Datasets:

cjvt

/

sentinews

like 1

Follow

Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani 21

Dandanes je zaradi nasičenosti izdelkov treba vložiti precej truda in denarja, da se oblikuje nova blagovna znamka. Kako je to uspelo svetovnim velikanom in koliko so njihove blagovne znamke vredne sedaj? So znana jajca boljša od navadnih? Blagovne znamke ljudem omogočajo, da vsaj v subjektivnem svetu postanejo to, kar si želijo. Ljudje imamo radi, da nas drugi vidijo z zmagovalcem, torej z blagovnimi znamkami, ki so v okolju zaznane kot najboljše, ugledne in zmagovalne. Z njimi ustvarjamo svoj lastni jaz, zmagovalčevo podobo prenašamo na svojo lastno podobo in si s tem povečujemo samospoštovanje in samozavest. Močna blagovna znamka je vir številnih koristi za proizvajalca. Med drugim omogoča postavljanje in vzdrževanje visokih cen, kar povečuje dobiček in spodbuja povpraševanje. Podobno kot ljudje in izdelki imajo tudi blagovne znamke svojo življenjsko dobo. Za dolgo in uspešno življenje blagovne znamke je pomembno, da blagovno znamko že na samem začetku dobro zasnujemo. Ker gre pri blagovni znamki za očem skrito premoženje družbe, marsikdo pozabi na njihove astronomske vrednosti. Najmogočnejša in najprepoznavnejša blagovna znamka je tako Coca-Cola, vrednost te blagovne znamke pa znaša zavidljivih 66,7 milijarde dolarjev. Preverite še ostale vrtoglave vrednosti blagovnih znamk največjih svetovnih velikanov.

positive

Sindikati trdijo, da je v Sloveniji 150 tisoč delavcev, ki jim delodajalci ne plačujejo prispevkov. Davčna uprava pa ugotavlja delodajalci zaposlenim dolgujejo za več kot 160 milijonov evrov prispevkov.

negative

Nadzorniki Petrola so razpravljali o predlogu za reševanje Istrabenza, a končne odločitve še ni. Minister Lahovnik pa opozarja posle v zvezi s koprskim holdingom je treba skrbno premisliti. Petrol je slabo tretjino Istrabenza kupil jeseni 2007 in za delež v družbi odštel skoraj 200 milijonov evrov. Zaradi naložbe v Istrabenz je Petrol lani ustvaril 55 milijonov evrov izgube. Petrol, ki ima v lasti skoraj tretjino Istrabenza, naj bi bankam upnicam Istrabenza predlagal odkup vseh terjatev s 25-odstotnim diskontom, kar naj bi Petrol stalo okoli 330 milijonov evrov. Petrol naj bi bil terjatve 19 bank upnic pripravljen odkupiti le v celoti. Predlog je sicer pripravila uprava Petrola, ki jo vodi Aleksander Svetelšek. Nadzorniki po končani seji še niso sprejeli odločitve, saj so od Svetelška zahtevali še nekaj dodatnih pojasnil, kako bi odkup terjatev vplival na poslovanje Petrola. Sejo bodo nadzorniki zato nadaljevali v torek, kjer se bodo seznanili z dodatnimi informacijami. Predsednik nadzornega sveta Petrola je Tomaž Kuntarič, ki je tudi predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe. Po nekaterih informacijah, ki jih navaja časnik Finance, naj bi večina članov nadzornega sveta Petrola menila, da je načrt reševanja Istrabenza preveč tvegan. Petrol bi Istrabenz reševal tako, da bi po odkupu naložbe holdinga prodajal. A težava je, kot piše časnik, da se Petrol ne more več zadolževati, prav tako pa zaradi izdaje obveznic danes bodo začele kotirati na Ljubljanski borzi ne sme dodatno obremenjevati svojega premoženja. Lahovnik Petrol je eden ključnih slovenskih podjetij Vedeti je treba, da je Petrol že sedaj 49-odstotni lastnik, da ima predkupno pravico na ostali delež in da ima tudi ustrezno večdesetletno pogodbo, tako da je glede tega zelo dobro zavarovan. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Svetelšek je načrt reševanja Istrabenza v ponedeljek predstavil tudi ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku, vendar vsebina pogovorov ni znana. Sicer pa naj bi Lahovnik že od vsega začetka nasprotoval reševanju koprske družbe. Minister je danes poudaril, da je Petrol eno ključnih slovenskih podjetij in da pričakuje, da bo v prihodnje imel ključno vlogo na energetskem področju ne samo v Sloveniji, pač pa tudi na celotnem območju jugovzhodne Evrope. Mislim, da mora skrbno premisliti, v kakšne posle se spušča v zvezi z Istrabenzom, je poudaril. Po Lahovnikovih besedah se je treba zavedati, da je Petrol že zdaj precej zadolžen, izdal je tudi obveznice. Mislim, da bi bilo zelo nevarno, če bi se sam spustil v prevzem določenega finančnega holdinga, meni minister. Pričakujem, da bodo vse morebitne predloge v zvezi z reševanjem Istrabenza v Petrolu skrbno pretehtali ter da se bo poslovodstvo družbe ukvarjalo predvsem s svojo osnovno dejavnostjo, je dodal. Kakršno koli prevzemanje finančnih holdingov pa seveda ni osnovna dejavnost, je poudaril. Istrabenz je takšen, kakršen je, potopil ga je predvsem finančni holding, od energetike pa ni ostalo dosti, je dejal Lahovnik. Istrabenz ima za 436 milijonov evrov priznanih terjatev Prisilni upravitelj Istrabenza Boris Dolamič je v osnovnem seznamu terjatev priznal za 436 milijonov evrov terjatev. Rok, v katerem so Istrabenzovi upniki lahko podali ugovore na osnovni seznam, se je iztekel 30. septembra. Petrol je slabo tretjino Istrabenza kupil jeseni 2007 in za delež v družbi odštel skoraj 200 milijonov evrov. Zaradi naložbe v Istrabenz je Petrol lani ustvaril 55 milijonov evrov izgube.

negative

Vlada je spremenila predlog razvojnega zakona za Pomurje. Med drugim so spremenjene investicijske olajšave, ni pa več predvidena oprostitev plačila davka na dobiček. Vlada je oblikovala končno besedilo predloga zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010 2015. V novem besedilu, ki je predvideno za obravnavo v državnem zboru po nujnem postopku, so med drugim spremenjene investicijske olajšave, ni pa več predvidena oprostitev plačila davka na dobiček. Protest Murinih delavcev Program spodbujanja konkurenčnosti Pomurja je usmerjen v blažitev posledic finančne in gospodarske krize na tamkajšnjem trgu dela, v šestih letih pa naj bi ustvarili tisoč novih delovnih mest. Obenem naj bi ustvarili pogoje za razvojno dohitevanje drugih slovenskih regij. Predlog zakona določa štiri sklope ukrepov, v šestih letih pa bodo predvideni ukrepi državni proračun stali 162 milijonov evrov. Vlada je predlog zakona že poslala v državni zbor, možno pa je, da bo na klopi poslancev prišel že na oktobrski seji, če bo vladni predlog v petek na sejo uvrstil kolegij predsednika državnega zbora. Za izvajanje programa spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije v obdobju od 2010 2015 je namenjenih 30 milijonov evrov, za spodbude za zaposlovanje v obdobju veljave zakona po 11,5 milijona evrov letno. Med sklopi so tudi davčne olajšave za investiranje ter prednostna obravnava programov in projektov iz Pomurja pri kandidiranju za državna in evropska sredstva. Zakonski predlog ustanovitev vladne projektne pisarne v pomurski regiji ne opredeljuje več kot ukrep, temveč kot način izvajanja zakona. Okvirna vrednost ukrepov v okviru prednostne obravnave projektov in programov je 162 milijonov evrov, od tega je največ 90 milijonov evrov namenjenih vlaganjem v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo. Vlaganja v prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter živilsko-predelovalne industrijo so ocenjena na 40 milijonov evrov, za vzpostavitev regijskega gospodarskega središča v Pomurju pa je predvidenih 30 milijonov evrov. Nekatere manjše spremembe Spremembe v primerjavi s prvotnim predlogom, ki ga je vlada sprejela minuli četrtek, se po pojasnilih Urada vlade za komuniciranje nanašajo na spodbude za zaposlovanje, kjer se zmanjšanje davčne osnove s prvotno določenih 50 odstotkov povečuje na 70 odstotkov, uvaja pa se tudi dodaten ukrep povračila plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost za obdobje dveh let. Davčna olajšava za investiranje se s prvotno predvidenih 50 odstotkov povečuje na 70 odstotkov. V besedilu zakona ni več prvotno predlagane oprostitve plačila davka na dobiček za pomurska podjetja za obdobje šestih let. Pri zaposlovanju tako imenovanih prikrajšanih delavcev v Pomurju najmanj za dobo 12 mesecev lahko delodajalci uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove za 70 odstotkov stroškov tega delavca, vendar največ v višini davčne osnove oziroma do maksimalno dovoljene višine po pravilih državnih pomoči. Če pa delavca zaposlijo najmanj za dve leti, se mu za obdobje dveh let povrnejo plačani prispevki delodajalca za socialno varnost. Podjetja in samostojni podjetniki, ki imajo sedež in opravljajo dejavnost v Pomurju, lahko za investiranje v letih od 2010 do 2015 uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska za nove investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva. Omenjeno določilo velja le za investicije v pomurski regiji in največ v višini davčne osnove oziroma do najvišje dovoljene višine po pravilih državnih pomoči.

positive

V času, ko pretresi na finančnih trgih majajo že tako tresoča tla bančnega stebra, mnoge od nas zanima, kako varni so naši prihranki v banki. Če se sprašujete, kje je denar najbolj na varnem, si oglejte lestvico najvarnejših bank na svetu! Menite, da so vaši prihranki res na varnem? Finančna revija Global Finance, ki običajno objavlja lestvico najvarnejših bank enkrat letno, se je tokrat zaradi vseh dramatičnih razpletov in številnih odpisov v zadnjem času odločila lestvico ažurirati že pol leta po zadnji objavi. Glavni faktor primerjave in izbire je bilančna vsota posameznih bank. Kljub sumljivi preteklosti bonitetnih ocen pa se pri oceni upošteva tudi dolgoročni kreditni rating, ki je izražen preko bonitetnih ocen agencij Moodys, Standard & Poor s in Fitch. Te bonitetne ocene poenostavljeno povedo, katere banke z lestvice najbolj previdne in najbolje obvladujejo tveganja glede na svoje konkurente. Med 10 najvarnejšimi bankami jih največ prihaja iz Nemčije, Francije in Nizozemske. Zanimivo je dejstvo, da na lestvici še vedno pogrešamo imena ameriških bank, ki se očitno še niso očistile toksičnih sredstev v svojih bilancah. Mislite, da boste na seznamu top 10 varnih bank našli tudi kakšno izmed slovenskih bank?

positive

Za krizo je morda delno odgovorna tudi država, ki sistema morda ni vzdrževala dovolj dobro, meni notranja ministrica Katarina Kresal. Predsednik republike Danilo Türk je na okrogli mizi z naslovom Ekonomija, pravo in politika v času finančne krize, ki se je v okviru 35. dnevov slovenskih pravnikov odvila v Portorožu, izpostavil pomen socialnega dialoga in utrjevanja kakovosti pravosodja za izboljšanje učinkovitosti in etičnosti družbe. Kriza avtoritete institucij Brez pravilno definiranih institucij ne bo izhoda iz krize, je dejal Türk, ki je ob tem poudaril, da se v Sloveniji ob gospodarski krizi soočamo tudi s krizo avtoritete institucij. Ob tem je izpostavil še, da je za Slovenijo največja praktična nevarnost krize, da zamudi priložnost za potrebne reforme, kar lahko vodi v podaljševanje krize in zastoj v razvoju. V času krize je po njegovih besedah potrebno bolj kritično razmišljati tudi o pravu in pravnih institucijah ter o etičnih vprašanjih. Kot je še dejal, se etičnost družbe vidi v kakovosti njene regulative, pri čemer pa moramo v Sloveniji, ki je gospodarsko in monetarno vpeta v širše sisteme, ugotoviti, kaj sploh lahko reguliramo in s kakšnimi instrumenti. Namesto tržno državno gospodarstvo? Marjan Senjur z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je opozoril, da se trenutno soočamo z reguliranjem in stimuliranjem trga, ustvarjanjem konkurenčnega okolja in umetnih trgov, kar vse potrebuje pomoč države. Sam vidi nevarnost predvsem v tem, da bomo namesto v tržnem pristali v državnem gospodarstvu. Kot je še opozoril, morajo poleg pravnikov v sistemu reguliranega kapitalizma osrednjo vlogo ohraniti tudi ekonomisti, ki bodo skrbeli za učinkovitost sistema. Iluzija je, da bo gospodarske probleme rešilo pravosodje Po mnenju predsednika Zveze društev pravnikov Lojzeta Udeta se je ocena liberalnih ekonomistov, da je model tržne ekonomije v pogojih globalizacije sposoben samokontrole, izkazala za napačno, prav tako pa bi bilo iluzorno pričakovati, da bo ključne probleme gospodarske narave sposobno rešiti pravosodje. Čeprav je vprašanje etike osrednje vprašanje gospodarske krize, govorjenje o etiki navadno ne rezultira tudi v ravnanju, je še dejal Ude. Če bi prepoznali anomalije, krize morda ne bi bilo Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa je izpostavila pomen dobrega sistema nadzora, kajti svobodni trg lahko svobodno funkcionira samo ob zelo jasno določenih pravilih . Regulatorni sistemi predstavljajo po njenih besedah imunski sistem prostega trga. Po mnenju Kresalove je za krizo morda delno odgovorna tudi država, ki sistema morda ni vzdrževala dovolj dobro. Če bi znali prepoznati anomalije v sistemu, danes krize mogoče ne bi bilo, je poudarila. Vzrok za razmere so slaba pravila igre Po mnenju Bernarda Brščiča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani za gospodarsko krizo ne smemo obsojati liberalnega modela kapitalizma. Vzrok nastalim razmeram je predvsem pomanjkljivo določanje pravil igre, ki je temeljno poslanstvo države, je poudaril Brščič. Do krize, ki je po njegovih besedah ponovitev velike depresije iz 30. let prejšnjega stoletja, sta privedli zgrešena ekonomska politika in institucionalni zlom, je dejal Brščič. Po njegovem mnenju je nujno potrebno zagotoviti delovanje pravne države, ostalo pa naj bo prepuščeno svobodni podjetniški pobudi. Vmešavanje države v tržne rezultate po njegovih besedah poslabšuje mehanizme svobodnega trga, ki ob upoštevanju pravil igre sicer daje optimalne rezultate.

negative

Nadzorni svet NLB je po sedmih urah razprave odločil, da se v novo upravo imenujejo David Benedek, Claude Deroos, Robert Kleindienst in Marko Jazbec. O začetku njihovega mandata bodo odločali na naslednji seji 2. novembra. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke NLB je po sedmih urah razprave podprl predlog predsednika uprave banke Boža Jašoviča, da se v upravo imenujejo David Benedek, Claude Deroos, Robert Kleindienst in Marko Jazbec. Prav tako so nadzorniki tudi podprli Jašovičeva izhodišča za program poslovne, organizacijske in finančne konsolidacije banke. NLB je danes dobila novo upravo. Pričakovati je sicer bilo, da bodo nadzorniki imenovali novo upravo, vendar naj bi se pojavili zapleti glede njenega nastopa. Ker ima uprava trenutno po statutu največje možno število članov uprave, namreč šest, bi morali nadzorniki pred imenovanjem novih članov uprave odpoklicati obstoječe. Z odpoklicem pa člani uprave po individualnih pogodbah ostanejo še pol leta na položaju, poročajo Finance. Morebiten predčasen odhod vsaj dela uprave bi bil po navedbah časnika možen le po sporazumni, torej prostovoljni poti, kar lahko prinese zaplete. Zato ne preseneča, da bo nadzorni svet o pričetku mandata novih članov uprave odločal na naslednji seji, ki bo predvidoma 2. novembra. V sedanji upravi največje slovenske banke je poleg prvega moža Jašoviča, ki je položaj prevzel 1. oktobra in ima glede na statut tudi mandatarstvo za sestavo nove uprave, še pet članov Miran Vičič, Alojz Jamnik, Matej Narat, David Benedek in Claude Deroose. Jazbec prihaja iz Intereurope, kjer je od junija član uprave, medtem ko je Kleindienst v NLB že vrsto let, trenutno pa je predsednik uprave NLB Skladov. Spomnimo... Kriza vodenja je v največji slovenski banki navzoča že skoraj pol leta. Banko je do septembra vodil Draško Veselinovič, ki je sicer vodenje NLB prevzel februarja letos, a je po pritiskih zaradi reprogramiranja 130 milijonov evrov vrednega posojila Infond Holdingu ponudil odstop, nadzorniki pa so ga sredi maja sprejeli. Nadzorniki NLB, ki jih vodi Stanislava Zadravec Caprirolo, so 9. septembra za predsednika uprave banke imenovali Jašoviča, posle pa je prevzel 1. oktobra. Takrat so nadzorniki Jašoviču naložili, da jim do danes pripravi predlog sestave uprave in izhodišča za program dela v NLB, v javnosti pa se je veliko ugibalo o članih uprave. Benedek in Deroose sta bila po pisanju medijev zanesljiva člana uprave , medtem ko se je ostalih, Kleindienstu, Jazbecu in Mateju Naratu, ugibalo.

neutral

Skupina Panvita je v začetku oktobra začela s proizvodnjo mesnih izdelkov blagovne znamke MIP. V ponoven zagon proizvodnje je vložila pol milijona evrov in ponovno zaposlila 51 delavcev. Skupina vertikalno integriranih proizvodnih podjetij Panvita je po uspešnem poskusnem zagonu proizvodnje v Mipovem kromberškem obratu 5. oktobra začela s proizvodnjo mortadele in drugih mesnin. Mipove mesne izdelke bodo kupci lahko ponovno našli na prodajnih policah v začetku novembra. Skupina Panvita, ki se uvršča med vodilne proizvajalce varne, kakovostne in okusne hrane v Sloveniji, vključuje 11 podjetij. Njene dejavnosti so poljedelstvo, povrtninarstvo, vinogradništvo, proizvodnja krme, kmetijska trgovina, reja prašičev, perutninarstvo, veterinarstvo, meso in mesni izdelki, ekologija in energetika. Skupina Panvita in stečajni upravitelj sta po dolgih pogajanjih vendarle podpisala najemno pogodbo za šest mesecev. V ponoven zagon proizvodnje je Panvita vložila pol milijona evrov in ponovno zaposlila 51 delavcev. V svoj asortiment so vključili mortadelo, kuhan in pečen pršut, kuhano mesno slanino in pršut. Panvita, ki bo te izdelke prodajala pod Mipovo blagovno znamko, se je s trgovci že dogovorila za vrnitev Mipovih mesnih izdelkov na prodajne police. Načrtujejo, da bodo izdelali od 50 do 60 ton mesnih izdelkov na mesec. Z najemom Mipovih proizvodnih zmogljivosti so pridobili dodatne zmogljivosti za širitev lastnega trajnega programa, s katerim uspešno prodirajo na tuje trge. Skupina Panvita bo tudi v proizvodnji v Mipovem obratu zagotavljala svoje značilnosti, to je najvišja stopnja prehranske varnosti, inovativnost in skrb za zaposlene, je ob tem poudaril Dejan Židan, predsednik uprave.

neutral

Ker za insolventno nemško podjetje, ki se ukvarja s kataloško prodajo, po besedah stečajnega upravitelja ni več druge rešitve, gre ta v likvidacijo. Brez službe bo v kratkem ostalo več tisoč ljudi. Quelle bodo razbili na več delov, od katerih bodo nekatere izločili, druge pa likvidirali. Stečajni upravitelj Klaus Hubert Görg bo zaposlene o nadaljnjih postopkih obvestil danes dopoldne, poročajo nemški mediji. Družba, ki je od junija skupaj s lastnikom Arcandorjem ter dvema sestrskima družbama v stečajnem postopku, je nazadnje zaposlovala 10.500 ljudi. Gre za veliko katastrofo na območju Nürnberga Stečajni upravitelj je še prejšnji teden zagotavljal, da bodo do konca oktobra našli investitorja za Quelle. Predsednik upravnega odbora Ernst Sindel se je na novico o likvidaciji odzval z besedami, da gre za veliko katastrofo tako za zaposlene in njihove družine kot tudi za celotno območje Nürnberga. Po poročanju nemških medijev naj bi delo izgubilo približno 7000 zaposlenih v Nemčiji. Zdrave dele družbe bodo prodali Zdaj bodo Quelle razbili na več delov, od katerih bodo nekatere izločili, druge pa likvidirali. Tako naj bi denimo v okviru ločenega postopka nemudoma prodali zdrave družbe v tujini , je napovedal Görg. Spregledali pomen interneta za kataloško prodajo Družbo je leta 1927 ustanovil trgovec Gustav Schickedanz. Podjetje je hitro rastlo ter se leta 1999 združilo z družbo Karstadt v drugi največji koncern za kataloško prodajo v Evropi KarstadtQuelle, ki se je pozneje preimenovala v Arcandor. Ta je 9. junija letos razglasil insolventnost zase ter za svoje hčerinske družbe Karstadt, Primondo in Quelle. Ukrep je Quelle presenetil sredi temeljite reorganizacije, v okviru katere so v preteklih letih sprejemali boleče ukrepe. Po poročanju tujh medijev je do strateškega preoblikovanja prišlo v naglici, ker se je družba pozno zavedla pomena interneta za kataloško prodajo.

negative

Država ima pravico povedati, kaj so neka pravična razmerja, je po napovedi omejitve direktorskih plač dejal Pahor. V GZS opozarjajo pred begom možganov, v Združenju Manager pa poudarjajo, da je Lahovnikov predlog v praksi že uveden. Minister Lahovnik želi zajeziti plače vodilnih v državnih podjetjih. Po predlogu zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti države in lokalnih skupnosti morajo prejemki direktorjev spodbujati dolgoročno vzdržnost družbe ter biti v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe. Direktor bo upravičen do fiksne bruto plače, katere večkratnik do povprečne bruto plače v dejavnosti oziroma gospodarstvu bo določila vlada z uredbo. Poleg tega bo lahko upravičen tudi do variabilnega prejemka, ki pa ne bo smel preseči 20 odstotkov izplačanih bruto plač v poslovnem letu. Predlog zakona poleg tega prepoveduje udeležbo direktorja pri dobičku, prav tako bo prepovedano nagrajevanje direktorja v obliki delnic ali raznih delniških opcij. Če bo sam odstopil, ne bo upravičen do odpravnine, prav tako ne v primeru hujših kršitev obveznosti, izreka nezaupnice na skupščini ali vnovične zaposlitve v družbi po prenehanju funkcije. Gospodarski minister Matej Lahovnik je v medresorsko usklajevanje vložil predlog zakona, po katerem bi bile plače vodilnih v podjetjih v večinski državni lasti največ petkrat višje od povprečne plače v podjetju. Kot so danes pojasnili na Gospodarski zbornici Slovenije GZS, omejitev rasti menedžerskih plač ne more iti v skrajnosti, ko bi bili strokovnjaki in menedžerji, ki so za vodenje podjetij potrebni oziroma nepogrešljivi, plačani kot državni uradniki . Negativne posledice za menedžerje in strokovnjake, ki s svojim znanjem konkurirajo v evropskem ali svetovnem merilu , na GZS vidijo v zelo verjetnem begu možganov, najmanj pa v bistveno zmanjšani motivaciji za delo v najtežjih pogojih poslovanja. Ukrep v teh okvirih bi bilo smiselno zato omejiti na čas krize oziroma čas prejemanja državne pomoči, v teh sistemih pa poiskati še številne druge možnosti za optimiranje poslovanja in stroškov, poudarjajo. Premier Borut Pahor pa meni, da je omejevanje plač direktorjem v podjetjih, kjer je lastnik država, potreben ukrep. Pravičnost do neke mere določa trg, saj smo v tržni ekonomiji in ne more biti drugače. Do neke mere, zlasti v kriznih časih in zlasti v državnih podjetjih, pa ima tudi država pravico povedati, kaj so neka pravična razmerja, je povedal. Paziti moramo, da ne bomo stigmatizirali menedžmenta, on je tisti, ki povleče stvari naprej, moramo pa tudi vedeti, da kljub njegovemu znanju, zamislim, poslovni fantaziji brez sodelavcev, brez delavcev ne more doseči ustvarjenega dobička. Se pravi imeti moramo tista razmerja, ki se bodo zdela tudi in zlasti v teh časih legitimna. Tega po njegovih besedah ni enostavno doseči, saj morajo biti menedžerji spodbujeni za delo, ampak spodbujeni morajo biti tudi delavci in moramo paziti, da ne porušimo trga dela s tem, da bomo tistim, ki bodo začasno ostali brezposelni ali trajneje ostali brezposelni, dali skoraj toliko kot tistim, ki delajo. Ker potem se ne bo več splačalo delati. Jaz ta očitek sprejemam, je dodal. V nekaterih podjetjih se že držijo vladnih priporočil Menedžerji smo svoje plače že prilagodili slabšim gospodarskim razmeram, tudi nagrade bodo letos redke. Nas pa skrbi, kako bo v podjetjih, ko se bo logika nižjih plačil začela prenašati skozi celoten plačni sistem, da bi se ohranila dosedanja plačna razmerja. Predsednik Združenja Manager Aleksander Svetelšek V Telekomu Slovenije, kjer ima država 52-odstotni delež, imamo plačna razmerja menedžerjev že usklajena s priporočili vlade , pri čemer predsednik uprave Bojan Dremelj mesečno prejme 12.600 evrov bruto, medtem ko je povprečna plača v podjetju za več kot petkrat nižja, torej 2.264 evrov. Rast prihodkov se po pripojitvi hčerinskega SiOLa nadaljuje, vendar je dobiček manjši, tudi zaradi vse manjšega povpraševanja po klasični telefoniji.

