delo povedal, da so njegovi načrti s skupino Pivovarno Laško takšni, da bo ohranil slovenske dobavitelje, zlasti v Mercatorju, pri tem pa je zavrnil možnost prodaje podjetij iz skupine. Zelo cenim, denimo Radensko, ki jo pijem že več let, in si želim razvijati te slovenske blagovne znamke, v katere verjamem. Rad bi jih razvijal po vsem svetu, ker so veliko vredne, a še premalo razvite in imajo dovolj manevrskega prostora, je dejal Cerani. O odnosih z direktorji podjetij v skupini je dejal, da je v torek večkrat klical predsednika uprave Pivovarne Laško Dušana Zorka, da bi se mu predstavil kot lastnik, kar je običajna praksa, a priložnosti za pogovor ni dobil, ker se Zorko z njim ni utegnil sestati. Lastnik Kolonela je družba Atka-Prima, ki jo obvladujeta Boško Šrot in njegova žena Anica. Kolonel ima v lasti 78 odstotkov Centra naložb, omenjena družba pa je 71-odstotna lastnica Infond Holdinga. Ta je s 55-odstotnim deležem večinski lastnik Pivovarne Laško, v lasti pa ima tudi 24,9 odstotka Mercatorja. Cerani je še izrazil pričakovanje, da se v času novega lastništva podjetja ne bo dogajalo nič mimo tekočih poslov. Tudi sicer bi bil vesel, če bi imeli skupne cilje znotraj skupine in bi sodelovali pri vseh projektih, je poudaril za Delo. Dodal je, da namerava obdržati vsa delovna mesta in njihovo število celo povečati. Imam predvidene finančne rešitve, s katerimi bo premoženje ostalo v Sloveniji, skupina pa se bo prestrukturirala in sanirala, je dejal. Cerani je v Italiji znana medijska osebnost Goričan Cerani, ki ima stalno prebivališče v Celovcu, je sicer znana medijska osebnost v Italiji in jugovzhodni Evropi, pozornost pa je pritegnil leta 2006, ko je bil vpleten v škandal s savojskim princem Vittorijem Emanueleom in njegovim bratrancem ter takrat bolgarskim premierjem Simeonom Saxe Coburgom. Cerani je takrat dejal, da je Saxe Coburg svojemu bratrancu in Ceraniju v zameno za finančno podporo v predvolilni kampanji obljubil posle v Bolgariji oz. da bosta zmagala na nekem javnem razpisu. Saxe Coburg je zanikal obtožbe, priznal pa je, da je koristil Ceranijeve usluge, in sicer se je večkrat vozil z njegovim letalom. Cerani je kasneje priznal, da je lagal. Boško Šrot Foto POP TV Ceranijevo ime se je v italijanskih medijih pojavljalo večkrat tudi v zvezi z donacijo nekakovostnih zdravil Eritreji. Princ Vittorio Emanuele, ki je bil omenjen v več škandalih s prostitutkami, saj naj bi od svojih sodelavcev zahteval, da mu priskrbijo prostitutke, najraje je imel svetlolaske, naj bi želel donirati zdravila Eritreji, vendar pa bi morala biti ta, kot je domnevno zahteval, ne preveč draga in ne nujno preveč kakovostna . V posel naj bi bil vključen prinčev sodelavec Gian Nicolino Narducci, ki je sporna zdravila želel naročiti pri Ceraniju, ki ima farmacevtsko družbo v Trstu, je poročala La Repubblica.

neutral

Junija se je zmanjšal trgovinski primanjkljaj, gospodarska klima ostaja na nizki ravni, raste pa predvsem predelovalna dejavnost, piše Ekonomski inštitut Pravne fakultete. Povprečne plače še vedno padajo, hkrati pa narašča brezposelnost. V junijski izdaji publikacije Gospodarskih gibanj omenjeni inštitut tudi ugotavlja, da se je gospodarska klima v celotni Evropski uniji ustalila na nizki ravni, glede Slovenije pa, da se umirja krčenje blagovne menjave, pri čemer trgovina z nečlanicami EU zaostaja za lansko manj kot trgovina s članicami. Za kar 42 odstotkov je v primerjavi z lani v Sloveniji narasla brezposelnost, saj je bilo junija letos več 86.000 brezposelnih. Tudi stopnja brezposelnosti v EU se bliža 10 odstotkom, brezposelnih je 21,5 milijona ljudi. Plače padajo Povprečne plače so se maja v Sloveniji znižale, njihovo rast ustvarjajo visoke plače, daleč najhitrejša je bila rast plač v zdravstvu in socialnem varstvu, piše EIPF. Konkurenčnost gospodarstva je še vedno pod pritiskom zaradi stroškov dela, zaostajanje je posebej nevarno na tržnih področjih, kjer Slovenija konkurira novim članicam EU, ki niso v evroobmočju. Kriza se seli v neindustrijske dejavnosti Zaupanje v gospodarstvu je junija ostalo na nizki ravni, pri čemer so se pojavili znaki izboljšanja v predelovalnih dejavnostih, a krčenja pri storitvah, trgovini in gradbeništvu. Majsko povečanje industrijske proizvodnje je bilo sezonsko, piše EIPF, proizvodnja je za lansko zastala za petino, trendno pa se je skrčila za 2,9 odstotka mesečno. Kriza se je v maju preselila v neindustrijske dejavnosti z upadom vrednosti gradbenih del in turističnih prenočitev, pišejo v publikaciji. Cene se še naprej umirjajo, mesečne oscilacije so odvisne od gibanja cen naftnih derivatov, sezonskih dejavnikov in popustov. Dinamika harmoniziranega indeksa cen v Sloveniji ostaja pozitivna in je višja kot v območju z evrom, kjer so cene padle pod lansko raven. Surovine na svetovnih trgih se dražijo, a ostajajo mnogo cenejše kot pred letom dni. Depoziti naraščajo, krediti stagnirajo Krediti stagnirajo že skoraj leto dni, depoziti, predvsem prebivalstva, so maja narasli, neto finančna pozicija podjetij in prebivalstva se zelo počasi popravlja. Z životarjenjem kreditov pa imajo težave tudi drugod, ugotavlja EIPF. Zmanjšanju medbančnih obresti se z zamikom prilagajajo tudi depozitne in posojilne obrestne mere za nebančne sektorje. Saldo tekočega računa je bil aprila letos prvič po januarju 2007 pozitiven, kar je rezultat manjšega blagovnega primanjkljaja in manjšega primanjkljaja na računu dohodkov ter velikega storitvenega presežka in presežka transferov. Nadaljujejo se spremembe v finančnih tokovih odliv prek neposrednih naložb, ki je večji od priliva, in priliv od naložb v vrednostne papirje, ki je večji od odliva, spremljajo odplačila obveznosti. Neto zunanji dolg se počasi krči, saj večje javno zadolževanje zamenjuje zmanjšanje zasebnega dolga, še pišejo Gospodarska gibanja.

negative