neutral

Stavka na Slovenskih železnicah bo v sredo, 4. novembra. Vlaki bodo vozili z enourno zamudo, na poti se ne bodo ustavljali, stali pa bodo le, če imajo predvidene odhode med 10. in 11. uro. Železničarji bodo stavkali. Danes bomo pozvali upravo in lastnika k pogovorom, a stavka bo! Za nas je ključna zahteva o spremembi organiziranosti v dogovoru s socialnimi partnerji. To ni kritika novemu direktorju Brankoviču, je pa kritika nadzornikom, ker so obljubljali spremembe, ki se niso zgodile. Z izjemo znižanja plač zaposlenim. Jože Pavšek Razmere na Slovenskih železnicah, ki so stalno v rdečih številkah, niso rožnate. Reprezentativni sindikati so za sredo, 4. novembra, napovedali enourno opozorilno stavko, ki bo med 10. in 11. uro. Potekala bo z dogovorom ministrstva za promet, vozni red pa bo odvisen od dogovora z upravo. Vlaki bodo vozili z enourno zamudo, vlaki, ki so na poti, se ne bodo ustavili. Stali bodo le vlaki, ki imajo predvidene odhode med 10. in 11. uro. Nezadovoljni so z nadzorniki, ki posegajo v kadrovsko politiko, z namenom uveljavljanja svojih ozkih ekonomskih interesov , je povedal predsednik Sindikatov Slovenskih železnic Jože Pavšek. Sindikalisti zahtevajo normalen način vodenja in nadzora poslovanja, opozarjajo pa tudi na nezanimanje vlade kot lastnika. Poudaril je, da so zaposleni že dali svoj prispevek k sanaciji, tudi z znižanjem plač. Mi bomo z zmanjšanjem plač prispevali več kot 13 milijonov v šestih mesecih, drugih sprememb ni. S podatki o bilancah pa se manipulira do skrajnosti. Spremembe v organizaciji bi se morale dogajati zgolj po posvetovanju s socialnimi partnerji, torej s sindikalisti, trdijo. Zahtevajo še ustavitev trendov padanja transportnih prihodkov ter povečanje poslovne in tržne aktivnosti. Prek spremembe finančne reorganizacije pa je treba rešiti probleme izgub in dolgov ter omogočiti nemoteno poslovanje in izplačilo plač, poudarjajo. Opozarjajo, da bi v primeru neuspele finančne reorganizacije lahko prišlo do likvidnostnih težav. Direktor Moja vrata so odprta Danes sem prejel stavkovne zahteve šestih reprezentativnih sindikatov. Vse, katerih reševanje je v pristojnosti Slovenskih železnic, bom skrbno preučil in tudi odgovoril nanje. Pričakujem, da bodo pogajanja s sindikati potekala v konstruktivnem vzdušju. Moja vrata so vedno odprta za sodelovanje in dogovore, ki bodo v korist sistemu Slovenskih železnic. Zahtev sindikatov, ki se tičejo nadzornega sveta in zanje nismo pristojni, pa ne morem komentirati, je po napovedi opozorilne stavke sporočil generalni direktor Goran Brankovič. Naj dodam še, da trenutno realna ocena morebitne škode zaradi napovedane stavke ni mogoča. Po dosedanjih izkušnjah v potniškem prometu enourna stavka v tem terminu ne povzroči večjih ovir, saj velika večina potnikov potuje v drugih terminih zjutraj in popoldne. Poleg tega bodo vsi vlaki, ki bodo vožnjo začeli pred morebitno stavko, pripeljali do končne postaje, vozili pa bodo tudi vsi mednarodni potniški vlaki. V tovornem prometu pa bodo Slovenske železnice naredile vse, da bodo s prilagajanjem voženj tovornih vlakov poslovno škodo kar najbolj zmanjšale, je dodal.

neutral

Vladni protikrizni ukrepi, predvsem tisti, namenjeni ohranjanju delovnih mest, so dali precejšnje rezultate, trdi minister za gospodarstvo Lahovnik. Matej Lahovnik se je skupaj s predsednikom Zveze svobonih sindikatov Dušanom Semoličem udeležil strokovnega posveta o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije v Portorožu, kjer je povedal, da je slovensko gospodarstvo močno vpeto v evropsko, zaradi česar splošnega gospodarskega toka ni mogoče obrniti z nobenim ukrepom. Vlada pa lahko pomaga gospodarstvu, da se lažje prilagodi in bolje izkoristi trenutek, ko se bo krivulja gospodarske rasti začela obračati navzgor. Pri tem pa je poudaril, da noben protikrizni ukrep ne more pomagati podjetju, ki se je v preteklosti zadolžilo z lastniško konsolidacijo, zaostalo v razvoju in ga je upad naročil ob gospodarski krizi še toliko bolj prizadel. Pojasnil je, da so bili protikrizni in strukturni ukrepi naravnani predvsem v ohranjanje izvozne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Izpostavil je pomoč malim in srednjim podjetjem z jamstvi za bančne kredite in delno subvencijo obrestne mere, javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme, ustanovitev sklada tveganega kapitala, pomoč podjetjem pri zaposlovanju strokovnjakov in sofinanciranje stroškov projektnih interdisciplinarnih skupin. Večja davčna razbremenitev zaradi javnofinančnega primanjkljaja, ki bo v letu 2010 presegel pet odstotkov, po mnenju Lahovnika trenutno ni mogoča. Javnofinančni primanjkljaj postaja po njegovih besedah vse bolj strukturne narave, zato se bo vlada nanj odzvala z dodatnimi ukrepi ekonomske politike in racionaliziranjem javnofinančnih izdatkov. Semolič Plačni sistem je prežet Predsednik ZSSS Semolič pa je poudaril, da je v Sloveniji preveč podjetij, ki so v krizi zaradi slabih poslovnih modelov in slabih odločitev lastnikov, ki na ključna mesta postavljajo nesposobne nadzorne svete in uprave . Izpostavil je, da je Slovenija pomemben razvojni dosežek dosegla predvsem na račun marljivosti in intenzivnosti dela. Sedanji plačni sistem je po njegovem mnenju prežet, plače pa so v mnogih primerih prenizke glede na garanje ljudi. Sam meni, da bi morali lastnike in menedžerje prisiliti, da bi z drugačnimi razvojnimi odločitvami povečali dodano vrednost izdelkov, kar bi omogočilo dvig plač. GZS Zahteva sindikatov ni sprejemljiva Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Alenka Avberšek pa je poudarila, da je višanje minimalne plače možno le ob višanju dodane vrednosti. Dvig minimalne plače na 600 evrov neto, kot to zahtevajo sindikati, po njenih besedah trenutno ni sprejemljiv. Kot ukrep za omilitev trenutnih razmer je Avberškova predlagala izenačenje prispevne stopnje za delodajalce in delavce na 16 odstotkov.

neutral

Poslanke in poslanci so brez glasu proti sprejeli zakon o razvojni podpori pomurski regiji med letoma 2010 in 2015. Pomurci bodo dobili 33 milijonov evrov denarne pomoči, v šestih letih pa naj bi ustvarili 1000 delovnih mest. 40 milijonov evrov naj bi vlada namenila za prestrukturiranje kmetijstva in živilske panoge v Pomurju. DZ je sprejel zakon o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015, s katerim želi vlada pospešiti razvoj tega dela Slovenije in mu pomagati prebroditi krizo. Z ukrepi, ovrednotenimi na skupaj 260 milijonov evrov, naj bi spodbudili razvoj podjetništva v Pomurju, predvsem pa omogočili odpiranje novih delovnih mest. Poslanke in poslanci so zakon sprejeli s 83 glasovi za in nobenim proti. Čeprav zakon govori o Pomurju so naknadno vanj vključili še tri občine v Prlekiji, in sicer Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Zakon kot osnovni ukrep v okviru pomoči Pomurju narekuje pripravo programa spodbujanja konkurenčnosti te regije v prihodnjem šestletnem obdobju, ki ga bo vlada sprejela najpozneje do februarja 2010. Za njegovo izvedbo se bo do konca leta 2015 iz proračuna zagotovilo 33 milijonov evrov. Poleg tega zakon med ukrepi za pomoč Pomurju napoveduje še spodbude za zaposlovanje, davčne olajšave za investiranje ter prednostno obravnavo programov in projektov pri kandidiranju za sredstva iz razpisov. Pri tem bodo investicije podpirale predvsem v zakonu zapisane primerjalne prednosti Pomurja, to pa so geotermalna energija in drugi obnovljivi viri energije, kmetijstvo in agroživilstvo ter turizem. 1000 novih delovnih mest? V šestih letih naj bi v Pomurju neposredno ustvarili 1000 novih delovnih mest, zato vlada delodajalcem ponuja spodbude za zaposlovanje. Posredno naj bi tako odprli še med 2000 in 3000 delovnih mest. Podjetja in fizične osebe s sedežem in dejansko ekonomsko aktivnostjo v Pomurju bodo ob zaposlitvi invalidov ali drugače prikrajšanih delavcev za najmanj leto dni deležni znižanja davčne osnove za 70 odstotkov stroškov tega delavca, v primeru zaposlitve za najmanj dve leti pa se jim bodo povrnili plačani prispevki delodajalca za socialno varnost. Horvat opozarja, da gre za interventni in ne sistemski zakon. Zakon poleg tega tem zavezancem ponuja tudi investicijske olajšave. V prihodnjih šestih letih bodo namreč lahko uveljavljali zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska za nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva. Dva milijona evrov namerava vlada vložiti v vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra, v okviru katerega se bodo izvajale izobraževalne in raziskovalne dejavnosti ter dejavnosti podpore tehnološkega razvoja produktov in njihove kontrole ter zagotavljanja kakovosti. Z novelo zakona se zagotavljajo javna sredstva za ukrepe, s katerimi želimo odpreti nove perspektive v Pomurju, je zjutraj ob predstavitvi vladnega predloga povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Andrej Horvat. Sam bo imel pri izvajanju zakona pomembno vlogo, saj bo vodil novoustanovljeno vladno projektno pisarno v Pomurju, katere naloga bo poskrbeti za pripravo in začetek izvajanja ključnih regijskih projektov. Horvat je še dejal, da gre za interventni zakon, ne sistemski, in da namerava vlada v zelo kratkem času, tudi s tem zakonom, spremeniti sistem regionalnega razvoja in z novo regionalno politiko peljati na bolj učinkovit način .

positive

Za 66,88 milijona evrov so na Ljubljanski borzi prodali 404.832 Mercatorjev delnic. Od svoje družbe Fin-Do jih je kupila NLB, gre pa za tajkunske delnic, ki jih je banka zaplenila zaradi neplačila. Na borzi so prodali sveženj z 10 odstotki Mercatorja. Na Ljubljanski borzi je bil danes sklenjen posel s svežnjem 404.832 delnic oziroma 10,75 odstotka vseh delnic Mercatorja po ceni 165 evrov za delnico. Posel je bil tako vreden 66,8 milijona evrov. Delnice je od svojega podjetja Fin-Do, ki mu jih je prodala nedavno, kupila NLB. Posel je bil po dostopnih informacijah sklenjen zunaj rednega borznega trgovanja. Gre za t.i. poročani posel, torej posel z delnicami, ki kotirajo na borzi, vendar se posel ne sklene na borzi. NLB je v postopku unovčitve zavarovanj za posojilo Infond Holdingu na podlagi zapadlih posojilnih pogodb 5. avgusta omenjeni sveženj delnic prodala družbi Fin-Do, in sicer po isti ceni kot danes. Fin-Do je v 100-odstotni lasti NLB.

neutral

Ljudje dvomijo v zmogljivosti električnih vozil, zato se redko odločijo za nakup, pravijo člani Društva za električna vozila Slovenije, ki so v Ljubljani organizirali mednarodni simpozij. Robert Stüssi, predsednik Evropske zveze društev za baterijska, hibridna in gorivno-celična električna cestna vozila v pogovoru z Robertom Jakičem. Društvo za električna vozila Slovenije je v Ljubljanmi organiziralo mednarodni simpozij Evergo na temo Električna vozila - ekološki odgovor globalnemu onesnaževanju. Na simpoziju so priznani strokovnjaki s področja avtomobilske industrije opozorili na problematiko in priložnosti, ki se nanašajo na vpeljavo, uveljavitev in razvoj električnih vozil. Razvoj in uveljavitev električnih vozil poleg višjih cen zavirajo tudi dvomi v njihove zmogljivosti. Kot pravijo organizatorji dogodka, poglavitni problem večje uporabe in uveljavitve EV danes niso več tehnologije, pač pa majhna razširjenost takšnih vozil. Da bi se EV vključila v naš vsakdanjik, je najpomembnejše osveščanje, izobraževanje, spodbujanje razvoja in uporabe EV v prometu. Potrošniki bomo tako lažje premagali strah, povezan z novimi tehnologijami,so prepričani. Ljudje še vedno dvomijo v zmogljivosti električnih vozil Spopadamo se z velikimi psihološkimi preprekami. Ljudje dvomijo v zmogljivosti električnih vozil, zato se redko odločijo za nakup. Mi verjamemo, da bomo s konkretno demonstracijo poučili prebivalstvo o nujnosti vpeljave in razvoja teh vozil. Upamo, da bodo ljudje spoznali, da je to resnično alternativa in se v letu ali dveh, ko bodo vsa avtomobilska podjetja odprla trg s tovrstnimi vozili, tudi sami odločili za nakup,je dejal Samo Božič, predsednik Društva za električna vozila Slovenije. Mednarodni simpozij Evergo, ki je potekal v Ljubljani, je gostil mnogo priznanih strokovnjakov na področju električnih vozil. Stabilizacijo toplogrednih plinov v ozračju bomo dosegli le, če bomo do leta 2050 znižali letni ekvivalent emisij CO2 za 60 do 80 % pod današnje vrednosti. Glede na predvideno rast transportnega sektorja to pomeni 90 % zmanjšanje emisije CO2 na prevoženo pot, kar lahko dosežemo le z večjo vlogo obnovljivih virov energije in preusmeritvijo transportnih sredstev na elektromotorne pogone. Ne zamudimo priložnosti! Kriza je tukaj, ne vemo, kaj bi delali, po drugi strani pa se s prihodom novih tehnologij odpira velika priložnost. Moramo priznati, da nas že prehitevata Kitajska ter Indija. Če se sami nemudoma ne odzovemo ter ne pričnemo razvijati tovrstnih produktov, bomo prepozni,opozarja Božič. Angažirati je potrebno ves naš intelektualni in drug kapital, ki ga vlagamo v energetiko in avtomobilsko industrijo ter se pripraviti na nove tehnološke izzive in poslovne priložnosti, pravijo organizatorji simpozija. S tem bomo po njihovem mnenju našemu gospodarstvu omogočili potrebno mednarodno konkurenčnost, družbi gospodarsko rast in blaginjo, ljudem pa ustrezno kakovost življenja. To intenzivno in z velikimi vlaganji že počno nekatere podjetnejše članice, kot so ZDA, Japonska, Izrael, Kitajska in drugi, še dodajajo. Izzivi za avtomobilsko industrijo Slovenija bo v transportnem sektorju presegla dovoljene kvote emisij CO2 , ki se sproščajo na njenem ozemlju. Letni stroški nakupa pravic do emisij, s katerimi bo Slovenija kompenzirala odstopanja, lahko znašajo več 10 milijonov EUR letno. Vrednost prodaje slovenske industrije na področju proizvodnje vozil in plovil je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije leta 2007 približno 2,3 milijarde evrov. Ob upoštevanju energetskega sektorja in različnih spremljevalnih dejavnosti, lahko ugotovimo, da je pravočasen in ustrezen odgovor na sedanje izzive ter priključitev sodobnim svetovnim trendom pri spodbujanju večje uporabe električnih vozil, ključnega pomena za gospodarstvo in njegov razvoj.

neutral

Štajerski podjetnik, ki je položil varščino za IUV, je 200 odpuščenim predstavil svoj načrt reševanja podjetja. Vendar pa je upanje delavcev na vnovično zaposlitev hitro izpuhtelo.

neutral

Letalsko industrijo je kriza močno prizadela, okrevanje pa bo trajalo več let. Podobne težave so imeli tudi po terorističnih napadih na ZDA, a je bilo gospodarstvo v boljšem stanju. Letalski prevozniki, ki zaradi svetovne gospodarske krize beležijo nemalo težav, v zadnjem obdobju poročajo o izboljšanju razmer. Toda povsem si bodo opomogli šele v treh, štirih letih, opozarja predsednik Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov IATA Giovanni Bisignani. Najhuje je mimo, toda okrevanje bo dolgotrajno, je dejal. Letalska industrija je za letos napovedala padec prihodkov v višini 80 milijard dolarjev, s 535 milijard v letu 2008 na 455 milijard v letošnjem letu. S tolikšnim padcem prihodkov se ne bo lahko spopasti. Potrebna bodo tri, štiri leta, da bodo letalski prevozniki dosegli nekdanje ravni, je zatrdil Bisignani. Predsednik IATA je ob tem spomnil na krizo, v kateri se je letalska industrija znašla po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001, a so se z njo spopadli ob razmeroma ugodnih razmerah na trgu. Zdaj pa je svetovno gospodarstvo v zelo neugodnem položaju, je dodal.

negative

Delo v podjetjih Prevent Globala je potekalo nemoteno, vendar pa so štirje tovornjaki družbe Prevent DEV želeli naložiti repromaterial iz tovarne Prevent Global. Potem ko kljub ultimatu nemškega podjetja Prevent DEV do nedelje ni prišlo do zamenjave v vrhu družbe Prevent Global, je delo v podjetjih Prevent Globala danes še potekalo nemoteno. Predsednik podjetniškega sindikata Prevent Global Vlado Zorman pa je potrdil, da naj bi danes štirje tovornjaki družbe Prevent DEV želeli naložiti repromaterial iz tovarne Prevent Global, a pristojni tega niso dovolili. V Prevent Globalu je 200 zaposlenih. Zorman tako meni, da je bila grožnja Prevent DEV v lasti Nijaza Hastorja, da bo z današnjim dnem začel seliti proizvodnjo iz Slovenije, če do nedelje ne bo zamenjana uprava Prevent Globala, resna. Dejal je, da so zato tudi opozorili upravo in nadzorni svet, da s svojimi odločitvami sprejemajo odgovornost. Prevent DEV vztraja pri nameri, da proizvodnjo izseli iz Slovenije, če ne bo prišlo do zamenjave uprave, pa je v pogovoru z generalnim sekretarjem Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije Antonom Rozmanom dejal predstavnik podjetja Prevent DEV Carsten Unverricht. Kot je Rozman povedal, se je Prevent DEV kljub temu še pripravljen konstruktivno pogovarjati . Ali bo zmagala modrost? Tudi Rozman upa, da bodo predstavniki Prevent DEV in Prevent Global, ki naj bi se kmalu sestali, zmogli dovolj modrosti za dogovor, da bi v Sloveniji ohranili vsaj od 700 do 800 delovnih mest v avtomobilski proizvodnji. Sam namreč ocenjuje, da bo Prevent Global, ne glede na prihodnje dogovore, pristal v stečaju . Predsednik podjetniškega sindikata Vlado Zorman upa, da grožnja nemškega podjetja Prevent DEV, da če uprava do nedelje ne bo zamenjana, danes začne seliti proizvodnjo iz Slovenije, ne bo uresničena. Zaenkrat kakšnih informacij o tem ni, je dejal. Enako je potrdila tudi predstavnica za stike z javnostjo v Prevent Globalu Monika Žvikart. Uprava pripravljena odstopiti Uprava je pripravljena odstopiti, če nemški Prevent DEV, ki je kupec večine v Sloveniji sešitih avtomobilskih sedežnih prevlek, zagotovi, da družba Prevent Global ne bo šla v stečaj, da se ohranijo delovna mesta in da se ohrani vsaj dosedanji obseg proizvodnje. Nadzorni svet, ki se je v nedeljo na izredni seji seznanil s pogojno pripravljenostjo uprave za umik, uprave ni razrešil. Izrazil pa je načelno podporo zahtevi Prevent DEV po razrešitvi uprave, v kolikor lahko Prevent DEV zagotovi 5,2 milijona evrov takojšnjega posojila, redefiniranje komercialnih pogojev, ki bi zagotovili normalno poslovanje družbe Prevent Global, in ohranitev vseh programov vsaj do izteka pogodb, je po seji nadzornega sveta pojasnil predsednik nadzornikov Vladimir Bilić. Nadzorni svet mu je naložil, da mora čim prej organizirati sestanek med predstavniki družb Prevent Global in Prevent DEV. Na nedeljsko izredno sejo sta sicer bila vabljena oba največja lastnika, Janko Zakeršnik 52 odstotkov in Nijaz Hastor 45 odstotkov, vendar se slednji, ki je tudi lastnik Prevent DEV, seje ni udeležil.

neutral

Ženske so idealne potrošnice, saj letno obrnejo 14 bilijonov evrov. Imajo pa tudi vse več denarja. Strokovnjaki ugotavljajo, da so najhitreje rastoča ekonomija na svetu. Ženske bodo leta 2014 predvidoma s svojimi prihodki dvakrat presegle seštevek bruto domačih proizvodov najhitreje rastočih ekonomij Kitajske in Indije. Njihova skupna kupna moč bo namreč po predvidevanjih Svetovne banke dosegla 12 bilijonov evrov. Kljub temu pa podjetja niso še dojela, da so ženske ne samo enakovredne moškim, ampak jih v nakupovanju celo prekašajo. Namesto da bi tako izkoristili ta velik trg, moške produkte prebarvajo v rožnato in jih ponudijo ženskam, kot pravi avtor knjige Ženske hočejo več Michael Silverstein. To pa jih žali. Skrajni čas je za spremembo tovrstne politike, saj so ženske začele služiti vsaj toliko ali pa še več kot moški. Več si preberite na spletni strani cekin.si.

positive

Zaposleni v družbah Prevent Globala so zaradi slabih razmer v podjetju za eno uro prekinili delo. Po zagotovilu, da bodo dobili plačo za oktober, so stavko prekinili. V družbah Prevent Globala so se danes zaradi razmer v podjetju odločili za stavko. Zaposleni so po pogovorih s predsednikom uprave Ivanom Majcnom vendarle nadaljevali delo. Po besedah predsednika podjetniškega sindikata Vlada Zormana so delavci dobili zagotovilo, da bodo dobili plačo za oktober. Zagotovilo, da bodo delavci dobili plačo, je bilo za delavce dovolj, je dejal Zorman, vendar pa je ponovno opozoril na zahtevo kupca, to je nemškega podjetja Prevent DEV, da bo odselil proizvodnjo iz Slovenije, če ne pride do zamenjave uprave Prevent Globala. Po Zormanovih besedah je pričakovati, da bo Prevent DEV odpeljal repromaterial iz Slovenj Gradca, ki je v njegovi lasti, možno pa je tudi, da Prevent DEV, ki je kupec večine v Sloveniji sešitih avtomobilskih sedežnih prevlek, ne bo več dal naročil, meni Zorman. Proizvodnja potekala normalno V podjetju Prevent Global so še danes zjutraj za 24ur.com potrdili, da delo poteka nemoteno, vendar pa pred podjetjem čakajo tovornjaki, ki naj bi odpeljali reprometerial. Prav tako še niso dobili nobenega obvestila o nameravani selitvi proizvodnje iz Slovenije. Predsednik podjetniškega sindikata Prevent Global Vlado Zorman je v ponedeljek potrdil, da naj bi štirje tovornjaki družbe Prevent DEV želeli naložiti repromaterial iz tovarne Prevent Global, a pristojni tega niso dovolili. Zorman je že v ponedeljek poudaril, da je bila grožnja Prevent DEV v lasti Nijaza Hastorja, da bo začel seliti proizvodnjo iz Slovenije, če do nedelje ne bo zamenjana uprava Prevent Globala, resna. Dejal je, da so zato tudi opozorili upravo in nadzorni svet, da s svojimi odločitvami sprejemajo odgovornost. Prevent DEV vztraja pri nameri, da proizvodnjo izseli iz Slovenije, če ne bo prišlo do zamenjave uprave, pa je v pogovoru z generalnim sekretarjem Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Antonom Rozmanom dejal predstavnik podjetja Prevent DEV Carsten Unverricht. Kot je Rozman povedal, se je Prevent DEV kljub temu še pripravljen konstruktivno pogovarjati . Uprava pripravljena odstopiti V skupini Prevent Global je skupaj zaposlenih 3300 ljudi, sestavlja pa jo devet podjetij avtomobilske panoge v Sloveniji, podjetja Prevent Mislinja, Lesna TIP Otiški vrh in Aerodrom Maribor ter podjetja v Braziliji in na Hrvaškem. Od teh 3300 je 1300 delavcev zaposlenih v Sloveniji v podjetjih avtomobilske panoge. Uprava je pripravljena odstopiti, če nemški Prevent DEV zagotovi, da družba Prevent Global ne bo šla v stečaj, da se ohranijo delovna mesta in da se ohrani vsaj dosedanji obseg proizvodnje. Nadzorni svet, ki se je v nedeljo na izredni seji seznanil s pogojno pripravljenostjo uprave za umik, uprave ni razrešil. Izrazil pa je načelno podporo zahtevi Prevent DEV po razrešitvi uprave, v kolikor lahko Prevent DEV zagotovi 5,2 milijona evrov takojšnjega posojila, redefiniranje komercialnih pogojev, ki bi zagotovili normalno poslovanje družbe Prevent Global, in ohranitev vseh programov vsaj do izteka pogodb, je po seji nadzornega sveta pojasnil predsednik nadzornikov Vladimir Bilić. Nadzorni svet mu je naložil, da mora čim prej organizirati sestanek med predstavniki družb Prevent Global in Prevent DEV. Na nedeljsko izredno sejo sta sicer bila vabljena oba največja lastnika, Janko Zakeršnik 52 odstotkov in Nijaz Hastor 45 odstotkov, vendar se slednji, ki je tudi lastnik Prevent DEV, seje ni udeležil. Kooperativno sodelovanje ni več mogoče Na dogajanje v Prevent Globalu so se kritično odzvali v družbi Prevent DEV, kjer zanikajo, da bi slovenjgraško družbo silili v stečaj. Takšno predpostavljanje je brez vsakršne osnove in ne odraža kritičnega stanja v družbi Prevent Global d.d.. Prav nasprotno, razpoložljivo poslovno vrednost je vodstvo Prevent Global d.d. s pasivno držo v preteklih mesecih uničilo, kar je vodilo v zelo kriti&egrave,en položaj družbe Prevent Global d.d. in stečaj družbe Prevent PUR d.o.o, so zapisali v izjavi in poudarili, da imajo trenutno omejene možnosti za kakršne koli spremembe. Kot glavni kupec pa nujno potrebujejo kompetentno upravo v Prevent Globalu, da bi spodbudili in hitro dosegli potrebno konsolidacijo ter preprečili nadaljno škodo, so še zapisali. Normalizacija poslovnih odnosov in preprečitev stečaja je po njihovih besedah mogoče le z odstopom Majcna, ki naj bi ugledu družbe v javnosti, pri kupcih in konkurenci povzročal veliko škodo, zaradi česar mu v Prevent DEV ne zaupajo več. Glede na to, da Majcen ni odstopil do 25. oktobra, kooperativno sodelovanje ni več mogoče, dodajajo. Sedaj smo, v interesu naših kupcev, pogodbeno in poslovno prisiljeni dokon&egrave,no udejaniti napovedane ukrepe, saj je stanje v Sloveniji izredno nestabilno. Današnja stavka in ukrepi gospoda Majcna potrjujejo negativen razvoj dogodkov, ki ga noben izmed naših kupcev ne tolerira. Prenosa določenega dela proizvodnje v tem trenutku ni več mogoče preprečiti, za kar odgovornost prevzema vodstvo družbe Prevent Global d.d. Naša naloga je, v interesu zaposlenih in kupcev, zagotovoti preostalo proizvodnjo v Sloveniji, ne glede na vse okoliščine.

neutral

ATVP je zaradi odkrite tržne manipulacije s slovensko družbo trem borznim posrednikom odvzela dovoljenje za opravljanje tega posla. Ljubljanska borza Z Agencije za trg vrednostnih papirjev ATVP so sporočili, da so v okviru nadzora nad borznim trgovanjem odkrili tržno manipulacijo pri trgovanju z delnico slovenske gospodarske družbe. V tržno manipulacijo so bili vpleteni trije borzni posredniki, zato je vsem trem odvzela dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika. Pri tem je ATVP dvema dovoljenje odvzela pogojno, pri enem pa so se odločili za najstrožji ukrep odvzem dovoljenja. Za posrednika, ki so jima dovoljenji odvzeli pogojno, so na agenciji določili preizkusno dobo dveh let, v kateri ne smeta storiti nove kršitve, ki je lahko razlog za odvzem dovoljenja ali izrek opomina. Če bosta borzna posrednika v tem času storila novo kršitev, bo ATVP pogojni odvzem dovoljenja preklicala in dovoljenje odvzela, še pravijo na agenciji. Tržna manipulacija se kot ena izmed oblik prepovedanega ravnanja zlorabe trga finančnih instrumentov šteje za hujšo kršitev zakona o trgu finančnih instrumentov. Dober primer tržne manipulacije je bil tako imenovani pump and dump delnic Pivovarne Laško, ki se je dogajal letos spomladi.

negative

Majhne stvari, na katere pogosto sploh ne pomislite, lahko korenito zmanjšajo vaše vsakdanje stroške. Pred vami je nekaj namigov, ki vam lahko pomagajo pri tem, da vaš težko prigarani denar ne bo več po nepotrebnem odtekal. Ne dopustite, da vam denar odteka zaradi vaših slabih razvad! Zima že počasi trka na vrata in s tem tudi strah pred prevelikim računom za ogrevanje. Ogrevanje stanovanja namreč praviloma velja za največjega med tekočimi stanovanjskimi stroški. Prav zato je dobro, da se še pred prihodom zime oborožimo z različnimi nasveti, ki nam bodo poleg stroškov ogrevanja pomagali zmanjšati tudi druge vsakdanje stanovanjske stroške. Nepotrebne življenjske navade povzročajo nepotrebne stroške. Nekdo, ki ima na primer v stanovanju rad vroče, hkrati pa vsake toliko časa odpira okna, ni ravno najbolj nagnjen k varčevanju. Na tak način nam denar kot po tekočem traku odteka, saj kaplja ali pa po nepotrebnem obrača električni števec. Če boste pri svojih razvadah postali le za odtenek bolj previdni, boste opazili, da lahko z nekaj preprostimi dejanji zmanjšate porabo in si prihranite marsikateri evro.

positive

Odložitev plačila prispevkov delavcem Steklarske nove je dovolila davčna uprava, zato je celjsko okrožno državno tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zastopnika delavcev. Davčna uprava RS je januarja letos dovolila odloženo plačilo davčnega dolga Steklarske nove, med drugim tudi prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih. Zaradi takšnega ravnanja davčne uprave je Okrožno državno tožilstvo v Celju zavrglo kazensko ovadbo zastopnika delavcev Steklarske nove zaradi neplačila prispevkov. Kot so danes sporočili z omenjenega tožilstva, so od zastopnika nekdanjih delavcev Steklarske nove sindikata KNSS Neodvisnost leta 2007 prejeli kazensko ovadbo zoper odgovorne v Steklarski novi zaradi suma storitve kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in kršitve pravic iz socialnega zavarovanja. Ker je bila ovadba nepopolna, je tožilstvo od odvetnika, ki je v tej zadevi zastopal sindikat, zahtevalo dopolnitev in jo prejelo septembra leta 2007. Ovadba je bila potem poslana na Policijsko upravo Celje z usmeritvami, da pridobi in zbere vsa potrebna obvestila in dokumentacijo. Po več urgencah in dopolnitvah je celjsko tožilstvo prejelo končno poročilo februarja letos. Na podlagi tako zbranih podatkov in pridobljene dokumentacije so ugotovili, da je za navedeno družbo že od leta 2005 dalje izkazana plačilna nezmožnost plačevanja prispevkov in davkov, zaradi česar je bila s sklepom sodišča decembra leta 2005 uvedena prisilna poravnava. Tudi po prisilni poravnavi, ki je bila zaključena junija 2006, Steklarska nova ni plačevala omenjenih prispevkov zaradi likvidnostnih težav. Davčni urad Celje je potem januarja letos izdal odločbo o odloženem plačilu davčnega dolga do konca julija letos, medtem pa je Steklarska nova maja že šla v stečaj. Ker je davčna uprava dovolila odložitev plačila prispevkov, po ugotovitvah celjskega tožilstva ovadenim ni bilo mogoče očitati, da so ravnali naklepno oz. da namenoma niso plačevali prispevkov. Zato je tožilstvo tožbo oz. kazensko ovadbo, ki jo je reševalo 21 mesecev, zavrglo, zastopniku oškodovanih delavcev pa podalo pravni pouk, da lahko odločitev tožilstva preveri na sodišču, če se z njo ne strinja. Po besedah predstavnika nekdanjih delavcev Steklarske nove Stjepana Miklaužića je njihov zagovornik Aleksander Čeferin, ki je to postal pred tednom dni, ugotovil, da kazenska ovadba, ki so jo sredi leta 2007 proti nekdanjemu direktorju Mihaelu Kolarju vložili delavci, ne bi smela biti enostavno zavržena.

neutral

Slovenski Mercator se širi. Kupoval naj bi hrvaško verigo trgovin Getro. V Mercatorju informacije niso ne potrdili ne zanikali, sporočili so le, da so vedno odprti za možna poslovna sodelovanja in strateške povezave . Slovenski Mercator kupuje hrvaški Getro, poročajo hrvaški mediji. Lastnik Getroja pogodbe s slovenskimi trgovci še ni podpisal, čeprav naj bi bil ustni dogovor že sklenjen. Mercator ima že svoje trgovine na Hrvaškem. V Mercatorju informacije niso niti potrdili niti zanikali. Mercator je vedno odprt za možna poslovna sodelovanja in strateške povezave, konkretnih primerov pa ne komentiramo. Navedb ne moremo ne zanikati ne potrditi, so sporočili. V Zagrebački banki, ki zastopa Getro, pa so zanikali informacije, da bi bil z Mercatorjem dosežen dogovor o prodaji podjetja. O vseh pomembnih podrobnostih glede strateških možnostih bo javnost pravočasno obveščena. Lažji in hitrejši prehod blaga čez mejo Mercator nikoli ni skrival načrtov širitve na trge nekdanje Jugoslavije. Slovenska carinska uprava mu je ravno včeraj podelila status pooblaščenega gospodarskega subjekta AEO, s katerim je spoznan kot varen in zanesljiv partner v mednarodni trgovini. Status mu med drugim omogoča hitrejše in enostavnejše carinske postopke. Deležen bo manj mejnih fizičnih kontrol, nižja bo ocena carinskega tveganja, obravnavanje blaga bo prednostno, poročanje bo bolj preprosto. V družbi so v študiji projekta, s katerim je Mercator izpolnil vsa merila za certifikat, potekal pa je poldrugo leto, ugotovili, da bo pridobitev certifikata omogočila znižanje cene prevoznih storitev za dobave zunaj Evropske unije, znižanje stroškov špediterskih posredovanj, zmanjšanje zalog blaga iz tretjih držav, skrajšali se bodo dobavni roki, do 50 odstotkov se bo zmanjšalo zavarovanje carinskega dolga, povečala pa naj bi se tudi konkurenčnost in poslovni ugled družbe.

positive

Družba Prevent DEV zahteva odhod predsednika uprave Prevent Globala Majcna, saj nimajo zaupanja v njegovo delo. Največji lastnik Zakeršnik ima namen prodati 52-odstotni delež. Pooblaščenec družbe Prevent DEV za Prevent Global Carsten Unverricht je danes dejal, da bi predsednik uprave Prevent Globala Ivan Majcen moral odstopiti. Osnova dela je zaupanje in partnerstvo, česar pa z upravo pod Majcnovim vodstvom nimajo več. Unverricht poudarja, da Prevent DEV ni pripravljen sprejeti pogojev uprave in nadzornega sveta, so se pa pripravljeni pogovarjati o vseh možnostih s ciljem rešiti podjetje. Za zdaj Prevent DEV ne namerava prenesti nobenih programov, zatrjuje Unverricht. Imamo pogodbe, ki jih spoštujemo. Toda moramo zagotoviti oskrbo našim strankam. Uprava Prevent Globala nas sili, da iščemo druge rešitve, da se obračamo na naše tovarne v drugih delih sveta, je dejal. Pogoj, katerega izpolnitev zahtevamo, je odhod Majcna, šele potem se bomo lahko pogovarjali, je pojasnil Unverricht. S predstavniki Prevent Globala so se v Prevent DEV pripravljeni srečati, a pod svojimi pogoji, torej ob predpostavki, da Majcen odide s čela Prevent Globala. Če bo ta pogoj uresničen, se bomo sestali in dali jasne signale, kako naprej, je zatrdil Unverricht. Unverricht je že govoril s predsednikom nadzornega sveta Prevent Globala Vladimirjem Bilićem, ki ga je nadzorni svet pooblastil za vzpostavitev stika med predstavniki Prevent Globala in Prevent DEV. Kot pravi Unverricht, mu je predstavil svoje zahteve, pogovor je potekal na dobri, poslovni ravni, toda Bilić trenutno ni v položaju, ko bi lahko sprejel njihove zahteve. Vsi si želijo čimprejšnje rešitve situacije Unverricht je poudaril, da trenutne razmere čutijo tudi stranke družbe Prevent DEV in si želijo čimprejšnje rešitve. Dokler ne rešimo zapleta, ne bomo dobivali novih poslov, je dejal. Torkova dveurna prekinitev dela v Prevent Globalu po njegovih besedah ni vplivala na poslovanje, si pa morajo v prihodnje prizadevati, da do takšnih prekinitev ne pride več. Unverricht ne želi ugibati, kdo bi se lahko povzpel na čelo Prevent Globala ob morebitnem Majcnovem odhodu. Imamo ljudi, ki so izkušeni, lahko se zanesemo na tri, štiri osebe, a o imenih ne bi govoril, je zatrdil. Na vprašanje, ali je med njimi Jože Kozmus, ki je nekdaj že vodil družbo, Unverricht ni želel odgovoriti. Dejal pa je, da se je Kozmus izkazal kot dober direktor. Prav tako Unverricht ni želel komentirati Kozmusove ponudbe največjemu lastniku Prevent Globala Janku Zakeršniku za njegov 52-odstotni delež v družbi v višini 5,2 milijona evrov. Kot je dejal, sam ni dobil nobenega potrdila, da je Kozmus dal ponudbo. Pozitivna ocena za bivšo upravo Pozitivno je Unverricht ocenil tudi bivšo upravo Prevent Globala z Borutom Mehom na čelu. Meh je bil po njegovih besedah dober direktor, direktor z vizijo, ki pa jo nova uprava žal nima, vsaj takšne ne, ki bi jo bilo mogoče uresničiti . Kot je zatrdil Unverricht, je predlog Prevent DEV za ohranitev samo proizvodnje v Slovenj Gradcu z okoli 800 delavci dober, gre za jasen koncept, za katerim stojimo. Če trenutna uprava obljublja, da bo zadržala 1400 zaposlenih, je to laž, je poudaril in dodal Še vedno upamo, da bomo našli rešitev. Unverricht je še dejal, da do zdaj iz Slovenj Gradca niso odpeljali repromateriala. Tja so sicer poslali njihove tovornjake, saj so morali reagirati, a so se tovornjaki vrnili brez materiala, saj Prevent Global odvoza ni dovolil. Zakeršnik bi prodal 52-odstotni delež Največji lastnik Prevent Globala Janko Zakeršnik je pripravljen nekdanjemu predsedniku uprave Prevent Globala Jožetu Kozmusu prodati svoj 52-odstotni lastniški delež v družbi. Kot pogoj ob tem postavlja, da se za najmanj pet let ohrani vsa proizvodnja v Sloveniji , je Zakeršnik povedal. Kozmus odgovora še ni prejel, zato ga še ne komentira. Zakeršnik pa je v zvezi s Kozmusovo ponudbo dejal le še to, da naj pripeljeta nazaj tisto, kar sta odpeljala , pri čemer je imel v mislih Hastorja in Kozmusa. Pomembno je, da ljudje tukaj ohranijo svoja delovna mesta, je dodal zaenkrat še največji lastnik Prevent Globala Zakeršnik. Kozmus je ponudbo Zakeršniku poslal v torek in v njej predlagal, da mu za njegov 52-odstotni delež plača 5,2 milijona evrov, pri čemer je kot pogoj za sklenitev pogodbe postavil odstop zdajšnje uprave in nadzornega sveta Prevent Globala. Ponudil je, da bo prvo tretjino kupnine nakazal v mesecu dni, drugi del v letu dni in tretjega v dveh letih. Kozmus, ki ima trenutno v lasti 1,18-odstotni delež Prevent Globala, je povedal še, da je z njegovo ponudbo seznanjen tudi drugi največji lastnik Prevent Globala Nijaz Hastor, ki ima 45-odstotni lastniški delež in ki Kozmusa po njegovih besedah tudi podpira. Kozmus, ki je družbo vodil 28 let, je v primeru nakupa večinskega deleža v Prevent Globalu napovedal prevzem vodenja družbe, za katero meni, da stečaj ni potreben. Tudi po informacijah predsednika nadzornega sveta Prevent Globala Vladimirja Bilića, ki ga je sicer Kozmusov vstop v dogajanje presenetil, je v ozadju ponudbe Hastor. Se pa tudi Biliću ne zdi narobe, da bi vodenje Prevent Globala ponovno prevzel Kozmus , ki je v sodelovanju s Hastorjem podjetje dolgo uspešno vodil.

neutral

1212 nekdanjih Murinih delavcev je že dobilo odločbo za denarno nadomestilo za brezposelnost. Prvi denar bodo na zavodu za zaposlovanje izplačali 13. oziroma 20. novembra. Na zavodu prijavljenih 1290 ljudi Mura sicer prav danes v enem od ljubljanskih nakupovalnih središč odpira prenovljeno trgovino, ki se bo raztezala na 155 kvadratnih metrih. V tem tednu je v Murski Soboti začel delovati sklad dela, katerega namen je pomagati oziroma svetovati brezposelnim pri iskanju nove zaposlitve. Do 28. oktobra se je v aktivnosti sklada vključilo 180 delavcev, na zavodu za zaposlovanje pa pravijo, da so prve izkušnje pozitivne. Od 22. oktobra, ko so se na zavod za zaposlovanje začeli prijavljati prvi nekdanji delavci Mure, do 29. oktobra se je prijavilo 1290 ljudi. Zavod jim je do zdaj izdal 1212 odločb, ki so pogoj za izplačilo nadomestila. Do 5. novembra na zavodu pričakujejo, da se bo prijavilo še približno 1200 ljudi iz Muralista in Mure moška oblačila, tako da bo skupno na zavod prijavljenih približno 2600 nekdanjih Murinih delavcev. Prva denarna nadomestila bodo izplačana 13. oziroma 20. novembra, ko je predviden izredni rok za izplačila. Upravičenci bodo prejeli sorazmerni delež nadomestila za čas, ko so bili v oktobru brez zaposlitve in so se prijavili na zavod. Naslednji rok za izplačilo pa je predviden 30. novembra. Tisti, ki se bodo na zavod prijavili novembra, bodo nadomestilo predvidoma prejeli 7. decembra. Na pomoč nekdanjim delavcem v Muri je priskočil tudi Rdeči križ oziroma njegova pomurska enota. Tako območna združenja iz Murske Sobote, Gornje Radgone, Lendave in Ljutomera med 15. oktobrom in 15. decembrom zbirajo sredstva na računu SI56 0234 0025 8252 310. Sklic je 05 1828, namen Brezposelni Mure, prejemnik pa RKS OZ M. Sobota, Staneta Rozmana 3, 9000 Murska Sobota.

neutral

Steklarska nova ni edinstveni primer neplačevanja prispevkov iz naslova osebnih dohodkov zaposlenih. Tudi v Industriji usnja Vrhnika je neplačanih prispevkov za okoli 1,5 milijona evrov. Delavkam IUV podjetje od februarja lani ni plačevalo prispevkov. Stečajna upraviteljica Industrije usnja Vrhnika Nataša Gibičar Toš je za 24ur.com potrdila, da ZPIZ-u IUV dolguje 1.077.646,97 evra, ZZZS-u pa 419.209,37 evra. Prispevkov podjetje ni plačevalo od februarja lani pa do stečaja, razlog pa so bile velike likvidnostne težave, zato sama ocenjuje, da bi morali insolventni postopki steči že takrat. Glede dolžine stečajnega postopka pa je zatrdila, da bo ta odvisen od unovčevanja stečajne mase in trajanja sodnih postopkov. Kot je znano, se je na razpis za nakup IUV z zavezujočo ponudbo edini prijavil le lastnik podjetja Solidarnost Jernej Štuhec, a včeraj je že napovedal, da odstopa od namere o nakupu kompostarne, kar pomeni, da bo njegova 11-milijonska ponudba nekoliko nižja. Za nakup podjetja naj bi najel posojilo od Evropske investicijske banke EIB in Razvojne banke sveta Evrope CEB, pri čemer računa na 60-odstotno poroštvo države.

negative

Dobrih nasvetov se v življenju nihče ne brani, še posebno, če smo zaradi njih na boljšem. Tako v slabih kot tudi dobrih časih pa je iz ust finančnih svetovalcev slišati oguljeno frazo na borzi kupuj takrat, ko je poceni. Trik pa se skriva v ... Borza ne pozna besede garancija! Gospodarstvo in borza nista vselej časovno usklajena. Poenostavljena je primerjava gospodarstva in borze z gospodarjem in psom. Ko gresta na sprehod, je enkrat pes pred gospodarjem, spet drugič gospodar pred psom, toda na koncu vedno prideta oba istočasno domov. Podobno se dogaja z borzo in gospodarstvom, kjer praviloma borzni trg prehiteva pred gospodarsko sliko. Glede na pretekle hujše finančne krize se je izoblikovalo nenapisano pravilo, ki priča o tem, da borzni trg prehiteva gospodarsko sliko za šest do dvanajst mesecev. Poenostavljeno to pomeni, da tečaji delnic že začno rasti, še preden se razmere v gospodarstvu stabilizirajo. In na kakšen način to dejstvo zlorabijo določeni finančni svetovalci? Kupujte, ko se vse ceni, saj ste na razprodaji, je pogosto slišati iz njihovih ust. Zakaj ta instant nasvet lahko naredi več škode kot koristi in kaj je treba vedeti, preden ga dejansko vsakdo upošteva?

neutral

Nemški Quelle je v nedeljo začel s popolno razprodajo izdelkov iz svojega prodajnega programa. Lovci na ugodne ponudbe so okupirali internetno stran ter sesuli strežnike enega največjih kataloških prodajalcev v Evropi. Naprodaj je 18 milijonov kosov produktov. Kmalu po objavi največje nemške razprodaje vseh časov, kot svoji prisilni akciji pravi nesolventni Quelle, so lovci na akcije okupirali internetno stran kataloškega trgovca, s čimer so povzročili preobremenitev in posledično večurni izpad strežniškega sistema. Razprodaje so se začele tudi v vseh 1.200 trgovinah in 60 tehničnih centrih po vsej Nemčiji, pri čemer pri Quelle poudarjajo, da na morebitno poškodovano blago ni garancije oziroma aparatov, ki ne delajo, ne bo mogoče zamenjati ali zahtevati povračilo denarja. Brezpogojna razprodaja ima dva namena, in sicer popolno izpraznitev vseh skladišč in kolikor se le da visok izkupiček, ki bi vsaj nekoliko zapolnil finančno luknjo. Preberite še, kako Quelle rešuje situacijo, kaj bodo ohranili, koga prodali in kako rešujejo problem presežnih delavcev, saj poizkušajo najti rešitev za prav vsakogar.

neutral

Elan prodaja dve hčerinski družbi za 1,4 milijona evrov. Prvi nadzornik Stojan Nikolič je prepričan, da so sklenili dober posel. Dodatnih odpuščanj ne načrtujejo. Nadzorniki begunjskega Elana so se seznanili s tekočim poslovanjem družbe za obdobje januar september 2009. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Stojan Nikolič, družba posluje po pričakovanjih, v zvezi s prodajo dveh hčerinskih družb Elana Burinu YC pa je dejal, da smo lahko srečni, da smo dobili 1,4 milijona evrov . Pogodba za prodajo dveh družb, ki se ukvarjata s čarterjem, je bila podpisana, vendar prenosa ne bo do končnega plačila, kar pa naj bi se po njegovih besedah zgodilo 15. decembra. Prepričan sem, da je bil to dober posel, je dejal, saj sta se o prodaji pogovarjala že prejšnja uprava in prejšnji nadzorni svet . Nova uprava nas je prepričala, da poskusimo preživeti še eno sezono, a se je ta znova končala z 200.000 evri izgube. In za družbo, ki ima 29 jadrnic, pri čemer so vse starejše od šest let, in ki v zadnjih šestih oziroma sedmih letih, odkar je ustanovljena, dela do 200.000 evrov izgube, smo lahko srečni, da smo dobili 1,4 milijona evrov. Prav v zvezi z omenjeno prodajo dveh Elanovih hčerinskih družb pa so na Okrožnem državnem tožilstvu v Kranju 6. oktobra letos prejeli anonimno ovadbo zoper predsednika uprave Roberta Ferka in prvega nadzornika Nikoliča. Ovadena sta zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja, pranja denarja in dejanja poslovne goljufije. Ker pa k ovadbi po navedbah tožilstva niso priloženi nobeni dokazi, bo ovadba sprva poslana v preveritev policiji. Z ovadbo Nikolič ni podrobno seznanjen in zato zadeve ni želel komentirati. Dejal je le, naj si anonimnež prebere 288. člen Kazenskega zakonika, ki navaja, da je za krivo ovadbo zagrožena zaporna kazen do dveh let . Ovadbe prav tako ni želel komentirati Ferko. Glede načrtov o nadaljnji prodaji družb je Nikolič dejal, da razmišljajo o prodaji nestrateških družb, saj so v težkem likvidnostnem položaju, pri čemer tudi lastniki nimajo denarja za nenehne dokapitalizacije Elana . Omenjenih 1,4 milijona evrov, ki jih bodo dobili od prodaje dveh hčerinskih družb, bo Elan namenil za poplačilo bank. Omenil je še, da je vso Elanovo premoženje zastavljeno pri bankah. Dodatnih odpuščanj ne načrtujemo Glede tekočega poslovanja, ki so ga na današnji seji obravnavali nadzorniki, je Nikolič pojasnil, da so rezultati v skladu s pričakovanji, kar pomeni, da bodo na koncu leta beležili pozitivno stanje v zimski diviziji, v Elan Marinu pa dobrih sedem milijonov evrov izgube . Dodatnih odpuščanj ne načrtujejo. Uprava podjetja je po Nikoličevih besedah pripravila tudi nov načrt o reorganizaciji podjetja, a podrobnosti načrta ni želel razkriti, saj ga morajo najprej obravnavati lastniki. Naslednja seja nadzornega sveta bo 24. novembra.

neutral

Evropski inštitut za blagovne znamke je na Dunaju predstavil rezultate evropske raziskave o vrednosti blagovnih znamk Eurobrand 2009. Poslovni prostori Nokie, ki je z 35,220 milijarde evrov najvrednejša blagovna znamka Evrope. Družbe z najdragocenejšimi blagovnimi znamkami v Evropi so 1. Nokia 35,220 milijarde evrov, 2. LVMH 32,365 milijarde evrov, 3. INBEV 26,927 milijarde evrov, 4. Vodafone 23,789 milijarde evrov, 5. Unilever 22,829 milijarde evrov, 6. Telefonica 22,128 milijarde evrov, 7. Mercedes 19,392 milijarde evrov, 8. Deutsche Telekom 19,093 milijarde evrov, 9. BMW 18,765 milijarde evrov, 10. SAB Miller 18,349 milijarde evrov. Raziskava Eurobrand 2009 zajema več kot 3.000 blagovnih znamk iz 24 držav in 16 gospodarskih aktivnosti, najbolj napredujejo prehrambne znamke, kot so Nestle ali Heineken, med njimi pa se je znašla tudi slovenska znamka Gorenje.

positive

Predstavniki nekdanjih delavcev Mure, IUV in Steklarske nove zaradi neplačanih prispevkov in odpravnin zahtevajo sestanek z vlado. Če jih do naslednjega petka ne bodo sprejeli, se bodo podali na ulice. Delavci zahtevajo svoje. Predstavniki delavcev Mure, Industrije usnja Vrhnika in Steklarske nove podjetij, ki so v stečajnem postopku , so v Celju razpravljali o problematiki neplačanih prispevkov in odpravnin. Do 13. novembra zahtevajo sestanek pri predstavnikih vlade, v nasprotnem primeru za 18. november napovedujejo shod v Ljubljani. Predstavnik nekdanjih zaposlenih v podjetju Steklarska nova Stjepan Miklaužić je ob tem poudaril, da se ne zavzemajo samo za pravice nekdanjih zaposlenih v Muri, Industriji usnja Vrhnika in Steklarski novi, ampak za pravice vseh 150.000 zaposlenih v Sloveniji, ki so v podobnem položaju. Država na zatožni klopi 227 nekdanji delavcev Steklarske nove bo tožilo državo. Foto POP TV Kot je znano, je 227 nekdanjih delavcev Steklarske nove prejšnji teden odvetnika Aleksandra Čeferina pooblastilo, da v njihovem imenu vloži tožbo proti državi zaradi neizplačila odpravnin po uvedbi stečaja v podjetju. Država je bila namreč prek Kapitalske družbe Kad njegova 100-odstotna lastnica. Iz naslova neplačanih prispevkov je država delavcem dolžna 2,5 milijona evrov. Na oktobrskem srečanju predstavnikov Kada, sindikata in vlade je bilo sicer dogovorjeno, da bodo prispevki poplačani iz vsakoletnega prispevka, ki ga Kad nameni Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Kad vsako leto do 30. novembra zavodu nakaže skoraj 50 milijonov evrov.

neutral

Nadzorni svet SŽ je na maratonski seji razpravljal o skrb zbujajoči izgubi družbe. V prvih desetih mesecih so imele SŽ izgubo 31 milijonov evrov, do konca leta pa naj bi ta narasla na 41 milijonov. Predsednik nadzornega sveta Slovenskih železnic Andrej Godec Nadzorni svet Slovenskih železnic je v torek pozno zvečer po osmih urah sklenil sejo, na kateri je med drugim razpravljal o poslovanju družbe. Kot je pojasnil predsednik nadzornega sveta Andrej Godec, so bile v ospredju težave v tovornem prometu, kjer železnice vsak mesec ustvarijo približno tri milijone evrov izgube. Glavna tema, ki nam je vzela precej časa, so bile težave v tovornem prometu ter iskanje poti in usmeritev za rešitev tega najbolj perečega problema na Slovenskih železnicah, je dejal Godec. Nadzorni svet je obravnaval tudi rebalans poslovnega načrta za letos, pred tem pa so nadzorniki razpravljali o poslovanju v devetih mesecih letos. Železnice so globoko v rdečih številkah, saj se je izguba, kot je znano, v prvih desetih mesecih povzpela na 31 milijonov evrov, do konca leta pa naj bi po ocenah narasla na 44 milijonov evrov. Zadeve so resne, je dejal Godec, ki je za dopoldne napovedal tudi pisno sporočilo po torkovi seji nadzornega sveta. Sprejeli smo tudi sklep o izredni reviziji poslovanja Slovenskih železnic za obdobje od 1. septembra 2003 do danes, je pojasnil prvi nadzornik družbe, ki je v državni lasti. Glede poročila komisije za gospodarjenje s sredstvi pa so po Godčevih pojasnilih ob dejstvu, da so se tik pred sejo pojavili še nekateri dokumenti in dodatne okoliščine, s katerimi niti komisija niti vodstvo Slovenskih železnic nista bila seznanjena, nadzorniki sprejeli sklep, da je te zadeve nujno še preučiti. Upravi smo naložili, naj nam v 15 dneh posreduje vse ugotovitve in ukrepe, je dodal.

negative

Potovanja na priljubljene destinacije so aktualna vedno in ves čas, a če se želite izogniti gneči, visokim cenam in s tem privarčevati nekaj denarja, preberite, kdaj je najprimernejši in najugodnejši čas za oddih. Big Ben, londonska ikona Kdaj je pravzaprav idealen čas za potovanje in ogled priljubljenih destinacij po svetu? Vse je odvisno od kraja, kamor se odpravljamo. Pri potovanju lahko privarčujemo tudi do 50 odstotkov redne cene. To sicer ne pomeni, da je potovanje poceni, a vendar lahko postane dostopnejše in primernejše za naš proračun. Oglejte si nekaj destinacij po svetu, privarčujte nekaj denarja in se odpravite na oddih v času, ko so cene najnižje! London Funt je v zadnjem času postal cenejši kot kadar koli prej, kljub vsemu je London znan kot zelo drago mesto, kjer vam bodo hoteli izpuliti zadnji cekin. Privarčujete lahko med obiskom zunaj glavne sezone, to je od začetka novembra pa vse tja do konca marca. V tem času je možno dobiti prenočišča po najnižji ceni. Havaji To otočje spada med dražje počitniške destinacije, a je recesija zahtevala svoj davek tudi pri njih, saj je cena prenočišč sunkovito padla. Tako vas bo let do želene destinacije stal tretjino manj kakor prejšnje leto. Nizka sezona traja od septembra do zgodnjega decembra in če vas ne moti nekaj morebitnih kapljic dežja, je to zagotovo prava odločitev za vas. Preberite še, kdaj potovati v Rim, kamor vodijo vse ceste, kdaj je najbolje iti na Bahame, zakaj se zdaj splača na Florido v Disney World, kako močno popuščajo hotelirji v New York Cityju in kako si lahko privoščite več Pariza, mesta luči. Plaža Haena, Kauai, Havaji

positive

Med podjetji, ki svojim zaposlenim niso plačevala prispevkov, so tudi štiri Murina. Gre za Mura ženska oblačila, Mura Moška oblačila, Muralist in Mura, European Fashion Design. Skoraj 1580 delavcev iz Murinih podjetij nima plačanih prispevkov. V štirih Murinih podjetjih, ki so dobivala subvencije za krajši delovni čas in za svoje delavce, dolgujejo prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno, nato pa so šla v stečaj, je bilo skupno zaposlenih nekaj manj kot 1580 delavcev in delavk. Mura je imela sicer lani s poroštvom države za pet mesecev in pol odložene prispevke, letos pa v obe blagajni dolgujejo prispevke za avgust, september in oktober, v svoji današnji izdaji poroča časnik Delo. Kot je za 24ur.com povedal stečajni upravitelj Mura Ženska oblačila Borut Soklič, so v njihovem podjetju že obračunali vse obveznosti, ki bodo prenešene na jamstveni sklad in poplačane do sredine novembra. V Muri ženska oblačila je bilo sicer zaposlenih 588 ljudi. Skupni aktivni dolg vseh podjetij v Sloveniji iz prispevkov za socialno varnost je konec junija znašal 160,7 milijona evrov. Po zadnjih podatkih Dursa pa je bilo v njihovi evidenci 3081 podjetij, ki dolgujejo po več kot 4000 evrov neplačanih prispevkov. Skupno je v teh podjetjih zaposlenih 52.808 delavcev, podjetja pa so imela na včerajšnji dan za 75,1 milijona neplačanih prispevkov. 90 odstotkov neplačnikov je že v stečaju, med njimi pa jih zelo malo konča na sodišču, saj Durs in država ne opravljata svoje naloge, poroča Delo, ki se sklicuje na besede Andraža Zorka iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. V sindikatih so sami ovadili osem podjetij. Zavod za zaposlovanje bo te dni pozval 32 podjetij, tudi omenjena štiri Murina, o katerih so ugotovili, da niso poravnala svojih obveznosti, naj predložijo potrdilo Dursa o plačilu, kar bodo morala podjetja storiti v 45 dneh po prejetju poziva. Če podjetja tega ne bodo storila, bodo proti njim sprožili sankcije, razdrli pogodbe o subvencijah in izdali vlogo za terjatev.

negative

British Airways je v prvem polletju letošnjega poslovnega leta ustvaril 326 milijonov evrov izgube, medtem ko je v istem obdobju lani ustvaril 58 milijonov evrov dobička. Izguba v višini 292 milijonov funtov 326 milijonov evrov, ki jo je ustvaril britanski nacionalni letalski prevoznik British Airways, je prva izguba v kakšnem prvem polletju poslovnega leta ki se začne aprila sploh. Prvo polletje poslovnega leta je namreč za letalske družbe najmočnejša sezona, saj potniki v pomladnih in poletnih mesecih veliko potujejo na različne dele sveta, kjer preživljajo letne dopuste. Analitiki so sicer napovedovali izgubo pred davki v višini 252 milijonov funtov, a delnica British Airwaysa se je danes vseeno okrepila, saj so vlagatelji pozitivno sprejeli informacije o učinkovitosti načrta za prestrukturiranje in zmanjšanje stroškov. V podjetju so namreč zmanjšali zmogljivosti, v poletnem času za 3,5 odstotka, delovno silo so na različne načine oklestili za 1900, stroške na enoto pa so s tem znižali za 5,2 odstotka. British Airways bo stroške klestil tudi v prihodnje. Glede na to, da bodo prihodki v letošnjem poslovnem letu predvidoma za milijardo funtov nižji kot lani, ne moremo stati pri miru, zato je nadaljnje zmanjšanje stroškov ključno, je poudaril glavni izvršni direktor družbe Willie Walsh. Glavni izvršni direktor družbe Willie Walsh je napovedal, da je zmanjševanje stroškov neizogibno. Prihodki v prvem polletju so bili s 4,1 milijarde funtov za 13,7 odstotka nižji kot v istem obdobju lani. Zaradi precej nižje cene kerozina -17,8 odstotka pa so bili operativni stroški nižji za 8,7 odstotka, od tega je 48 milijonov funtov odpadlo na stroške za prestrukturiranje. Podjetje je sicer poleg operativnih stroškov vknjižilo še 100 milijonov funtov izdatkov za pokojnine in 65 milijonov drugih finančnih stroškov. V British Airways sicer pravijo, da so v potniškem prometu ob tri odstotke manjših zmogljivostih prihodki upadli za 13,6 odstotka, v tovornem prometu pa ob 13 odstotkov manjšem obsegu prepeljanega tovora za 30,9 odstotka. Kljub temu v družbi opozarjajo na močan likvidnostni položaj, saj celotna likvidnost znaša štiri milijarde funtov.

neutral

Privarčujemo lahko tako pri ročnem kot strojnem pranju in pomivanju. Z upoštevanjem koristnih in praktičnih nasvetov lahko kar precej zmanjšamo mesečne položnice, obenem pa tudi onesnaženost okolja. Vključujmo stroj v času nižje tarife električne energije. Kako lahko privarčujemo pri pranju Pri nakupu pralnega stroja izberimo takega, ki spada v razred varčnih porabnikov vode in električne energije ter ima varčne programe pranja. Perilo perimo le tedaj, ko ga je za poln boben, sicer izberemo program za polovično naložen boben, in tako prihranimo tudi do 25 odstotkov električne energije. Uporabljajmo energijsko varčne programe. Če za npr. normalno umazano belo bombažno perilo izberemo poseben program pri 60 stopinjah Celzija razen tekstila za bolnike in dojenčke in ne 95 stopinjah, lahko prihranimo do 40 odstotkov električne energije. Izberimo kakovostnejši pralni prašek, ki omogoča pranje perila pri nižji temperaturi. Razen pri izredno umazanem perilu lahko predpranje izpustimo. S tem porabo električne energije zmanjšamo vsaj za 10 odstotkov. Še več koristnih in praktičnih nasvetov o tem, kako lahko prihranite pri pranju in tudi pomivanju si lahko preberete v nadaljevanju članka na našem spletnem portalu www.cekin.si Kampanja Energija si, bodi učinkovit ponuja kar nekaj nasvetov za varčevanje z energijo.

positive

Umar ugotavlja, da gospodarstvo kaže znake okrevanja, vendar temu ne sledi trg dela. Po napovedih se bo položaj poslabševal tako v letu 2010 kot verjetno tudi še v letu 2011. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar pravi, da je podobna gibanja opaziti v celotnem območju evra. Direktor Umarja Boštjan Vasle je dejal, da za Slovenijo napovedujejo, da bo imela konec tega leta blizu 100 tisoč brezposelnih. V prihodnjih dveh letih lahko pričakujemo še dodatno povečanje te številke, čeprav ne tako drastično kot letos, ko se je samo v zadnjih mesecih povečala za več kot 50 odstotkov. Stopnja brezposelnosti se bo v letu 2011 približala 11 odstotkom, je dejal Vasle. Boštjan Vasle, direktor Umar Uveljavitev zahteve po zvišanju minimalne plače na 600 evrov bi utegnila število brezposelnih še povečati. Dokler se ne bo bistveno povečala produktivnost panog, ki zaposlujejo največ ljudi z minimalno plačo, bi vsak poseg v minimalno plačo, še posebej tako drastičen, povzročil dodatne pritiske na povečanje brezposelnosti, je povedal Vasle. Zadnji znaki sicer kažejo na stabilizacijo aktivnosti v slovenskem gospodarstvu. Industrijska proizvodnja in izvoz sta se v zadnjih mesecih že nekoliko okrepila, opaziti je stagnacijo prihodkov v trgovin in gostinstvu, še naprej pada edino panoga gradbeništva. Stabilizacijo je opaziti tudi v javnih financah, kjer se je razkorak med javnofinančnimi prihodki in odhodki v drugem četrtletju začel zmanjševati. V prihodnjem letu lahko pričakujemo nizko gospodarsko rast, ki pa je zelo negotova in jo spremljajo velika tveganja, je dejal Vasle. Ni nujno, da se bodo ugodni rezultati, ki jih je opaziti v zadnjih mesecih, nadaljevali brez premora, je posvaril. Finančne težave podjetij se povečujejo Trg dela ne ogreva skupaj z gospodarstvom. Foto POP TV Z razmeroma slabimi rezultati gospodarstva v zadnjem letu se povečujejo tudi finančne težave podjetij. Pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu je bilo v prvih devetih mesecih letos 40,7 odstotka več kot v istem obdobju lani, povprečni mesečni znesek nedospelih obveznosti pa je bil skoraj za tri četrtine večji. Dogovor o politiki plač v javnem sektorju, po katerem se bodo plače javnih uslužbencev v prihodnjem letu povečale za 3,1 odstotka, se zdi Vasletu z vidika makroekonomske stabilnosti ustrezen. S tem povečanje plač v javnem sektorju ne bo bistveno odstopalo niti od produktivnosti dela niti od gibanja plač v zasebnem sektorju, je dejal Vasle. Cene v zadnjih mesecih ostajajo stabilne, stopnja inflacije se tako giblje okoli nič odstotkov. Pozitivno prispevajo k rasti cen edino storitve, medtem ko se v preostalih skupinah cen že kažejo deflacijske tendence. Kreditni krč ostaja velik problem, je ugotovil Vasle in dodal, da so predvsem krediti podjetjem na zaskrbljujoče nizki ravni. Vendar pa je položaj na kreditnem trgu pri nas še vedno boljši kot v celotnem območju evra. Pri nas se namreč obseg kreditiranja na letni ravni povečuje za od tri do pet odstotkov, medtem ko se je v območju evra praktično zaustavilo.

negative

Sindikat gostinstva in turizma zaenkrat v stavki v Casinoju Portorož ne bo sodeloval. Uprava bo po besedah predstavnice Git Jožice Bone namreč uredila nekatere stvari za gostinstvo. Zaenkrat bo stavkal samo Sids. Sindikat gostinstva in turizma Git zaenkrat v stavki v Casinoju Portorož ne bo sodeloval. Na današnjem zboru smo se odločili, da zaenkrat v to stavko ne gremo, zato ker bo uprava nekatere stvari za gostinstvo uredila. Bomo pa kasneje, če bomo videli, da odziva ni, o tem razmišljali, je za 24ur.com povedala predstavnica Git v Hitu Jožica Bone. Kot je pojasnila, gre za to, da je uprava med drugim napovedala, da bo uredila vrednotenje gostinstva, vrednotenje pri sistemu plač v centrih, da bi se končno izenačilo delno tudi z igralnicami . Mi zahtevamo maksimalno, oni minimalno in predvidevamo, da bi prišlo do neke sredine. Bomo videli, kaj bo na sredinem sestanku, je dejala Bonetova. Bonetova se bo sestanka, predvidenega za sredo udeležila, če bo dobila vabilo, ki ga zaenkrat ne bo. Član uprave Hita Uroš Kravos, ki je tudi vodja pogajalske skupine, je pred tem dejal, da bo Git in Sindikatu igralniških delavcev Slovenije Sids za sredo predlagal sestanek. Bo stavkal samo Sids? Vodstvo novogoriške enote sindikata Sids pa je danes v Solkanu predstavilo zahteve pred petkovim začetkom stavke v novogoriških Hitovih igralnicah Park in Perla. Kot osrednjo zahtevo stavke, ki bo v noči s petka na soboto trajala tri, preostali soboti v novembru pa šest oz. 12 ur, je predsednik generalnega stavkovnega odbora in novogoriške enote sindikata Sids Iztok Černigoj izpostavil preklic odpoved podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času za zaposlene v igralništvu. Med ostalimi 12 zahtevami je član generalnega stavkovnega odbora Andrej Šekli omenil tudi kršenje podjetniške kolektivne pogodbe in zakonov v zvezi z zdravjem in varstvom pri delu ter upoštevanje mnenja sindikata pri sanacijskem programu. Za stavko je krivo vodstvo, ker je odpovedalo podjetniško kolektivno pogodbo... Nov predsednik uprave očitno naseda raznim strokovnjakom, ki so s podobnimi potezami, kot je ta, podjetje pripeljali v zdajšnji položaj, je poudaril Černigoj. Menimo, da so njihove poteze neutemeljene, ga je dopolnil član generalnega stavkovnega odbora Zoran Vetrih. Stavkamo izključno za ohranjanje pravic zaposlenih. Mi nismo povzročili krize podjetja, je poudaril. Na načrtovano zmanjševanje pravic zaposlenih s strani uprave so lastnike Hita, nadzorni svet, predsednika vlade in ministra za finance Francija Križaniča v posebnem pismu opozorili že 21. oktobra, a odgovora doslej še ni bilo, je pojasnil Černigoj. Uprava Hita Stavkovne zahteve so neutemeljene Uprava je temeljito preučila stavkovne zahteve in jih ocenjuje za neutemeljene, saj družba Hit izpolnjuje vse obveznosti do zaposlenih in ne krši določb, navedenih v stavkovnih zahtevah. Pogajalska skupina uprave bo podrobno argumentacijo stališč za posamezno stavkovno zahtevo pojasnila na sestanku v sredo. Zaradi konstruktivnega odnosa in v izogib dodatnemu zaostrovanju se bo uprava do sestanka s sindikatoma vzdržala dodatnega javnega komentiranja stavkovnih zahtev, so sporočili. Igralnica Perla Igralniški delavci ter zaposleni v gostinstvu in turizmu naj bi v obeh Hitovih novogoriških igralnicah začeli stavkati 13. novembra ob 22. uri in znova začeli delati ob 1. uri naslednjega dne. Stavko naj bi ponovili in nekoliko podaljšali še 21. in 28. novembra. Če uprava sindikalnih stavkovnih zahtev ne bo izpolnila, bodo stavkali tudi v decembru, so v petek sporočili sindikalisti. Stavka v Casinoju Portorož prihodnji teden Sindikati v Casinoju Portorož so medtem za teden dni prestavili stavko, napovedano za 13. in 14. november. Za to so se odločili, ker niso uspeli pravočasno oddati napovedi stavke. Stavka bo tako 20. in 21. novembra. Kot so pojasnili predstavniki sindikata, minuli petek na sedežu družbe, ko so želeli vročiti napoved stavke, čudežno ni bilo nobene pooblaščene osebe, ki bi lahko sprejela napoved stavke oziroma jo zavedla v delovodnik pošte. Sindikati smo z razočaranjem ugotovili, da organizacija delovnih procesov v družbi Casino Portorož ne omogoča sprejemanja pošte med delovnim časom. Najbolj pa obžalujemo dejstvo, da ne moremo izvajati stavkovnih aktivnosti skupaj s kolegi iz Hita, ki so napoved oddali v petek popoldne in pri tem niso naleteli na zaprta vrata, so poudarili. Kot so še pojasnili, so z izvedbo stavke skupaj s sindikati iz Hita želeli opozoriti na nemogoče razmere, v katerih se je znašlo slovensko igralništvo, in na razmere, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje tudi na državni ravni. Po njihovem mnenju se samo z zmanjševanjem števila zaposlenih ne bodo rešile nakopičene težave, ki jih je po njihovi oceni povzročilo slabo vodenje družb v preteklem obdobju.

neutral

Holdinška družba Istrabenz je na sodišče vložila zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja družbe. Spremembe načrta je obravnaval tudi nadzorni svet Istrabenza. Holdinška družba Istrabenz je danes na Okrožno sodišče v Kopru vložila zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja družbe, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz družbe. Spremembe načrta je danes v Ljubljani obravnaval tudi nadzorni svet Istrabenza. Spremembe načrta finančnega prestrukturiranja sta pripravila uprava Istrabenza in prokurist Tomaž Berločnik. Vsebina sprememb ni znana, redkobesedni pa so bili tudi po današnji seji člani nadzornega sveta koprske družbe. Pojasnili so le, da načrt vsebuje nekaj sprememb, in opozorili, da je manevrskega prostora zelo malo, da pa se pogajanja z bankami upnicami nadaljujejo. Predsednik nadzornega sveta Istrabenza Janez Grošelj je novinarjem po seji povedal, da je načrt že v prvotni obliki predvideval praktično realno poplačilo upnikov, tako da kakšnega večjega prostora za izboljšavo ni bilo. Predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič So pa dodali še nekaj, kar se je realno dalo izboljšati. Po njegovih besedah so se tudi določene napovedi ob polletju spremenile, zato menijo, da bodo banke upnice, če bodo podprle načrt, poplačane. Poplačilo upnic je predvideno do konca leta 2013. Grošelj je zatrdil, da si želijo prostovoljne poravnave. Družbe iz holdinga Istrabenz so po njegovih besedah v takšni kondiciji , da bi se lahko z bankami upnicami pogovarjali o poslu, ne pa o prisilni poravnavi ali celo o stečaju. Kot je še poudaril Grošelj, so glede pogovora z upnicami še vedno optimisti, da se bodo lahko z njimi dokončno pogovorili v smeri, ki bo dobra za vse. Banke upnice so se že v petek pogovarjale o spremembah načrta finančnega prestrukturiranja. V petek so jih obravnavali tudi člani nadzornega sveta Istrabenza, a so sejo prekinili in jo nadaljevali danes. Petkovega sestanka bank upnic sta se v petek udeležila tudi predsednika uprav Petrola in NFD Holdinga, Aleksander Svetelšek in Stane Valant. Svetelšek je dejal, da bo Petrol pripravil zelo konkreten predlog , saj da novi predlog uprave vodi v stečaj in ni dober ne za Petrol ne za banke . Petrol ob bank upnic pričakuje resen premislek Nadzorni svet Petrola je danes potrdil predlog uprave Petrola za prostovoljno poravnavo z bankami upnicami v družbi Istrabenz in ga označil za dobrega. Petrol od bank upnic pričakuje resen premislek in pozitivno odločitev o novem predlogu poravnave , so po seji sporočili iz Petrola. V Petrolu pričakujejo resen premislek. Foto 24ur.com Petrol je bankam upnicam tako poslal že tretji predlog rešitve Istrabenza, kar je potrditev resnosti namere reševanja te naložbe, je v sporočilu zapisal prvi nadzornik Tomaž Kuntarič in dodal, da je predlog prostovoljne poravnave po mnenju uprave in nadzornega sveta dober in sprejemljiv tako za banke, lastnike kot za zaposlene . Zato Petrol pričakuje od bank upnic resen premislek in pozitivno odločitev o novem predlogu poravnave. Vsi dosedanji predlogi Petrola so vedno varovali interes družbe in šli v smeri, po kateri se nikakor ne bi ogrožalo prihodnjega poslovanja Petrola, pravi Kuntarič in dodaja, da noben od predlogov ni predvideval in tudi današnji ne predvideva dodatne obremenitve družbe. Petrolov primarni interes je še vedno ohraniti energetski steber Istrabenza, hkrati je pri morebitni prodaji ostalih naložb vedno zasledoval cilj doseganja najvišje vrednosti vseh naložb, je zapisal. Se bo Istrabenz izognil stečaju? Koprsko okrožno sodišče je 9. julija izdalo sklep o začetku prisilne poravnave Istrabenza, uprava pa ima možnost v roku štirih mesecev od izdanega sklepa predložiti spremembe načrta finančnega prestrukturiranja. Po poročanju medijev naj bi se Istrabenz v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja zavezal k skrajšanju roka za poplačilo bank s pet na štiri leta, pa tudi k višji obrestni meri za dana posojila, s čimer naj bi skušal zadovoljiti banke upnice. Banke upnice, ki bodo čez približno mesec dni glasovale o usodi prisilne poravnave, še vedno niso dosegle enotnega stališča glede možnosti zunajsodne poravnave. Prisilno poravnavo morajo namreč podpreti upniki, ki imajo v rokah najmanj 60 odstotkov terjatev, medtem ko imajo štiri banke, ki so zahtevale stečaj koprskega holdinga Bawag, Sparkasse, Volksbank in SKB banka, 42-odstotni delež terjatev. Vnovičen sestanek vseh 19 bank upnic Istrabenza v tem tednu ni predviden, obstaja pa možnost, da se bodo upnice sestajale v ožjih zasedbah.

neutral

V podjetju, ki je lani ustvarilo skoraj 115 milijonov evrov čistih prihodkov in skoraj 2,5 milijona evrov čistega dobička, je večina od 940 delavcev na minimalni plači.

negative

OECD je po Avstriji in Švici tudi Liechtenstein odstranila s svojega sivega seznama davčnih oaz. To je storila po tem, ko je država sklenila še zadnja dogovora o tesnejšem sodelovanju na področju davkov. Kneževina Liechtenstein Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD je s svojega sivega seznama davčnih oaz, ki so se zavezale k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu, a še niso v večjem merilu uvedle ustreznih ukrepov, odstranila tudi Liechtenstein. V septembru je to uspelo med drugim Avstriji in Švici. Tudi Liechtenstein se je tako zdaj preselil na tretji seznam, na katerem je več deset držav oziroma davčnih jurisdikcij, ki so v veliki meri uvedle mednarodno dogovorjen davčni standard. Med njimi so Velika Britanija, Italija, Japonska, Slovenija, Francija, Nemčija, Rusija in ZDA. OECD se je za to potezo odločila, potem ko je Liechtenstein sklenil še zadnja dva od skupaj 12 dvostranskih dogovorov o tesnejšem sodelovanju na področju izmenjave davčnih informacij. Zadnja dva odgovora je podpisal z Belgijo in Nizozemsko. Kot je znano, je OECD je v začetku aprila v skladu s sklepi londonskega vrha skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev G20 objavila več list davčnih jurisdikcij. Posamezne države je vanje razdelila glede na stopnjo sodelovanja na področju izmenjave davčnih informacij, potrebnih za boj proti davčnim utajam. Največ zanimanja je vzbudila t. i. črna lista davčnih oaz, ki niso sprejele nobene zaveze glede spoštovanja mednarodnega standarda o izmenjavi davčnih podatkov. Na njej so se sprva znašli Kostarika, Malezija, Filipini in Urugvaj, vendar pa je OECD že nekaj dni po objavi liste sporočila, da na črni listi ni več nobene države, ker so se omenjene polno zavezale k izmenjavi davčnih podatkov.

neutral

Poslanska skupina SDS je predlagala spremembo davčne zakonodaje, ki bi omogočila, da podjetja vse davčne obveznosti plačujejo na en račun. S tem bi prihranili na administrativnih stroških. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko Poslanska skupina SDS PS SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o davčnem postopku, ki bi uredila plačevanje obveznosti podjetij na en račun. Podjetja in samostojni podjetniki plačujejo svoje davčne obveznosti na račune, ki so odprti pri Banki Slovenije. Prispevki za samostojnega podjetnika se trenutno plačujejo na 3 različne račune, za zaposlene pri njih pa na 4 oziroma 5, za zaposlene pri pravnih osebah pa na 10 računov, pravijo v SDS. V poslovni praksi to pomeni, da mora zavezanec v nekaterih primerih davčne obveznosti plačati tudi na deset različnih računov in pri tem banki vsakič plačati provizijo. Ti stroški so zato lahko predvsem za mala in mikropodjetja, glede na njihovo davčno obveznost, nesorazmerno visoki. Zato v poslanski skupini SDS menijo, da bi se s predlagano novelo bistveno zmanjšala administrativna obremenitev podjetij. Kar nekaj finančnih prihrankov in rahlo izboljšanje likvidnostnega položaja, ki jo ta zakon prinaša, pa bi bilo še posebej pomembnih v času svetovne finančne in gospodarske krize, še ugotavljajo v PS SDS.

positive

Center Naložbe, družba iz verige podjetij Boška Šrota in lastnica Infond Holdinga, je objavila nastop insolventnosti, saj so zaradi nezmožnosti plačevanja zapadlih obveznosti postali trajno nelikvidni. V Centru Naložbe pojasnjujejo, da je v zadnjem času veliko upnikov družbe zoper njih vložilo predloge za izdajo začasnih in predhodnih odredb, ki jim je sodišče sledilo ter izdalo sklepe o predhodnih in začasnih odredbah. Posledica tega je, da so upniki na premoženju družbe pridobili zastavno pravico . Prav tako so po pojasnilih Centra Naložbe upniki družbe dosegli, da je družbi prepovedano kakršno koli izplačilo denarnih sredstev z njenih transakcijskih računov, ki jih ima odprte pri NLB, NKBM in Banki Koper. Glede na navedeno torej družba ne more vršiti nobenih plačil prek njenih TRR-jev, torej tudi ne more plačevati zapadlih obveznosti do svojih upnikov, so opozorili. Družba je zato ugotovila, da je trajno nelikvidna po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Uprava družbe je v zakonskem roku pripravila ustrezno poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja v skladu z določilom 35. člena omenjenega zakona ter ga predložila v obravnavo nadzornemu svetu družbe, so še navedli. Predsednik uprave Pivovarne Laško Foto Pivovarna Laško Pivovarna Laško je vložila predlog za stečaj Centra Naložbe in Infond Holdinga Za Center Naložbe je sicer na mariborskem okrožnem sodišču že vložen predlog za začetek stečajnega postopka, ki so ga 19. oktobra vložila podjetja iz skupine Pivovarna Laško Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo. Obenem so enak zahtevek vložila za Infond Holding. Za ta korak so se odločila zaradi uveljavljanja in zaščite terjatev družb skupine Pivovarna Laško do Centra Naložb ter zagotovitve enakopravnega poplačila upnikov obeh družb, so tedaj pojasnili v predlagateljicah stečaja. Medtem ko je Infond Holding insolventnost razglasil že v začetku avgusta, je to zdaj storil še njegov največji lastnik Center Naložbe. Skupina Center Naložbe je sicer v prvem polletju ustvarila za 17,13 milijona evrov čiste izgube.

negative

Nadzorni svet Intereurope je odpoklical predsednika uprave družbe Jazbeca, ki odhaja v NLB. Kmalu se bo spremenila tudi sestava nadzornega sveta podjetja, ki je letos poslovalo negativno. Jazbec je odšel iz Intereurope. Nadzorni svet je z mesta namestnika predsednika uprave družbe Intereuropa odpoklical Marka Jazbeca, ki odhaja na čelo NLB. Glede na kratek čas od mojega imenovanja v upravo družbe Intereuropa d.d. je bila odločitev za odhod izjemno težka, vendar predstavlja imenovanje v upravo največje slovenske banke NLB d.d. veliko osebno priložnost, ki jo jemljem kot svoj največji karierni izziv, je v izjavi po odhodu iz Interevrope zapisal Jazbec. Že naslednji teden se bo spremenila tudi sestava nadzornega sveta družbe, saj je Svet delavcev družbe zaradi izteka mandata predstavnikov, zaposlenih v nadzornem svetu, izvolil nove člane NS predstavnike zaposlenih. To so Maksimiljan Babič, Nevija Pečar in Ljubo Kobale, ki bodo mandat nastopili z naslednjim četrtkom. Nadzorni svet Intereurope je poleg tega na svoji seji obravnaval in sprejel poročilo uprave o poslovanju koncerna Intereuropa v obdobju devetih mesecev leta 2009, v katerem je Intereuropa ustvarila 144,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. To pomeni 30-odstotni zaostanek za načrtovano vrednostjo čistih prihodkov od prodaje ter 29-odstotni zaostanek glede na enako obdobje lanskega leta Poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo v obravnavanem obdobju znaša 11,3 milijona evrov. Devetmesečno obdobje je zaključeno z negativnim poslovnim izidom iz poslovanja v višini 0,5 milijona evrov. Po odbitju davkov je bil čisti poslovni izid obdobja negativen in je znašal 5,4 milijona evrov, so še sporočili iz podjetja. Poslovanje je močno zaznamoval upad mednarodnih trgovinskih tokov in gospodarske aktivnosti na trgih koncerna ter povečanje pritiskov na prodajne cene, kar je izdatno vplivalo na zmanjšanje obsega prodaje koncerna Intereuropa.

neutral

Po šestih mesecih od oddaje vlog bodo mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja oziroma subvencioniranje tržnega najema stanovanj končno izplačali 4,5 milijonov evrov! Subvencija znaša 300 evrov na člana družine, kar pomeni, da bo tričlanska družina v enkratnem znesku prejela 900 evrov, štiričlanska pa 1.200 evrov. Stanovanjski sklad RS, javni sklad, je začel s prvimi izplačili subvencij vsem tistim upravičencem, katerih sklepi so postali pravnomočni najkasneje do 10. novembra letos. Sklad je s pošiljanjem prvih pozitivnih sklepov pričel 23. oktobra. Javni poziv za oddajo vlog pa se je pričel 4. maja in zaključil 25. maja. Do tako dolgega roka za izplačilo subvencij je prišlo, ker sredstva, ki so bila v ta namen prvotno predvidena v proračunu Republike Slovenije glede na izreden odziv upravičencev, niso v celoti zadoščala, zato je bilo treba zagotoviti dodatna sredstva. Ta pa so bila zagotovljena šele v začetku meseca novembra. Sklad je v letošnjem pozivu prejel 4.206 vlog za leto 2009 in 1.375 vlog za leto 2008, skupaj torej 5.581 vlog, vključno z nepopolnimi in prepozno oddanimi. Do subvencije je po preučitvi vseh vlog upravičenih 4.249 prosilcev, od tega 3.500 za leto 2009 in 749 za leto 2008. Na današnji dan je bilo izvedenih 640 nakazil za leto 2008 v skupnem znesku 558.600 evrov in 1.942 za leto 2009 v skupnem znesku 2.147.100 evrov. Skupno je bilo nakazanih že 2.705.700 evrov. Več o tem, kako se bodo izvajala nadaljna izplačila in koliko denarja je zmanjkalo ter zakaj, na našem spletnem portalu www.cekin.si. Prihodnji javni poziv bo predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta.

neutral

Zaposleni v Hitovih novogoriških igralnicah so za tri ure prekinili delo. Stavka je uspela, ugotavljajo v sindikatu. Zdaj so na vrsti pogajanja, če ne bodo uspešna, sledi nov delavski upor. Pogajalski skupini se bosta znova sestali v četrtek, 19. novembra. Sindikat Sids je sicer stavko napovedal tudi za 21. november, ko jo bodo podaljšali na šest ur, in 28. november, ko naj bi trajala 12 ur. Če uprava sindikalnih stavkovnih zahtev ne bo izpolnila, nameravajo stavkati tudi v decembru. Novogoriška enota Sindikata igralniških delavcev Slovenije Sids je ob enih zjutraj zaključila triurno stavko v Hitovih igralnicah Park in Perla. Predsednik stavkovnega odbora Iztok Černigoj jo je ocenil kot zelo uspešno, saj se ji je pridružilo med 80 in 90 odstotkov zaposlenih v igralnicah. Stavkovne straže so zabeležile tudi kršitve. Stavka je bila zelo uspešna. Če bo treba, jo bomo ponovili, je povedal Černigoj. Po njegovih besedah so zaposlene, ki so stavkali na delovnih mestih, podprli tudi kolegi, ki so imeli prost dan. V noči na soboto naj bi bilo sicer skupaj v igralnicah Park in Perla običajno okoli 400 igralniških delavcev. 100.000 evrov škode Dogajanje med stavko si je tako v Parku kot Perli ogledal tudi predsednik uprave Hita Drago Podobnik, ki pa se na klice novinarjev ni odzival. Iz Hita so sicer že med stavko sporočili, da bo delo med stavko organizirano tako, da bo poslovni proces čim manj moten. Neposredno poslovno škodo te stavke so ocenili na 100.000 evrov. Kot je znano, sta sindikata Sids in Git pred tednom napovedala stavko, a so v Git od stavke v začetku tega tedna odstopili. Pogajalska skupina uprave Hita in stavkovni odbor sta se v četrtek in petek pogovarjala, dogovora glede 12 stavkovnih zahtev pa nista dosegla. V sindikatu zahtevajo preklic odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času, ki ju je uprava Hita enostransko odpovedala konec oktobra. Kot je zatrdil vodja pogajalske skupine uprave Hita Uroš Kravos, uprava odpovedi obeh dokumentov ne bo preklicala, saj sta del s sanacijskega programa, vseeno pa verjame, da bodo našli rešitev ki bo nekje vmes . 50 milijonov evrov izpada na leto Za tri ure so prekinili delo. V Hitu poudarjajo, da izpolnjujejo vse obveznosti do zaposlenih. Po njihovih besedah obstoječi režim delovnega časa zaposlenim omogoča bonitete, ki jih v trenutkih gospodarske krize in ob nespremenjeni prekomerni obdavčitvi igralništva ni mogoče ohranjati. Realizacija družbe Hit je namreč v dveh letih padla za več kot 25 odstotkov, kar pomeni 50 milijonov evrov izpada na leto. Nasprotno pa Černigoj ugotavlja, da krize glede na obisk v igralnicah ni opaziti, celo ob tej stavki ne. V primeru nadaljevanja stavke bi se neposredna škoda povzpela na milijon evrov. Ob splošnem padcu obiska bo izguba verjetno precej višja in bo znašala vsaj dvakratnik oz. večkratnik omenjenega zneska, kar bo še dodatno povečalo izgubo in oslabilo položaj Hita na trgu, so še poudarili v novogoriškem igralniškem podjetju.

neutral

V Zvon Ena Holdingu se s strateškimi partnerji iz tujine pogovarjajo o prodaji T-2, s čimer bi poplačali tudi del dolga do Dravskih elektrarn. V finančni družbi Zvon Ena Holding pa so v poročilu o poslovanju od začetka julija do danes zapisali, da se z več strateškimi partnerji iz tujine pogovarjajo o prodaji deleža v družbi T-2. Kot še piše v poročilu, je imel T-2 v omenjenem obdobju štiri milijone evrov čiste izgube pred obdavčitvijo, zapadle obveznosti plačuje z zamikom in ima likvidnostne težave. V holdingu so T-2 letos tudi dokapitalizirali z 22,5 milijona evrov. V poročilu so še zapisali, da se s strateškimi partnerji iz tujine pogovarjajo o prodaji deleža v T-2 in o prodaji drugega premoženja za poplačilo obveznosti do Dravskih elektrarn. Kot je znano, je Zvon Ena Holding Dravskim elektrarnam dolgoval skupno 21 milijonov evrov, od tega pa je že vrnil 12 milijonov. Smart Com in Lokainvest sta podala predlog za stečaj T-2 Kot je znano, sta podjetje Smart Com in Lokainvest na mariborsko okrožno sodišče že podali predlog za začetek stečajnega postopka nad T-2. Po pojasnilu direktorja Smart Com Filipa Remškarja T-2 še ni plačal zapadlih računov za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja. V T-2 pa so sicer povedali, da je zahteva za stečaj neutemeljena, kar so sodišču v ugovoru na predlog tudi obrazložili. Podrobneje pa postopka niso želeli komentirati. Z okrožnega sodišča v Mariboru so sicer sporočili, da so zahtevo za začetek stečajnega postopka prejeli, trenutno pa čakajo na odločitev T-2, ali bodo na predlog ugovarjali ali ne.

negative

Prevent Globalu se obetajo vse večje težave. Delni lastnik Nijaz Hastor naj bi ustavil velik del naročil, hkrati pa se v četrtek obeta stavka zaposlenih, če ti do takrat ne dobijo oktobrskih plač. Po mojih informacijah naročil ni bilo že prejšnji teden, tudi danes ni bilo novih naročil. To pa pomeni, da bodo zaposleni imeli delo s starimi naročili še ta teden, prihodnji teden pa bi bilo lahko zaradi ustavitve naročil teoretično okoli 150 ljudi ostalo brez dela, je za 24ur.com povedal predsednik podjetniškega sindikata Vlado Zorman. Po njegovih besedah bi lahko že ta teden bili presežni delavci na programu Passat Comfort, a so odgovorni v podjetju naredili nekatere prerazporeditve in delavce razporedili na druge programe. S selitvijo proizvodnje je Prevent Globalu zagrozilo nemško podjetje Prevent DEV v primeru, da uprava na čelu z Ivanom Majcnom ne bo odstopila. Ta je že v petek sporočila, da ne namerava ponuditi odstopa, zato se v podjetniškem svobodnem sindikatu, ki ga vodi Zorman, bojijo, da bo Prevent DEV začel uresničevati napovedi o selitvi proizvodnje iz Slovenije. Prevent DEV je posredni kupec večine avtomobilskih sedežnih prevlek, ki jih sešijejo avtomobilska podjetja Prevent Globala v Sloveniji s skupno 1300 zaposlenimi. Poslovanje Prevent Globala je tako trenutno povsem odvisno od poslovnega sodelovanja z nemškim Prevent DEV, ki je v lasti drugega največjega lastnika Prevent Globala, Nijaza Hastorja 45-odstotni delež. Problem tudi z osebnimi dohodki Predsednik podjetniškega sindikata je govoril tudi o napovedani stavki zaposlenih. Glede tega je rekel, da je predsednik uprave Majcen že pred časom dal obljubo, da bodo zaposleni plače dobili 13. oziroma 15. novembra. Nekaj manjših družb v sklopu družbe Prevent je plače sicer res izplačalo, a večina zaposlenih v Preventu plač še ni dobila. Če plač ne bo do vključno 18. novembra, bo naslednji dan sledila stavka, ki bo trajala do izpolnitve zahtev. Med te spada tudi zahteva, da se zaposlenim plačajo vsi še neplačani prispevki v 2. pokojninski steber. Podjetje naj bi zaposlenim po besedah Zormana namreč dolgovalo za štiri mesece omenjenih prispevkov.

negative

V septembru je povprečna plača v Sloveniji znašala 929,36 evra in je bila za 1,2 odstotka višja od avgustovske, so ugotovili na Sursu. Najbolj za 6,3 odstotke pa se je zvišala ravno v Pomurju, tudi zaradi Mure. Povprečna mesečna bruto plača za september se je po dvakratnem zaporednem znižanju ponovno zvišala, so v statistični analizi ugotovili v Statističnem uradu RS Surs. Povprečna bruto plača je znašala 1433,93 evra in je bila za 1,3 odstotka višja od plače za avgust 2009. V primerjavi s povprečno mesečno bruto plačo za september 2008 pa je bila višja za 2,4 odstotka. Povprečna mesečna neto plača za september je znašala 929,36 evra in je bila za 1,2 odstotka višja od avgustovske. Cene življenjskih potrebščin so se v septembru v povprečju znižale za 0,2 odstotka, zato se je povprečna mesečna plača za september glede na pretekli mesec realno zvišala za 1,5 odstotka. Najbolj so se plače zvišale v dejavnosti promet in skladiščenje, z vidika regij pa v pomurski statistični regiji Kot so še ugotovili na Sursu, se je povprečna mesečna bruto plača za september najbolj zvišala v dejavnostih promet in skladiščenje za 6,4 odstotka in gradbeništvo za 2,8 odstotka. Najopazneje pa se je bruto plača znižala v gostinstvu za 2,3 odstotka ter zdravstvu in socialnem varstvu za 1,9 odstotka. Z vidika statističnih regij se je bruto plača za september zvišala v vseh statističnih regijah, razen v jugovzhodni Sloveniji, kjer se je znižala za 0,9 odstotka, so sporočili s Sursa. Najbolj se je zvišala v pomurski regiji, za 6,3 odstotka, goriški, za 2,6 odstotka in v notranjsko-kraški statistični regiji, za 2,1 odstotka. Največji dvig plač v Pomurju je najverjetneje predvsem posledica zmanjšanja števila zaposlenih oseb v predelovalnih dejavnostih, saj so tam plače praviloma nižje od regionalnega povprečja, pravijo na Sursu. Povprečna plača za plačano uro se je znižala za 1,9 odstotka S plačo za september je bilo povprečno plačanih 169 ur na zaposlenega, to je za tri odstotke več kot mesec pred tem 164 ur. Povprečna mesečna bruto plača za plačano uro pa je bila glede na avgust nižja za 1,9 odstotka in je znašala 8,46 evra.

neutral

Novi prvi mož Iskre Avtoelektrike bo Edvin Sever. V skladu s pogodbo o zaposlitvi Igorju Mihajloviću po prenehanju funkcije in delovnega razmerja ne pripada odpravnina. Nadzorni svet Iskre Avtoelektrike je v ponedeljek zaradi odstopa dosedanjega predsednika in obeh članov uprave imenoval novo upravo. Za predsednika uprave Iskra Avtoelektrika je imenoval Edvina Severja, sedanjega direktorja strateške poslovne enote Mehatronika, za člana uprave pa Bojana Koniča, sedanjega direktorja strateške poslovne enote Trading. Mandat predsednika in člana uprave je petleten in začne teči s 1. decembrom. Poleg tega je predsednik nadzornikov Igor Hustič po pooblastilu nadzornega sveta sklenil pogodbo o zaposlitvi s predsednikom uprave v odstopu Igorjem Mihajlovićem za obdobje opravljanja funkcije predsednika uprave. V skladu s pogodbo o zaposlitvi Mihajloviću po prenehanju funkcije in delovnega razmerja ne pripada odpravnina. Od 1. decembra brezposeln Mihajlović, ki je 1. septembra letos nasledil dolgoletnega prvega moža Iskre Avtoelektrike Aleša Nemca, je odstopil zaradi nesoglasij v zvezi z določenimi posli in ravnanjem celotne uprave pod vodstvom Nemca pri teh poslih, v kateri sta bila tudi Tadej Vidic in Ivan Lisjak. Slednja nista več člana uprave šempetrske družbe od nedelje. Mihajlović je ob tem zatrdil, da bo z vsebinsko predajo poslov začel takoj, Iskro Avtoelektriko pa s 1. decembrom zapušča, in sicer brez odpravnine. Na vprašanje, kje se bo nadaljevala njegova kariera, pa je zatrdil, da nima nobene ponudbe. Od 1. decembra sem brez službe, je dodal. Dejal je še, da je bil sicer pripravljen sodelovati tako s Severjem kot Koničem, ki sta njegova dolgoletna sodelavca. Program dela je pripravil z vsemi direktorji, tako da ga dobro poznata oba in Mihajlović pričakuje, da bosta z njegovo realizacijo tudi nadaljevala. Vsebine interne revizije Mihajlović ni mogel komentirati, zatrdil pa je, da so sklepi nadzornega sveta jasni, prav tako zakonodaja. Ob tem tudi ni želel komentirati, ali bi bila po njegovem potrebna tudi zunanja revizija. Mihajlović je prepričan, da se razmere v družbi izboljšujejo, saj se naročila večajo. Težko ocenjujem, ali bodo potrebna odpuščanja ali ne. Dejstvo je, da se obseg naročil povečuje. Ali smo na ravneh, na katerih bi morali biti, pa je drugo vprašanje, je poudaril. Dodal je še, da bo treba poslovanja nekaj podjetij iz skupine Iskre Avtoelektrike temeljito preučiti in določena tudi zapreti.

neutral

Minister Križanič meni, da se razmere v Muri počasi izboljšujejo. Število zaposlenih je že preseglo tisoč, je dejal in izrazil upanje, da je v Muro prinesel nekaj malega dobre volje . Kaže, da se razmere v podjetju Mura počasi izboljšujejo. Število zaposlenih je že preseglo tisoč, je po današnjem obisku podjetja Mura v Murski Soboti dejal minister za finance Franc Križanič. Križanič, ki se je ob obisku murskosoboške Mure v okviru vladnega obiska v Pomurju pozanimal, kako poteka sanacija podjetja, je ocenil, da je v podjetju dober kader, ki uspešno brani tržne deleže, nekatere pa tudi pridobiva in s tem omogoča ponovno zaposlovanje delavcev. Križanič je ob tem izrazil upanje, da je v Muro prinesel nekaj malega dobre volje . V Muri zaposlenih prek 1000 delavcev Murini delavci Predsednik uprave Mura Bojan Starman pa je pojasnil, da so v torek zaposlili 493 delavcev z zavoda za zaposlovanje, 20 odstotkov od teh za nedoločen čas, ostale za določen čas enega leta, medtem ko je dodatnih 80 zaposlenih dobilo delo za tri mesece, za čas povečanega sezonskega dela. Zdaj je v Muri zaposlenih prek 1000 delavcev, je dodal Starman. Povedal je, da si v podjetju Mura in partnerji zaenkrat prizadevajo za čim hitrejšo vzpostavitev vseh poslovnih funkcij. Od prihodnje zakonodaje pa Starman, ki je ministra opozoril tudi na potrebo po podjetjem bolj prijazno davčno zakonodajo, pričakuje, da bodo v podjetju na dolgi rok uspeli rešiti premoženje podjetja, urediti lastniško konsolidacijo in da bodo imeli zagotovljeno perspektivo pri delu. Starman je dejal še, da je bilo takoj na začetku potrebno zagotoviti, da je začetek podjetja na takšnih temeljih, ki bodo dolgoročni, tako da bo podjetje dosegalo ustrezno učinkovitost in takšne stroške, ki jih cena na trgu trenutno prenese, da zagotovijo vsaj minimalno pozitivno poslovanje. Tudi Križanič meni, da bo podjetje obstalo, da ima prihodnost v konkurenčni in kakovostni proizvodnji in v povrnitvi dizajna, marketinga in vsega, kar je po njegovih besedah včasih krasilo Muro in je v zadnjih 10, 15 letih zamrlo . Mura je bila včasih slovenski šampion Minister Križanič je danes obiskal tudi podjetje Kema Puconci, za katero je dejal, da je prodorno podjetje, in je neke vrste regijski šampion . Mura pa lahko to zopet postane. Včasih je bila slovenski šampion, je menil minister. Ob obisku v podjetju Kema Puconci je ministra spremljal tudi državni sekretar Andrej Horvat. Vlada z današnjim obiskom Pomurja preverja, ali so bili ukrepi za sanacijo stanja v regiji, ki je bila med finančno in gospodarsko krizo po besedah ministra Križaniča nadpovprečno prizadeta, pravilno nastavljeni. Kot je še dejal minister, bo vlada ob naslednjem obisku preverjala, kaj vse se je v tem obdobju izboljšal, učinkom pa bo sicer vlada sledila tudi v vmesnem obdobju.

neutral

Delavci Prevent Globala so prejeli plače, zato ne bodo stavkali. V podjetju pa so potrdili, da je Prevent DEV preselil program passat comfort v Sarajevo. Sedež Prevent Globala v Slovenj Gradcu V službi za odnose z javnostjo Prevent Globala so potrdili, da so delavci v podjetju danes prejeli oktobrske plače, zato so se s sindikatom dogovorili, da stavke v četrtek ne bo. Kot je znano, so delavci zagrozili, da bodo v nasprotnem primeru 19. novembra ponovno stavkali. V podjetju pa so tudi potrdili, da bo Prevent DEV program passat comfort iz Prevent Globala preselil v Sarajevo. Zaradi tega bo najverjetneje okoli 100 delavcev od skupno 150, ki jih dela na tem programu, prihodnji teden napotenih na čakanje, je še pojasnila tiskovna predstavnica Prevent Globala. Podjetje Prevent Global sicer skupno zaposluje okoli 1300 delavcev. Ima pa tri proizvodne obrate, v Slovenj Gradcu, Radljah in Mirni na Dolenjskem.

negative

S stavkovnimi zahtevami SIDS in odgovori uprave družbe Hit nanje se je seznanil tudi nadzorni svet omenjene družbe, ki je tako upravo kot sindikate pozval h kostruktivnemu dialogu. Nadzorni svet družbe Hit se je na seji med drugim seznanil s stavkovnimi zahtevami sindikata SIDS in odgovori uprave nanje. Nadzorniki zato pozivajo tako upravo kot sindikate h konstruktivnemu dialogu, racionalnosti in upoštevanju realnih makroekonomskih dejstev ter uskladitvi obveznosti družbe s finančnimi zmožnostmi. Nadzorniki so se ob tem seznanili tudi s poslovanjem družbe in skupine Hit v prvih devetih mesecih tega leta in poročilom posebne revizije poslovanja v letih 2006, 2007 in 2008. Družba je tako v prvih devetih mesecih ustvarila skoraj 140 milijonov evrov bruto realizacije, kar pa je skoraj 14 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju lani. Igralniško-zabaviščne centre družbe Hit je v tem času obiskalo 1.107.500 ljudi, kar je 9,5 odstotka manj kot lani. Kljub tem dejstvom pa je družba z racionalizacijo poslovanja uspela ustaviti povečevanje izgube, ki je v devetih mesecih letošnjega leta dosegla 4,5 milijona evrov, so še zapisali. V zvezi s poročilom posebne revizije pa je nadzorni svet upravi naložil, da skliče skupščino delničarjev družbe, na kateri se bodo ti odločali o vložitvi tožbe zoper organe vodenja in nadzora za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja in nadzora.

neutral

Modna oblikovalka Urša Drofenik že od julija ne izplačuje plač, so povedale šivilje. Zato se je pet delavk odločilo za izredno odpoved delovnega razmerja po krivdi delodajalca. Slovenska modna oblikovalka Urša Drofenik, ki vodi podjetje Delavnice mode UD iz Rogaške Slatine, naj šiviljam že od julija letos ne bi izplačala plač. Zato se je pet šivilj odločilo za izredno odpoved delovnega razmerja po krivdi delodajalca, Drofenikova pa jim tudi že od lani ni plačevala prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Urša Drofenik Šivilje, ki so izredno odpoved podale 20. oktobra, so povedale, da jih je Drofenikova, ko je bila slabe volje tudi žalila. Ko so šivilje zahtevale izplačilo plač, jim je Drofenikova, pri kateri delata samo še dve šivilji, povedala, da nima denarja in da bo naprej delala s šiviljami ali brez njih. Kot so pojasnile, je Drofenikova računala na pomoč države, a je ni dobila. Prav tako ji ni uspelo pridobiti niti bančnega posojila. Lani pa je delavkam izplačala le delni regres, za letošnjega ni bilo sredstev, občasno pa je delavkam dala nekaj denarja na roko . Šivilje tudi navajajo, da je Drofenikova v dolgovih, transakcijski račun podjetja je blokiran že pet mesecev, dobavitelji pa so tudi ustavili dostavo blaga za izdelavo oblek. Opozorile so tudi, da je Drofenikova leta 2003 ustanovila novo podjetje Delavnice mode UD, vanj pa prezaposlila delavke iz stare družbe, v okviru katere tudi niso bili poravnani prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Po mnenju šivilj so cene oblek Drofenikove previsoke, zato jim ni uspela prodaja v Hotelu Kempinski Palace Portorož, kjer ima podjetje trgovino, prav tako je slaba prodaja v trgovini na Dunaju. Drofenikova naj bi zdaj razmišljala o otvoritvi trgovine v San Moritzu. Šivilje so še dodale, da bi za svoje delo morale biti plačane, zavedajo pa se, da bo Drofenikova poskušala namesto njih zdaj zaposliti nove šivilje.

negative

V Kranjski Zvezdi še ne bo stavke. Medtem se razmere v podjetju poslabšujejo, danes naj bi jim odklopili plin. Prav tako naj bi narobe obračunali plače. V Kranjski tekstilni tovarni Zvezda kljub sprva za danes napovedani dokončni odločitvi o usodi podjetja, te za zdaj še ne bo. Vodstvo podjetja in delavci so se namreč dogovorili, da delavci zamrznitev stavke podaljšajo do srede, 25. novembra, ko se bo sestal upravni odbor. Medtem se razmere v podjetju poslabšujejo, danes naj bi jim odklopili plin. Kot je pojasnil predsednik sindikata v Zvezdi Janez Podgorelec, so delavci 17. novembra prejeli neto plače za oktober, pri čemer pa je bilo tistim na čakanju po njegovih besedah plačilo narobe obračunano. Prav tako jim še vedno niso bili izplačani prispevki za socialno varnost za september in oktober ter regres za letošnje leto. V družbi materiala nimajo, naročila pa po njegovih besedah vztrajno prihajajo, pri čemer se pojavljajo tudi novi kupci. Znova je poudaril, da bi glede na povpraševanje v tovarni lahko delali v treh izmenah. Zaposleni v Zvezdi so 9. novembra po pogovorih s predstavniki upravnega odbora podjetja zamrznili stavko do danes. Takrat je namreč predsednica upravnega odbora Tea Nevena Gorjup zatrdila, da naj bi bili danes znani rezultati pogovorov s strateškim partnerjem Tekstina iz Ajdovščine, ki je pripravljen vložiti sredstva v Zvezdo. Ta rok je, kot omenjeno, zdaj prestavljen na 25. november. Sicer pa je bilo podjetje po besedah Gorjupove 9. novembra začasno nelikvidno, ne pa tudi insolventno. Kakšne je trenutno stanje, ni znano. Medtem je Tekstina objavila poročilo o poslovanju za prvih devet mesecev, v tem obdobju je ustvarila 2,66 milijona evrov prihodkov iz prodaje in zabeležila 676.000 evrov izgube. Vzrok za izgubo pripisujejo padcu prodaje za 37 odstotkov glede na enako lansko obdobje, slabši likvidnosti in višjim cenam vhodnih materialov. V podjetju je sicer trenutno v veljavi 36-urni tedenski delavnik.

negative

Igralniški delavci v portoroškem in lipiškem kazinu družbe Casino Portorož so ponoči opozorilno stavkali, saj niso dosegli dogovora z upravo. Zaposleni v portoroškem in lipiškem kazinu družbe Casino Portorož so med 22.00 in 3.00 opozorilno stavkali. Sindikati namreč spet niso dosegli dogovora z upravo. Po nekaterih ocenah naj bi se stavke udeležilo 90 odstotkov zaposlenih, napovedujejo pa jo tudi za danes. Delodajalci so sicer poskrbeli za zadostno število zunanjih sodelavcev, predvsem študentov, da je delo v igralnih salonih potekalo nemoteno, je dejal sindikalni predstavnik Mirjan Rožman. Večje škode za podjetje tako ne pričakuje, je dodal. Razbijanje enotnosti? Za danes je napovedana tudi šesturna opozorilna stavka v Hitovih igralnicah Perla in Park. Uprava je sicer sindikatom včeraj predlagala, da bi se poskusili pogoditi le z delom zaposlenih, oziroma da naj bi vsaka skupina zaposlenih reševala svoje težave ločeno. Sindikati na predlog, ki ga razumejo kot razbijanje enotnosti sindikatov , niso pristali. Kot je znano, sindikati v stavkovnih zahtevah izpostavljajo poplačilo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, sklenitev normativnega dela podjetniške kolektivne pogodbe in uskladitev začasnega dogovora o plačah z novo sistemizacijo.

negative

Če zjutraj zavijate z očmi, ko vam budilka zvoni na uho in vam gre kar na jok, ko se spomnite, da je pred vami osem ali več ur dela, pomislite, da bi lahko bilo še veliko slabše. Ni dobro, če pogajalki popustijo živci ... Lahko bi bila pogajalka s teroristi, kar je idealno za vsako, ki potrebuje ogromno mero adrenalina. V opisu dela je zapisano, da bi vam telefon pozvonil vsakič, ko se bo kakšen norec želel razstreliti, zraven pa bo na vse grlo kričal do takrat samo njemu znane zahteve. Splezali boste pač tja, kjer se je v družbi dinamita ugnezdil in se z njim poskušali pogovoriti. Ker ste ženska, vsi menijo, da bo to otročje lahko. A ena sama napačna beseda vas lahko skupaj z njim ponese na enosmerni let nad mestom. Slabosti službe seveda so, vendar običajno nimate napornih trenutkov. Bodimo odkriti koliko terorističnih groženj bi prejeli vsak mesec? A ko gre zares, je nastali problem res gromozanski. Naj še on izkusi, kako ženska trpi za lepoto! Ves svet bo iz varne razdalje, seveda opazoval vsak vaš korak, vsako vašo potezo, poslušal vsako vašo besedo in če bo šlo kaj narobe, bodo vse, kar ste rekli in storili, analizirale vse možne službe in agencije, vlada, mediji, voditelji pogovornih oddaj in vesoljno rumeno časopisje. Prednosti? Vsekakor! Ko boste naveličani službe, se vedno lahko za mastne denarce zaposlite kot svetovalec pri ločitvah. Med najslabše službe za ženske prav gotovo sodi tudi varuška otrok v nakupovalnem centru, lahko bi bili tudi pobiralka cestnine. Sanjsko za moške, a toliko manj za ženske, je voskanje mednožja, višek zabave ponuja tudi predelovanje perutnine. Argumentiramo zakaj.

neutral

Po mnenju direktorja mednarodnega denarnega sklada je najhujši krizni val že minil, vseeno pa je opozoril, da gospodarstvo ostaja ranljivo ter da bodo izhodne strategije odigrale pomembno vlogo. Direktor IMF Dominique Strauss-Kahn Čeprav je najhujši krizni val po mnenju generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada IMF Dominiquea Strauss-Kahna že minil, pa svetovno gospodarstvo ostaja zelo ranljivo. Kot je menil danes v Londonu, je najhuje zahvaljujoč drznim in hitrim ukrepom minilo. Lahko rečemo, da se je okrevanje začelo, je na letni konferenci britanskega združenja za industrijo poudaril Strauss-Kahn. Dodal je, da je okrevanje še vedno šibko in temelji na politični podpori. Finančne razmere so se po njegovi oceni izboljšale, a so še vedno daleč od običajnih. Strauss-Kahn je dodal še, da morajo države še bolje sodelovati pri okrevanju svetovnega gospodarstva. Globalno gospodarstvo je v zadnjem letu po njegovi oceni pomembno napredovalo, a medtem ko svet stoji na robu okrevanja, se že soočamo z novimi in obsežnimi izzivi. Potrebujemo sodelovanje pri izhodnih strategijah in oblikovanju novega modela rasti, hkrati pa tudi pri regulaciji finančnega sektorja, je poudaril prvi mož IMF.

neutral

Uprava in sindikati v Casinoju Portorož in Casinoju Hit so še vedno na različnih bregovih. V kolikor se ne bodo dogovorili, delavci napovedujejo bolj resno stavko. Casino Portorož V sindikatu Casinoja Portorož, kjer je pretekli vikend potekala opozorilna stavka, pričakujejo nadaljevanja pogajanj z upravo, sicer bodo čez 14 dni ponovno stavkali. Takrat naj bi poskusili na svojo stran pritegniti tudi študente, da bi imela stavka večji učinek. V sindikatu menijo, da situacija še ni tako huda, da bi se plače morale tako drastično znižati, kot predvideva sanacijski program, da pa se lahko dogovorijo o skrajšanju delovnega časa, kar bi lahko znižalo strošek dela. Kot je povedal predstavnik sindikata v Casinoju Portorož Mirjan Režman, pa poslovne škode za podjetje tokrat ni bilo, saj je podjetje za njihovo delo najelo študente. V Hitu bo stavka že prihodnji teden? V Casoniju Hit v Novi Gorici, kjer so delavci prav tako stavkali zaradi nezadovoljstva s sanacijskim načrtom uprave, pa nameravajo stavko, v kolikor ne bo novih pogajanj, nadaljevati že prihodnji vikend. Kot je povedal tiskovni predstavnik Hita Tilen Majnardi, je stavka v preteklem vikendu povzročila okoli 300.000 evrov škode, še prej pa je bilo za 100.000 evrov škode. Celotno škodo je težko oceniti, saj nekateri obiskovalci že samo zaradi napovedi stavke ne pridejo, je še povedal Majnardi. V celoti v podjetju ocenjujejo, da je bilo škode zaradi stavke že za milijon evrov. Študenti med vikendom, ko je obisk največji, namreč ne morejo popolnoma nadomestiti delavcev, je še pojasnil Majnardi. Casino Hit Stavka zaradi nezadovoljstva z napovedano sanacijo podjetij Ob napovedi sanacijskih programov uprave Casinoja Hit in Casinoja Portorož oba v večinski lasti države so sindikati začeli opozarjati na posledice teh programov, ki so za delavce nesprejemljive. V Hitu so delavci proti odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času. V Casinoju Portorož pa delavci opozarjajo, da bi se po sanaciji nekaterim skupinam, kot so krupjeji, plače preveč znižale po sedanjem predlogu od 20 do 40 odstotkov. Gre za približno 200 zaposlenih, je pojasnil sindikalni predstavnik Režman.

negative

Za tretjega člana uprave Kada je bil imenovan Bachtiar Djalil, ki bo mandat nastopil s 1. januarjem. Sprejeli so tudi rebalans letošnjega finančnega načrta. Skupščina Kapitalske družbe Kad je na predlog nadzornega sveta za tretjega člana uprave Kada imenovala Bachtiarja Djalila, ki bo svoj petletni mandat nastopil s 1. januarjem 2010. Iz družbe so sporočili, da Djalil izpolnjuje vse v razpisu zahtevane pogoje in na podlagi pridobljenih delovnih izkušenj ustreza merilom za zasedbo delovnega mesta člana uprave Kada. Z novim letom se bo tako pridružil predsedniku uprave Borutu Jamniku in članici Anji Strojin Štampar. Na skupščini so tudi potrdili rebalans finančnega načrta za leto 2009, ki temelji na spremenjenih predpostavkah ter okoliščinah, ki pri pripravi poslovno finančnega načrta, izdelanega konec leta 2008, niso mogle biti upoštevane. Makro in mikro ekonomski kazalci konec lanskega leta še niso odražali vseh razsežnosti in obsega pričujoče gospodarske krize. Prvotno predpostavko o 3,5-odstotni gospodarski rasti je zamenjala zadnja ocena vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, po kateri naj bi letos gospodarska aktivnost v Slovenij upadla za več kot sedem odstotkov. Manj ugodne gospodarske razmere so botrovale dodatni zaostritvi likvidnostnega položaja vlagateljev, zato je v rebalansu zajet bistveno manjši obseg prodaj gospodarskih družb, kot jih je Kapitalska družba sprva načrtovala.

neutral

Zaradi selitve programa izdelave sedežnih prevlek za model passat comfort iz Slovenj Gradca v Sarajevo, so pretekli teden na čakanje na delo napotili 17 Preventovih delavcev, danes pa še 28. Sedež podjetja Prevent Global v Slovenj Gradcu Na programu izdelave avtomobilskih sedežnih prevlek za passat comfort sicer dela 150 delavcev, vendar so jih nekaj prerazporedili v obrat v Radlje ob Dravi, kjer imajo trenutno več dela, veliko jih je tudi na bolniški. Zaenkrat tako še ni znano, ali bo v prihodnjih dneh moralo na čakanje še kaj delavcev, je povedala predstavnica za stike z mediji v Prevent Globalu Monika Žvikart. Selitev programa passat comfort v Sarajevo je bila sicer po besedah predsednika uprave Prevent Globala Ivana Majcna z nemškim podjetjem Prevent DEV dogovorjena že lani. Kot kaže, pa se izvaja v zelo neugodnem času za podjetje Prevent Global. Nesoglasje med največjima lastnikoma Položaj družbe je negotov zaradi nesoglasij med največjima lastnikoma Prevent Globala, Jankom Zakeršnikom in Nijazom Hastorjem, sicer tudi lastnikom podjetja Prevent DEV, ki je kupec večine v Sloveniji sešitih Preventovih avtomobilskih sedežnih prevlek. Stanje zaostrujejo Hastorjevi doslej neuspešni pritiski k odstopu uprave in nezaupanje podrejenih direktorjev do vodstva družbe. Strani bosta stališča skušali zbližati na sestanku, ki je napovedan za sredo. Po za zdaj znanih informacijah bodo s strani Prevent Globala na sestanku sodelovali predsednik nadzornega sveta Vladimir Bilić, odvetnik Miran Kos, na katerega so se zaradi razmer v družbi obrnili izvršni direktorji Prevent Globala, na sestanku pa bodo sodelovali tudi nekateri izvršni direktorji. Janko Zakeršnik Foto POP TV Kot je povedal Bilić, so s Prevent DEV že posredovali nekatere pogoje, pod katerimi so pripravljeni nadaljevati poslovno sodelovanje s Prevent Globalom. Med drugim naj bi želeli večjo vlogo pri imenovanju uprave družbe. Lastniki bodo na skupščini odločali tudi o prodaji premoženja Prevent Globala Sicer pa je uprava Prevent Globala, ki jo sestavljata predsednik Ivan Majcen in član Dušan Zakeršnik, v soboto v časniku Večer objavila sklic skupščine družbe, ki bo 22. decembra. Delničarji bodo sprejemali sklep, povezan s prodajo premoženja, in odločali o dveh novih članih nadzornega sveta. Po odstopih Bogdana Šavlija in Janka Šteharnika nadzorni svet predlaga imenovanje Vojka Karnerja in Andreja Korošca za člana nadzornega sveta. Uprava in nadzorni svet skupščini v sprejem predlagata tudi sklep, da se za preveritev vodenja poslov med družbama Prevent Global in Prevent DEV v zadnjih petih letih imenuje posebni revizor, in sicer družba PricewaterhouseCoopers.

neutral

Državno pravobranilstvo zdaj nasprotuje izplačilu akontacije stečajni upraviteljici Nataši Gibičar Toš, kar pozdravlja tudi nekdanji zaposleni v IUV, ki se proti izplačilu nagrade končno ne bori več sam.

neutral

Če zjutraj zavijate z očmi, ko vas budilka opozarja, da je treba služiti denar in preklinjate sami zase, ker ga služite predvsem za šefa, pomislite, da bi bilo lahko še veliko slabše. Kaj je dala kravica? Mleko? Kaj, če bi bili pridelovalec semen, kar je idealno le za prave in resnične ljubitelje živali. No, tukaj ne gre za kmetijstvo, semena so lahko tudi v tekoči obliki, po domače, zaposleni ste kot živalski masturbator. V praksi to pomeni, da od vas želijo, da zbirate seme vseh mogočih živalskih samcev, no, pravzaprav tistih najžlahtnejših, ki bodo svoje življenje podarili naprej. Odvisno od proračuna, ki ga je za to delo namenil vaš šef ali od tega, kako močno mu greste na živce, vas bodo v hlev poslali z a električno sondo, ki bo žival na prijeten način stimulirala ali b umetno vagino tukaj boste najbrž vedeli, kaj z njo početi ali c majhno brisačko, s katero si boste obrisali roke. Nič ne bo pomagalo, če boste trdili, da ste nekompatibilni in da bi bilo bolje, če bi poskusili s svojo vrsto. Slabosti je kar nekaj in če niste resnično velik in brezpogojni ljubitelj živali, se bo služba tudi vam zazdela višek bizarnosti. Kaj boste na primer rekli vašemu otroku, ko vas bo vprašal, kaj naj reče, ko ga v vrtcu sprašujejo, kaj dela ati? Tudi najbolj varno ni, pa ne mislimo na počen kondom. Predstavljajte si situacijo, če bo 700 kilogramski plemenski bik, ves pod paro , zgrešil leseno kravo in pristal na vas? Tudi držanje bikovega priveska med vrhuncem dogajanja najbrž ni najpreprosteje. In kaj če brcne v vaši smeri? Prepuščamo vas lastni domišljiji Se je nalepil na žvečilni gumi? Prednosti? Tudi so, saj naslednje jutro ne bo nobenega telefonskega klica z željo po še. In tisti bolj domiselni lahko pokličejo kakšnega svobodomiselnega filmskega producenta in zaslužijo nekaj evrčkov s prodajo ekskluzivnih filmskih pravic. Berite dalje. Sadomazohisti se najbrž ne bodo strinjali, da je raziskovalec komarjev slab poklic, najstniki s podivjanimi hormoni bi se zelo radi zaposlili kot čistilci v pornokinu. Tudi balzamerji trupel pravijo, da brez njih ne gre in če bo nekdo našel sumljivi paketek na letališču, bodo vsi bežali v nasprotni smeri od tiste, kamor bo pogumno zakorakal bombni tehnik.

neutral

Vsak peti izmed nas bo prej umrl, preden bo prejel prvo pokojnino. Ne bodite ravno vi tisti peti! Če bi torej želeli imeti mesečne prejemke po zaključku delovne dobe enako visoke ali celo višje, kot je vaša plača, potem je čas da ukrepate. Za vas smo pripravili nekaj ekskluzivnega! Po končani delovni dobi si vsakdo zasluži malce razkošja, mar ne? Dejstvo je, da bodo naše pokojnine skromne, preskromne ali pa jih sploh ne bo. Država se je opredelila, da bomo morali delati dlje, v ta namen je ustanovila tudi slabo učinkovit, drugi pokojninski steber in javno razgrnila slabo stanje v pokojninski blagajni. Vsi bi morali razmišljati o jeseni našega življenja in kako dostojno jo bomo preživeli. Treba je ukrepati že danes, kajti jutri je lahko prepozno! Zagotovite si izračun svoje pokojnine in sodelujte v privlačni nagradni igri, ki vas bo z malo sreče razvajala v začetku novega leta! Prijavite se lahko TUKAJ! Izračun pokojnine vam bo nazorno pokazal, kaj morate danes storiti, da se izognete bistvenemu znižanju življenjskega standarda ob upokojitvi. Kar pa je najpomembnejše Za vas smo neodvisno analizirali vse produkte na trgu in za vsako generacijo pripravili optimalne rešitve za dosego želene pokojnine. Več. INDIVIDA Portfelji so primerni za vsakogar! Več. INDIVIDA Portfelji so skupek različnih vzajemnih skladov, ki tvorijo donosen in razpršen način varčevanja za pokojnino. Z rednimi mesečnimi zneski ali enkratnimi pologi si lahko zagotovite ustrezen dodatek k vaši osnovni, državni pokojnini. Izbor vzajemnih skladov temelji na strokovnih analizah Svetovalne skupine INDIVIDA in pričakovanj upraviteljev družb za upravljanje. Več. Primer varčevanja v INDIVIDA Portfeljih Z varčevanjem 100 EUR mesečno in s pologom 5.000 EUR lahko v 15 letih, ob 10-odstotnem donosu na kapitalskih trgih, pričakujete glavnico 60.000 EUR. Iz te glavnice lahko črpate približno 450 EUR dodatne mesečne dosmrtne rente. Glavno načelo ostaja zmanjšati tveganje in povečati donos vlagatelju. V preteklem letu so se INDIVIDA Portfelji izkazali kot bistveno bolj varna in donosna oblika varčevanja, saj so v povprečju primerjalno dosegali višje donose ob nižjem tveganju, kot če je vlagatelj razporedil sredstva v samo en vzajemni sklad s podobno strukturo portfelja. Več o donosih Za več informacij o posameznih portfeljih kliknite na želeni portfelj INDIVIDA MAXIMUS INDIVIDA FORTIS INDIVIDA SOLIDUS INDIVIDA SECURUS Kje lahko naročim INDIVIDA Portfelje? Spletna oddaja naročil je možna ekskluzivno na spletni strani PRISTOP INDIVIDA PORTFELJI. Naročite jih lahko tudi na brezplačni tel.št. 080 14 15 Prepustite torej skrb za pokojnino našim strokovnjakom, vi pa poskrbite zase in za vaše zdravje, da boste lahko v tretjem življenjskem obdobju uživali sadove svojega dela. Pomirjajoče okolje, sprostitev, kulinarično razvajanje, energija za vaše telo in malce adrenalina čakajo na vas! Več o nagradni igri in nagradah najdete TUKAJ .

neutral

Poziv osrednjega državnega investicijskega holdinga Dubai World k odlogu plačila okrog 60 milijard dolarjev do maja prihodnje leto tudi danes pretresa borzne parkete. Novica, da je osrednji državni investicijski holding dubajskega emirata Dubai World upnike pozval k odlogu plačila približno 60 milijard dolarjev dolga do maja prihodnje leto, še vedno pretresa evropske borzne parkete. Po četrtkovem šoku so osrednje evropske borze današnje trgovanje prav tako začele s padci, ki pa so manj izraziti. V Londonu se je indeks FTSE 100 v primerjavi s četrtkom za zdaj tako znižal za 0,27 odstotka, na 5180 točk, v Frankfurtu je DAX uvodoma izgubil 0,29 odstotka in se giblje okoli 5600 točk, pariški CAC 40 pa je nižje za 0,11 odstotka pri 3675 točkah. 80-milijardni dolg države Dolgovi Dubai World znašajo 60 milijard dolarjev od sicer skupno 80 milijard dolarjev dolga celotne države. Prošnja upnikom za odlog plačila je razlog za bojazni pred morebitnim zlomom tega investicijskega holdinga ter posledicami, ki bi jih to lahko imelo za banke upnice. Dubajski finančni trgi so danes zaprti. Zlati časi za Dubaj so zaradi svetovne finančne in gospodarske kriza mimo. Morebiten bankrot države po mnenju finančnih strokovnjakov sicer ni verjeten, sta se pa znašla državni investicijski holding Dubai World in njegova hčerinska družba Nakheel v resnih težavah. Razpršen dolg Novica je že v četrtek zamajala finančne trge, najbolj so bile prizadete evropske bančne delnice. Banka za mednarodne poravnave je ocenila, da je izpostavljenost evropskih bank nasedlim nepremičninskim projektom Dubai World okoli 62 milijard evrov, vendar pa je po navedbah bančnikov dolg Dubai World zelo razpršen, zato nobena posamezna banka ni zelo resno ogrožena. Še bolj so težave Dubai World pretresle azijske trge. Borze v Aziji so tako utrpele velike padce. Tokijski Nikkei je končal 3,22 odstotka nižje, hongkonški Hang Seng je izgubil 4,8 odstotka, vrednost osrednjega indeksa šanghajske borze pa je padla za 2,4 odstotka. Finančna in nepremičninska kriza sta iz Dubaja že pregnali številne bogate in slavne lastnike nepremičnin. Ali se bo David Becham kopal sam?

negative

Jamstveni sklad je 514 delavcem Mure ženska oblačila v stečaju izplačal okoli milijon evrov iz naslova neizplačanih plač, odpravnin in nadomestil za neizrabljeni dopust. Nekateri delavci Mure so že dobili izplačana nadomestila iz stečajne mase podjetja. Danes je Javni jamstveni in preživninski sklad RS izplačal sredstva 514 delavcem iz podjetja Mura ženska oblačila v stečaju iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljeni dopust in odpravnin, so sporočili z omenjenega sklada. Delavci so skupaj prejeli 1.012.786,62 evra, povprečno neto izplačilo na delavca pa je znašalo 1.164,96 evra. Konec oktobra in v začetku novembra letos so delavci iz Murinih podjetij vlagali zahteve za izplačila iz naslova pravic, ki jim pripadajo zaradi insolventnosti delodajalca. Skupaj so na skladu prejeli 2608 zahtev iz podjetij Mura ženska oblačila 588 zahtev, Mura, European Fashion Design 911 zahtev, Mura moška oblačila 519 zahtev, Muralist 590 zahtev, so še pojasnili na skladu. Izdali tudi 911 odločb za delavce Mura, European Fashion Design Na skladu pa so izdali tudi že 911 odločb za delavce Mura, European Fashion Design. Odločbe bodo pravnomočne in izplačane v mesecu decembru. Za delavce Mura moška oblačila in za podjetje Muralist pa odločb še niso izdali, saj še čakajo podatke o prijavi terjatev v stečajni postopek. Kot pravijo, se na skladu trudijo, da bi o vseh zahtevkih odločili v najkrajšem možnem času, kljub nekaterim problemom s popolnostjo vlog pa računajo, da bi vse delavce lahko izplačali še letos. Ministrstvo za delo bo poskušalo pridobiti evropska sredstva za pomoč Muri Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je danes v Bruslju napovedal, da bodo v prihodnjih par mesecih pripravili prijavo za pridobitev evropskih sredstev iz globalizacijskega sklada za pomoč Muri. Minister računa, da bi lahko iz sklada dobili okvirno milijon do dva milijona evrov, 40 odstotkov pa bo morala prispevati Slovenija sama. Na vprašanje, kdaj bi lahko denar dejansko dobili, minister ni odgovoril, pojasnil pa je, da je treba po prijavi počakati, da se projekt odobri, nato ga izpeljati in šele potem se dodelijo sredstva. Slovenija se doslej za prijavo za sredstva iz globalizacijskega sklada ni odločila, saj v posamezni panogi ni bilo toliko presežnih delavcev, da bi bila zanje upravičena, je danes pojasnil minister. Prvi primer, ki nam omogoča, da se globalizacijski sklad začne koristiti, je primer Mure in odločili smo se, da bomo pripravili prijavo, je poudaril.

positive

Minister za evropske zadeve Gaspari je po protestu izjavil, da bodo skušali delavcem, ki zahtevajo 600 evrov plače, pomagati z dvigom splošne davčne olajšave. Delavci so v soboto protestirali in zahtevali dvig mininalne delavske plače na 600 evrov neto. Na zahteve sindikatov namerava vlada odgovoriti z dvigom splošne davčne olajšave do ravni mesečnih prihodkov 600 evrov neto, je za časnik Finance potrdil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Poudaril je še, da bodo 400 milijonov evrov manjše prihodke nadomestili z varčevanjem. Takšna olajšava bi veljala za vse zavezance in ne samo za tiste z najnižjimi dohodki. Gaspari je pri tem trdno vztrajal, da je potrebno v takem primeru istočasno zmanjšati strukturo in obseg javnofinančnih odhodkov v višini javnofinančnega izpada, ki bi ga tak ukrep prinesel. Gaspari sicer negativen učinek na javne finance pri morebitnem dvigu splošne olajšave ocenjuje na 400 milijonov evrov. Gaspari je napovedal tudi, da bo krizna skupina ministrov še ta teden obravnavala vprašanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, kjer se po njegovem kaže izjemno nesolidarna struktura izvajanja tega sistema . Gaspari je opozoril na dejstvo, da je Slovenija večino let v obdobju 2004-2008 kljub visoki rasti vztrajala s primarnim primanjkljajem, poleg tega pa se je izjemno povečala tudi celotna zadolženost države. Še posebej so se zadolževala podjetja in banke, kar je v krizi delovalo še dodatno negativno, je menil. Postregel je s podatki, da pri povprečni porabi za zdravstvo 1000 evrov na prebivalca zaposleni pri pravnih osebah plačajo 2200 evrov letno, zaposleni pri zasebnikih 1400, zasebniki 1600, upokojenci pa 596 evrov. Poleg tega je izpostavil tudi plačevanje prispevkov, ki ni navzgor omejeno, kar močno veča njihovo breme, obenem pa je omenil tudi dvojni sistem plačevanja prispevkov pri zasebnikih in drugih delodajalcih. Če bo Sloveniji to uspelo popraviti in povečati osnovo z vključitvijo dodatnih dohodkov, se bo po prepričanju Gasparija breme tako zdravstvenih kot pokojninskih prispevkov zmanjšalo. Velike razlike med zavarovanci V Avstriji je solidarnost omejena v razmerju 1 2,7, pri nas je neomejena, je dejal in povedal, da osnovni problem niso same stopnje, temveč ogromne razlike med posameznimi skupinami zavezancev, ki vplačujejo prispevke. V uvodu je sicer Gaspari spregovoril tudi o tem, da Slovenija za razliko od trditev opozicije v krizo ni vstopila dobro pripravljena, saj je v letih 2007 in 2008, ko je bila rast najvišja, uspela prigospodariti primanjkljaj v višini 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Spremembe pri jamstveni shemi Vlada v prihodnjem letu skozi zakonske spremembe načrtuje nekatere popravke jamstvene sheme, s katerimi bi odpravila tiste ovire, ki trenutno najbolj zavirajo njeno delovanje, je poudaril minister Gaspari. Napovedal je popravke omejitev glede reprogramiranja posojil in odpravo vezanosti na maso plač. Popravki omejitev glede reprogramiranja posojil so po Gasparijevih besedah potrebni, ker večina podjetij v Sloveniji trenutno želi prav reprogramirati svoje obveznosti. Najprej morajo lastniki nositi svoj delež odgovornosti, je prepričan Gaspari, ki je znova tudi poudaril, da jamstvena shema ni namenjena sanaciji bank. Poleg tega je Gaspari na novinarski konferenci v Ljubljani omenil odpravo ovire vezanosti zneska posojila na skupno maso plač v letu 2008, hkrati pa tudi zamisel, da bi za posamezna večja podjetja v težavah z boniteto C, za katera shema ni osnovni instrument za njihovo financiranje, država prek neposrednih jamstev omogočila zadolžitev pri bankah. Poleg tega je Gaspari omenil tudi vprašanje sanacije bank. Zanj trenutno še ni potrebe in Gaspari upa, da je ne bo niti v prihodnosti, vseeno pa se je po njegovem bolje pripraviti kot gasiti. Za morebitno državno pomoč bankam pa je Gaspari navedel več osnovnih načel, in sicer oblikovanje posebne bilance za slabe naložbe, prenos slabih naložb na to posebno bilanco pod pogojem, da se vrednost slabih naložb kompenzira z rezervacijami in odpisi kapitala, šele nato pa bi sledila državna pomoč bankam. Vse bi potekalo na podlagi stresnih testov, je dodal.

neutral

Kmalu lahko pričakujemo dvig omrežnine za gospodinjstva za 2,5 odstotka. Dvig bi se poznal tudi pri plačilu elektrike, saj bi bil račun višji za skoraj evro. Cene elektrike so se v primerjavi z letom 2007 povečale za 19 odstotkov. Na Agenciji RS za energetiko so danes za 24ur.com potrdili, da so vladi in ministrstvu za gospodarstvo predlagali dvig omrežnine za gospodinjstva za 2,5 odstotka. O dvigu omrežnine je direktorica agencije Irena Praček dejala sledeče To pomeni, da bi se povprečnemu odjemalcu, ki porabi 3500 kilovatnih ur električne energije na leto, znesek na računu s prvim januarjem povišal za 0,96 evra. Seveda pod pogojem, da bo na isti ravni ostala cena same električne energije, na kar v agenciji nimamo vpliva, in da vlada ne bo spreminjala višine drugih prispevkov, so zapisali v časniku Dnevnik. Proizvodnja električne energije je bila v Sloveniji leta 2008 v primerjavi z letom pred tem za 10,2 odstotka večja. Odjemalci električne energije v Sloveniji so v letu 2008 porabili 12.620 GWh električne energije, kar je 2,9 odstotka manj kot leto prej. Cene električne energije za gospodinjske odjemalce so se v primerjavi z letom 2007 zvišale povprečno za okrog 19 odstotkov. Zamenjava dobavitelja električne energije Po predlogu agencije bi se omrežnina za gospodinjstva postopoma dvigovala tudi v letih 2011 in 2012. Takrat naj bi se računi odjemalcev podražili še za 0,67 evra leta 2011 oziroma 0,65 evra leta 2012. Pri vseh podražitvah gre za seštevek dvigov omrežnin za distribucijsko in prenosno omrežje. Dobavitelja je v letu 2008 zamenjalo 5211 odjemalcev, kar je največje število zamenjav po odprtju slovenskega trga z električno energijo, poudarjajo na Agenciji RS za energetiko. Do 1. julija 2007, ko je ceno za električno energijo določala vlada, se je cena zviševala v povprečju za okrog šest odstotkov na leto. Cena električne energije za gospodinjske odjemalce je bila do odprtja trga nižja od cene, po kateri so dobavitelji kupovali energijo na veleprodajnem trgu. Primerjava cen električne energije v državah EU za drugo polovico leta 2008 za značilnega gospodinjskega odjemalca kaže, da so končne cene električne energije v Sloveniji nižje od povprečja v državah EU, še poudarjajo na agenciji. Eles z izgubo Foto Reuters Zanimiv je tudi podatek, da je Elektro Slovenija Eles poslovno leto 2008 po nerevidiranih izkazih končal z 1,19 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 17,71 milijona evrov manj kot leta 2007. Lastniki elektrodistribucijske infrastrukture so ustvarili 5,15 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 17,7 odstotka manj kot v letu 2007. V dejavnosti najem in storitve, ki vključuje pravne posle, ki jih izvajajo za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, so ustvarili 8,93 milijona evrov čistega poslovnega izida. Skladno z določili navedenega akta je agencija za leto 2008 v 2007 zvišala prenosno omrežnino za 3,5 odstotka, distribucijsko omrežnino za 6,7 odstotka in omrežnino za sistemske storitve za 7,1 odstotka. Na Agenciji so za Dnevnik pojasnili, da so se za manjši dvig odločili zaradi padanja porabe. Prvotno so namreč razmišljali o dvigu omrežnine za pet odstotkov. Pri tem so stroški distributerjev ostali na enaki ravni, zato se nismo strinjali s trditvijo, da so ustvarili višje donose. Omrežnine nismo mogli pustiti na sedanji višini, a smo se odločili za optimalno sprejemljiv dvig cen, s katerim ne bomo pretirano obremenili gospodinjstev. Res pa je, da bi se manjši izplen od omrežnine lahko poznal v težavah pri financiranju nekaterih naložb v omrežje , so še sporočili iz agencije. Pričakovan dvig omrežnine, ki sestavlja skoraj 47 odstotkov povprečnega mesečnega izdatka gospodinjstva na računu za električno energijo, bi tako pomenil še drugo podražitev električne energije v zadnjih mesecih, ki ni povezana z gibanjem njene tržne cene.

negative

Izredna revizija poslovanja Steklarske nove je razkrila vrsto nepravilnosti. Družba s prihodki od prodaje ni pokrivala niti osnovnih stroškov, kljub temu pa vodstvo ni ukrepalo, ugotavljajo. Revizija je pokazala na vrsto nepravilnosti v poslovanju Steklarske nove. Izredna revizija poslovanja Steklarske nove od januarja 2005 do uvedbe stečaja maja letos, ki jo je kot večinska lastnica naročila Kapitalska družba Kad je pokazala številne nepravilnosti, predvsem pa opustitev dolžnih ravnanj uprave in nadzornega sveta. Z izsledki revizije bo Kad v četrtek seznanil tudi predstavnike delavcev Steklarske nove. Po mnenju Kada različne poslovne transakcije Steklarske nove v letih 2005 do 2008 niso bile skladne z veljavno zakonodajo in so povzročile znižanje vrednosti sredstev ter poslabšanje finančnega položaja družbe in posledično stečaj družbe. Z izgubo že od leta 2003 Družba je imela v celotnem revidiranem obdobju negativen obratni kapital ter je vse od začetka poslovanja konec leta 2003 poslovala z izgubo. Niti izvedeni postopek prisilne poravnave v letu 2006, v katerem so bile odpisane obveznosti družbe v višini 80 odstotkov, tega stanja ni spremenil, so pojasnili. Družba je s prisilno poravnavo in finančno reorganizacijo zgolj začasno sanirala vire financiranja in se delno razbremenila obveznosti. Hkrati s prisilno poravnavo pa ni izvedla tudi poslovne sanacije, zato je še naprej poslovala z visoko izgubo in bila že konec leta 2006 kapitalsko neustrezna. Družba je v letu 2006, ko je začela zamujati s plačilom davkov in prispevkov od plač za zaposlene, postala tudi nelikvidna, so poudarili v Kadu. Družba s prihodki od prodaje ni pokrila niti osnovnih stroškov. Da bi družba lahko ohranila proizvodnjo, je morala najprej plačati dobaviteljem in izplačati plače zaposlenim, odlagala je vračila bančnih posojil, za plačilo prispevkov in davkov iz naslova plač pa ji je zmanjkalo sredstev, so opozorili v Kadu. Zato je odlašala s plačilom prispevkov, določene stroške dela je obračunavala preko dnevnic ali avtorskih pogodb, nekaj zaposlenih pa je poslovodstvo prerazporedilo na invalidsko podjetje, s čimer dela prispevkov zanje ni bilo treba plačati. Z dodatnim zadolževanjem za pokrivanje tekoče plačilne nesposobnosti si je družba ustvarila tudi dodatne finančne odhodke ter povečala obveznosti, ki jih ni bila sposobna poravnati, opozarja Kad. Stečaj bi morali razglasiti že pred dvema letoma Poslovodstvo bi moralo ukrepati že leta 2006, če se razmere ne bi izboljšale, pa že konec leta 2007 vložiti predlog za začetek stečajnega postopka. Dejansko pa se je to zgodilo šele v letu 2009, potem ko je Kad zavrnil predlog za povečanje osnovnega kapitala družbe. Glede na izsledke izredne revizije so bili člani nadzornega sveta ustrezno seznanjeni s slabim finančnim položajem družbe, vendar pa revizorji razen poudarjanja potrebe po dokapitalizaciji niso zasledili konkretnih zahtev po ukrepih, ki bi odpravili vsebinske razloge za slabo poslovanje in nelikvidnost. Kad Storili smo vse Uprava Kada navaja, da je v danih razmerah, od prenosa družbe v njegovo upravljanje septembra lani, storila vse, da bi se poslovanje družbe ustrezno saniralo in s tem ohranilo čim več delovnih mest. Vsi predlogi in pobude uprave Kada za primeren ter upravičen način sanacije in prestrukturiranja družbe, ki bi jo poleg lastnika podprli tudi drugi deležniki družbe, so naleteli na negativen odziv.

negative

Vsaj če gre verjeti tistim, ki jih hvalijo. Potrebujete XL? Celo XXL? In kaj se zgodi, če razmišljate s spodnjo glavo, posledice pa prijokajo na svet čez devet mesecev? Šport je zdrav. Če si primerno zaščiten ... Uporabniki XL in XXL kondomov imajo, kot kaže, veliko težav in proizvajalci to vedo. Težave se lahko pojavijo tam, kjer najmanj pričakujete. Recimo, lahko vam popokajo kotički ustnic ali pa boste imeli težave s primerno dolgim kiltom, če ste seveda Škot. In seks je, kot kaže, zelo zdrav. Če verjamemo proizvajalcu kondomov iz Kitajske, so košarka, kolesarstvo, lokostrelstvo in plavanje najvarnejši športi na olimpijskih igrah! V FOTOGALERIJI si oglejte še več izjemnih reklam za kondome, saj si lahko ustvarjalci tovrstnih reklam privoščijo več kot recimo tisti, ki propagirajo pralne praške. In preverite v VIDEU, zakaj je dobro kondome hraniti v avtu, kako je, če ti mama vse dovoli, zakaj imajo mlekarjeve stranke slabe zobe in kaj na vse to poreče ovca?!

neutral

Gospodarsko ministrstvo je pripravilo predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, javnost pa pozivajo naj poda svoje mnenje. Bodo po novem postopki res enostavnejši? Ministrstvo vabi k pripombam na predlog zakona. Ministrstvo za gospodarstvo je na svoji spletni strani objavilo predlog Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku ZUDDob in pozvalo zainteresirano javnost, da do vključno 14. decembra 2009 na naslov gp.mg@gov.si poda pripombe na objavljeni predlog. Glede na ugotovljene pomanjkljivosti ZUDDob ter glede na majhno število družb, ki so sklenile pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku in jo tudi registriralo, se je Ministrstvo za gospodarstvo odločilo za spremembe in dopolnitve omenjenega zakona, so danes sporočili z ministrstva. Cilj predloga zakona je poenostavitev postopkov, odprava odloga izplačila in drugačna davčna obravnava izplačanega dobička delavcem ter posledično spodbuditi deležnike k čim večji uporabi zakona ter delitvi dobička med delavce. Med poglavitne rešitve predloga zakona glede na sedanjo ureditev med drugim uvrščajo predlog, da družbe na podlagi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku lahko delijo med zaposlene bilančni dobiček. Poleg tega se odpravlja enoletni oziroma triletni odlog izplačila kot pogoj za pridobitev davčnih olajšav oziroma drugačno davčno obravnavo. Pripadajoči delež dobička, izplačan delavcem, pa se ne šteje več kot dohodek iz delovnega razmerje, temveč kot dohodek iz kapitala. Sprememba je tudi v tem, da bodo družbe, ki bodo imele sklenjeno pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku, lahko uveljavljale zmanjšanje davčne osnove po zakonu od dohodka pravnih oseb za 20 odstotkov pripadajočega zneska dobička, ki ga po tem zakonu v poslovnem letu izplača delavcem. Na podlagi predloga zakona bo delavec lahko v obliki udeležbe v dobičku prejel največ dve mesečni bruto plači oziroma največ 5.000 evrov bruto.

neutral

V novembru je od Zavoda za zaposlovanje dobilo denarno socialno pomoč 2122 odpuščenih Murinih delavcev. Negativno rešenih prošenj za pomoč je bilo 383. Okoli 2122 odpuščenih delavcev Mure je novembra od Zavoda za zaposlovanje prejelo denarno socialno pomoč. Vročenih odločb, ki so pogoj za izplačilo nadomestila, pa je bilo 2527. Nekdanji delavci Mure, ki so se začeli prijavljati na zavod 22. oktobra, so skupno vložili 2602 vlogi. Trenutno je tako neizplačanih še 22 odobrenih vlog, 75 jih še obravnavajo, negativnih pa je bilo do zdaj 383, so povedali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Zaradi različnega števila družinskih članov ni mogoče povedati, koliko jih je dobilo maksimalno višino, koliko pa nižji znesek. Nadomestilo so izplačali že 27. novembra, prihodnje pa je predvideno 8. decembra. Preživninski sklad izplačal sredstva Javni jamstveni in preživninski sklad RS je že v ponedeljek izplačal sredstva 514 delavcem iz podjetja Mura ženska oblačila v stečaju iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljeni dopust in odpravnin, so sporočili z omenjenega sklada. Delavci so skupaj prejeli 1.012.786,62 evra, povprečno neto izplačilo na delavca pa je znašalo 1.164,96 evra. Konec oktobra in v začetku novembra letos so delavci iz Murinih podjetij vlagali zahteve za izplačila iz naslova pravic, ki jim pripadajo zaradi insolventnosti delodajalca. Skupaj so na skladu prejeli 2608 zahtev iz podjetij Mura ženska oblačila 588 zahtev, Mura, European Fashion Design 911 zahtev, Mura moška oblačila 519 zahtev, Muralist 590 zahtev, so še pojasnili na skladu. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je danes v Bruslju napovedal, da bodo v prihodnjih nekaj mesecih pripravili prijavo za pridobitev evropskih sredstev iz globalizacijskega sklada za pomoč Muri. Minister računa, da bi lahko iz sklada dobili okvirno milijon do dva milijona evrov, 40 odstotkov pa bo morala prispevati Slovenija sama.

neutral

Čeprav je upravno sodišče ugodilo tožbi Telekoma Slovenije in odpravilo odločbo urada za varstvo konkurence, ti zagotavljajo, da bodo zadevo dopolnili in verjetno izdali novo odločbo. Upravno sodišče je ugodilo tožbi Telekoma Slovenije in odpravilo odločbo urada za varstvo konkurence z marca 2008, s katero je urad ugotovil, da je Telekom Slovenije od srede januarja 2001 do začetka septembra 2005 zlorabljal prevladujoči položaj na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa ADSL. Iz Telekoma so danes namreč sporočili, da je upravno sodišče ugotovilo, da je urad za varstvo konkurence v postopku nepopolno ugotovil dejansko stanje, in zato posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je njegova odločba nezakonita. Po pojasnilih Telekoma Slovenije je zadevo upravno sodišče v tem obsegu vrnilo uradu za varstvo konkurence v vnovičen postopek, ter mu naložilo, da mora Telekomu Slovenije povrniti stroške postopka. V Telekomu Slovenije smo s sodbo sodišča zadovoljni, ne glede na to, da postopek še ni pravnomočno zaključen, so sporočil iz družbe. Iz obrazložitve namreč jasno izhaja, da urad za varstvo konkurence v postopku ni presodil dejanskega stanja v popolnosti ter na ta način ugotovil zlorabo prevladujočega položaja z zavrnitvijo dokaznih predlogov Telekoma Slovenije, so navedli. Dodali so še, da je sodba sodišča v dobrem mesecu dni že druga sodba, s katero je bila zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja odpravljena odločba urada za varstvo konkurence zoper Telekom Slovenije. Zadevo dobili v vnovično odločanje Direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak je potrdil, da so zadevo dobili v vnovično odločanje. Upravno sodišče po njegovih besedah ni pritrdilo uradu le v majhnem delu postopka, zato ga bodo varuhi konkurence dopolnili in verjetno izdali novo odločbo. Pri tem ne vidimo nobenih težav, je dodal Soršak. Soršak pravi, da bodo zadevo dopolnili in verjetno izdali novo odločbo. Kot je znano, je urad za varstvo konkurence 31. marca 2008 izdal odločbo, v kateri ugotavlja, da je Telekom v obdobju od 17. januarja 2001 do 5. septembra 2005 zlorabljal prevladujoči položaj na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa ADSL z bitnim tokom prek bakrenega omrežja v Sloveniji. Po razlagi varuhov konkurence je Telekom operaterjem, ki so nudili širokopasovni dostop ADSL končnim uporabnikom prek bakrenega omrežja v lasti Telekoma Slovenije, neupravičeno pogojeval vzpostavitev ADSL povezave in priključka prek svojega omrežja pri končnih uporabnikih s sprejemom dodatnega pogoja, in sicer vzpostavitve ISDN priključka, ki so ga morali končni uporabniki sami predhodno zakupiti pri Telekomu. S tem je urad ugotovil kršitev zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Po današnjih pojasnilih Telekoma Slovenije, ki povzema sodbo upravnega sodišča, je urad za varstvo konkurence svojo odločitev o zlorabi prevladujočega položaja vezal le na vprašanje, ali je bilo tehnično nujno vezati ADSL na ISDN tehnologijo, kot pavšalne pa je zavrnil vse dokazne predloge Telekoma Slovenije o višini potrebnih investicij. Urad za varstvo konkurence bi moral namreč ugotavljati tudi, ali bi Telekom Slovenije z izvedbo ADSL/PSTN moral izvesti investicije v omrežje in nato oceniti višino investicij glede na strošek končnih uporabnikov, ki priključka ISDN pred izvedbo ADSL niso imeli, so poudarili v telekomunikacijski družbi. Šele ob uporabi načela sorazmernosti z ugotavljanjem, ali je višina investicij in drugih potrebnih vložkov podjetja za zagotavljanje dostopa ADSL/PSTN sorazmerna s koristmi potrošnikov, bi bilo mogoče ugotoviti, ali zatrjevana investicija s strani Telekoma Slovenije izpolnjuje pogoj objektivne ekonomske opravičljivosti, so poudarili. Razumno in normalno delovanje podjetja, ki nima namena izkrivljati konkurence, in je v okviru svobodne gospodarske pobude inovacije, zmanjševanje stroškov, učinkovitost podjetja, ni zloraba, so dodali.

neutral

Spadate med tiste, ki vsako prosto minuto posvetite delu ter neprestano o njem tudi premišljujete? Če ste odgovorili pritrdilno, je čas, da življenje vzamete v svoje roke ter postavite meje med zasebnostjo in delom. Delu morati znati reči NE. Dandanes se ob hitrem tempu življenja nemalokrat zgodi, da na zasebno življenje delo v službi vpliva tudi takrat, ko se tega dejansko ne zavedamo. Malo prijateljev in skoraj nič prostega časa sta lep primer deloholizma, ko delo nadvlada osebnemu življenju. Tako velikokrat slišimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse potrebno. Prav zato moramo znati ločiti poslovno od zasebnega življenja. Še posebej takrat, ko pretiravanje z delom streže po našem zdravju in družabnem življenju. Vsakič, ko zaloputnete vrata svojega doma, za seboj ne zapirate le vrat, temveč tudi vse službene skrbi in obveznosti. Večina pa jih namesto tega raje razmišlja, kaj vse bo treba narediti za službo naslednji dan. Včasih pa nenehno ukvarjanje s službo pomeni tudi pobeg od resničnih težav v zasebnem življenju. V tem primeru se je dobro vprašati, od česa se v resnici nezavedno beži. Kako se obvarovati pred prevelikim vplivom dela na vaše zasebno življenje? Preprosto, naučite se!

positive

Ne samo nova gripa, na pohodu je kup virusov, ki povzročajo prehladna obolenja. Pozdravimo se lahko sami, dobro je vedeti, koliko nam bo domače zdravljenje osušilo denarnico. Nekateri pravijo, da če prehlad zdraviš, traja le 7 dni, sicer pa kar ves teden! Prehlad se običajno začne z bolečinami v žrelu, nato oteženemu požiranju sledijo voden izcedek iz nosu, kihanje, hripavost in kašelj. Pogosto vas tudi boli glava, imate zvišano telesno temperaturo in se na splošno počutite slabo. Prehlad običajno traja od pet do deset dni, povzročajo ga različni rino virusi. Še posebej velja biti pozoren pri otrocih, kjer se prehlad rad razvije v okužbo srednjega ušesa. Zdravljenje prehlada je simptomatsko, zato farmacevti v lekarni bolnike natančno povprašajo o simptomih njihovih težav in jim nato svetujejo primerna zdravila, ki bodo za njih tako učinkovita kot varna. V lekarnah vlada veliko povpraševanje po pripravkih, ki v eni tableti vsebuje zdravilne učinkovine, ki delujejo proti več znakom prehlada. Kombinirani pripravki vsebujejo kombinacijo analgetika antipiretika. Ta deluje protibolečinsko in znižuje povišano telesno temperaturo, antitusika ali ekspektoransa, ki deluje proti kašlju oziroma olajša izkašljevanje in dekongestiva, ki zmanjšuje izcedek in zmanjša občutek zamašenosti nosu. Poglejte tukaj, koliko stanejo zdravila za boj proti prehladu in kaj vse lahko dobite v lekarni, da boste ozdravili svoj smrkajoči nos!

neutral

Novela zakona o dohodnini prinaša številne spremembe. Slovencem, ki so od leta 2005 do 2008 služili v Avstriji, bodo pod določenimi pogoji odpisali davčni dolg. Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko je z vrsto dopolnil za plenarno sejo državnega zbora pripravil predlog novele zakona o davčnem postopku. Po besedah ministra za finance Franca Križaniča so temeljna izhodišča novele preglednost, pravna varnost, poenostavitev davčnega postopka in uskladitev z evropskim pravnim redom. Odbor za finance je šel skozi predlog novele zakona o davčnem postopku. S tem se zmanjšuje administrativno breme zavezancev za davek in davčnega organa ter spodbuja zavezance za davek k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti. Med poglavitnimi rešitvami so med drugim razširitev nabora podatkov, ki so označeni kot davčna tajnost, skrajšanje časa vročitve z 20 na 15 dni, omogoča pa se tudi prekinitev davčnega postopka, če je treba opraviti poizvedbo pri pristojnih organih držav Evropske unije in pristojnih organih za izmenjavo podatkov, je navedel. Določa se tudi odgovornost osebe, ki upravlja premoženje zavezanca, fizične osebe, razglašene za pogrešano ali opravilno nesposobno, in odgovornost osebe, ki opravlja s premoženjem umrle osebe do prevzema premoženja s strani pravnega naslednika. Hkrati predlagana novela po ministrovih besedah določa pogoje in posebnosti za odpis dohodnine za rezidente Slovenije, ki so od leta 2005 do 2008 prejemali dohodke v Avstriji. Spreminja se več kot tretjina zakona Po mnenju zakonodajno-pravne službe se s predlagano novelo spreminja več kot tretjina obsega osnovnega zakona, torej bi predlagatelj lahko pripravil povsem nov zakon. Pripombe zakonodajno-pravne službe so v glavnini upoštevali koalicijski poslanci, ki so vložili okoli 35 amandmajev. Vsa dopolnila je odbor potrdil. V razpravi so poslanci med drugim poudarili člen, ki odpisuje davčni dolg slovenskih državljanov, ki so delali v Avstriji. Minister Križanič je izpostavil, da je star problem treba rešiti. Sistem, ki ga je vlada kot predlagateljica predloga novele pripravila, je pogojen s tem, da ti davčni zavezanci prejemke prijavijo davčni upravi. Zakon o jamstveni shemi stoji Odbor je razpravljal tudi o predlogu zakona o jamstveni shemi za fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali kmetijsko dejavnost, ki ga je v obravnavo poslala skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem Radovanom Žerjavom SLS. Kot je pojasnil predsednik odbora Anton Rop SD, je skupina poslancev predlog zakona želela umakniti iz procedure, vendar ni bilo možno, saj se je njegova obravnava že začela. Zato je odbor sklenil, da predlagani zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, kar obžalujeta poslanca Bogdan Barovič SNS in Zvonko Černač SDS, saj je po njunem mnenju zakon primeren. Odbor je nato na Černačev predlog, ki ga je podprl tudi Rop, sklenil pozvati ministrstvo za finance oziroma vlado, da v roku enega meseca odboru predloži analizo uresničevanja zakona o jamstveni shemi.

neutral

Vlada je na seji le imenovala Damjana Žuglja za v. d. direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev. To je storila na predlog sveta agencije. Damjan Žugelj Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar, je vlada na današnji seji za v. d. direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev ATVP imenovala Damjana Žuglja. Žugelj bo funkcijo v. d. direktorja lahko opravljal največ šest mesecev. Kot je pojasnila, so Žuglja imenovali na predlog sveta agencije, ki ga je ta danes tudi dopolnil z manjkajočimi elementi. Kot je po seji vlade povedal predsednik vlade Borut Pahor, bi morala tovrstna imenovanja opravljati Banka Slovenije in ne vlada. Zato bodo pripravili novelo zakona, kjer bodo tudi tovrstne zadeve uredili. Kot je znano, je upravno sodišče pred časom s sodbo razveljavilo lanski sklep vlade o imenovanju Žuglja za direktorja ATVP in zadevo vrnilo v ponovno odločanje uradniškemu svetu oz. vladi. Sodišče je sklep razveljavilo, ker je presodilo, da Žugelj ne izpolnjuje pogojev za direktorja agencije. Svet agencije je nato na izredni seji sklenil, da vladi za v. d. direktorja predlaga prav Žuglja. Kot so pojasnili v svetu, so pri tem upoštevali predvsem potencialne finančne obveznosti ATVP v času finančne krize, povezane s prenehanjem funkcije oz. delovnega razmerja direktorja ATVP iz nekrivdnih razlogov.

neutral

Politični pritiski na regulatorje po oceni premierja Pahorja niso primerni. Če je bil v.d. direktorja ATVP Žugelj pod pritiski s strani finančnega ministrstva, jih bo minister Križanič moral pojasniti. Damjan Žugelj Minister Križanič Foto Dare Čekeliš Žugelj je sicer včeraj v oddaji Svet na Kanalu A dejal, da je bil deležen pritiskov s strani oseb, zaposlenih na finančnem ministrstvu. Ministrstvo za finance ne more pritiskati na agencijo. To je nemogoče. Minister Križanič Politični pritiski na regulatorje po oceni premierja Boruta Pahorja niso primerni. Če je bil v.d. direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev ATVP Damjan Žugelj pod pritiski s strani finančnega ministrstva, jih bo minister Franc Križanič moral pojasniti, je danes dejal Pahor. Spomnil je tudi, da je že večkrat povedal, da se politika regulatorjev ne bo dotikala. Če prihaja do pritiskov nanje, pa je skrajni čas, da se ti, v tem primeru v finančnem sektorju, čim prej izpod okrilja vlade prenesejo na Banko Slovenije. S tem se bo tudi institucionalno zagotovilo, da teh pritiskov ne bo več, je poudaril Pahor. Pahor je poudaril, da ne odobrava nobenih ravnanj, ki bi jih lahko regulatorji videli kot pritiske. Dodal je, da je vlada najboljši odgovor glede domnevnih pritiskov dala, ko je v četrtek, tudi na njegov predlog, Žuglja imenovala za v.d. direktorja ATVP. Upravno sodišče je 26. novembra sporočilo, da Žugelj ni bil pravilno imenovan na mesto direktorja ATVP, kar je tudi pomenilo, da ni več direktor agencije. Svet ATVP je dan kasneje za v.d. direktorja agencije predlagal Žuglja, vlada se je 1. decembra o njegovem imenovanju najprej hotela odločiti na dopisni seji, a jo je kasneje prekinila, do imenovanja pa je prišlo v četrtek. Imenovanje dvignilo veliko prahu Kumra ob tem zanima, ali je res, da je bilo pri odločitvi za Žugljevo imenovanje ključno dejstvo, da bi bil upravičen do odškodnine v višini 24 plač. Zanima ga, kdo je sestavil pogodbo o zaposlitvi in ali sta bili prejšnja in sedanja vlada z njeno vsebino seznanjeni. Poslanec SD Dušan Kumer je danes na vlado naslovil poslansko vprašanje v zvezi z imenovanjem Žuglja. Zanima ga, zakaj se je odločila imenovati človeka, ki dokazano nima potrebnih delovnih izkušenj za to delovno mesto . Žugljevo imenovanje je v prejšnjem mandatu sprožilo veliko prahu, saj je šlo za očitno politično favoriziranje kandidata, ki ni izpolnjeval razpisnih pogojev, piše Kumer. Če bi številni državljani vedeli, da so lahko izbrani, tudi če ne izpolnjujejo pogojev, bi se na razpis prijavilo bistveno več kandidatov, morda tudi sposobnejših in odločnejših od izbranega kandidata, dodaja.

neutral

Vlada bo v izhodni strategiji vključila zvišanje plač, premislili pa bodo tudi o višini odpravnin delavcem. Spremembe se obetajo tudi v zakonu, ki določa razlastitve v nacionalnem interesu. Minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari Decembra bodo pripravljena izhodišča za izhodno strategijo iz poslabšanja javnofinančnega položaja, januarja pa naj bi bila strategija že na vladi, nato pa bo šla v presojo Evropski komisiji, je po prvem sestanku skupine ministrov, odgovornih za pripravo izhodne strategije, povedal Mitja Gaspari. Kot je še povedal, bodo junija strategijo dopolnili še z strukturnimi prilagoditvami. Dvig plač bodo vključili v izhodno strategijo Po Gasparijevih pojasnilih gre v izhodni strategiji za kombinacijo več ukrepov, ki so medsebojno povezani. Glede zahteve po višji osnovni plači pa je povedal, da tega predloga v pogajanjih o izhodni strategiji ne bodo izločili in obravnavali samostojno, temveč ga bodo obravnavali v okviru sprememb zakona o delovnih razmerjih. Vlada v tem okviru preučuje tudi spremembe sistema odpravnin delavcem. Če bi le te znižali, bi s tem omogočili večjo fleksibilnost delodajalcev pri odpuščanju, kar je del koncepta varno-fleksibilnega trga dela. Poenostavitev postopkov razlaščanja Skupina ministrov je po Gasparijevih besedah dosegla tudi soglasje o vsebini in nadaljnji časovnici sprejemanja zakona o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor. Sedanja zakonodaja po njegovih besedah ne omogoča pravočasno umeščanje tovrstne infrastrukture v prostor. Glede na to, da bo takšnih projektov še kar nekaj na primer prenova železniške infrastrukture, bi bile spremembe te zakonodaje nujne. Nov zakon naj bi tako omogočil tudi hitrejše postopke razlastitve zemljišč. Ta zakon bo verjetno v vladni proceduri že decembra, v državnem zboru pa januarja, je še povedal Gaspari. Spremembe pri upravljanju državnega premoženja Skupina se je tudi uskladila glede zakona o agenciji za upravljanje z državnim premoženjem in zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe. Oba zakona naj bi bila v parlamentarni proceduri že januarja. Kot je povedal Gaspari, sta prav ta zakona ključna za nadaljevanje pogajanj za vstop v organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD. Minister Gaspari je na novinarski konferenci napovedal tudi prevetritev razvojnih dokumentov.

neutral

Predsednik uprave Prevent Globala Ivan Majcen je podal odstopno izjavo, ki jo je nadzorni svet že sprejel. Družbo bodo do nove uprave zastopali izvršni direktorji. Ivan Majcen Predsednik uprave Prevent Globala Ivan Majcen je danes nepreklicno odstopil s svojega položaja, kar so v minulih dneh zahtevali tudi delavci te slovenjgraške družbe. Kot je po današnji seji v Ljubljani povedal predsednik nadzornikov Vladimir Bilić, je nadzorni svet njegov odstop že sprejel. Obenem je pojasnil, da bodo do petka do 12. ure opravili poizvedbo za nove člane uprave, saj po statutu z odstopom Majcna mandat preneha tudi drugemu članu uprave Dušanu Zakeršniku. Družbo bodo do nove uprave zastopali izvršni direktorji. Z razpletom dogodkov je zadovoljen predsednik sindikata v podjetju Vlado Zorman. Za zaposlene to pomeni neko prihodnost, lažje bodo sedli za stroje in tako zagotovili, da končni kupec ne bo ogrožen, je poudaril Zorman in dodal, da je pomembno, da se dialog med podjetjema Prevent Global in Prevent DEV nadaljuje. Odločitev je bila sprejeta tik pred 12. uro, meni Zorman, saj bi v primeru, če ne bi prišlo do zamenjave uprave, delavci zagotovo ponovno stali in s tem ogrozili dobavo končnemu kupcu, Volkswagnu. Fizično sem onemogočen Fizično in drugače sem onemogočen, da vodim družbo. S silo in grožnjami se me želi prisiliti, da opustim določena ravnanja, ki so po moje dobro družbe za preprečitev velike škode, ki bo nastala, je ob robu seje nadzornikov pojasnil Majcen. Kot je poudaril, njegova prizadevanja niso zalegla in tako ugotavlja, da ne more niti ne želi prevzemati odgovornosti neke družbe, kamor ne more niti fizično vstopiti. Nekdo, ki hoče imeti transparentno poslovanje, tako ogroža sedanji model izčrpavanja družbe, zato mora v najkrajšem času iti, je izpostavil Majcen. Njegova želja ob umiku je, da se vsaj obljubljenih 880 delovnih mest v avtomobilskem programu zadrži in da se s pomočjo Prevent DEV pristopi k izvajanju sanacijskega programa v smislu razreševanja problema dolga Prevent Globala. Na vprašanje, kaj Majcnov odstop pomeni za nemškega partnerja Prevent DEV, je Bilić odgovoril, da je o tem prezgodaj govoriti in da sta za vsako sodelovaje potrebna dva. Odločitev o odstopu je Bilić pozdravil v smislu, da je bila v danih razmerah nujna, racionalna in potrebna. Obžalujem pa, ker je bil Majcen predsednik uprave z zelo poštenimi in dobrimi namerami, je dodal. Nadzorniki so, kot je pojasnil Bilić, ocenili, da bi bila likvidacija v primeru, če ne bi bilo mogoče uresničevati namenov in ciljev družbe, najprimernejša rešitev. Drži pa, da niso izpolnjeni pravni pogoji za likvidacijo, je izpostavil. Stanje je nespremenjeno, dramatično in problematično Nadzorni svet se je seznanil tudi s problematiko insolventnosti. Kot je pojasnil Bilić, je stanje nespremenjeno, dramatično in problematično. Upamo, da bomo v nadaljnjem sodelovanju z družbo Prevent DEV dosegli takšen obseg dela, da bo mogoče reševati vprašanje insolventnosti, je poudaril prvi nadzornik. Je šlo v Prevet Globalu za pranje denarja? Foto Mateja Klavs Ponovno je pojasnil, da obstojajo zapadle in neporavnane obveznosti, finančni dolg do bank. Možnost stečaja je neposredna in resna in vsaj že kaki dve leti predvidljiva. Že leta se zmanjšuje obseg prihodkov celotne skupine Prevent Global. Dolg znaša blizu 60 milijonov evrov, nekaj pa bo zapadlo še letos in v prihodnjih letih, je opozoril Bilić. O tem, kaj se bo zgodilo z delovnimi mesti, je Bilić pojasnil, da je Prevent DEV pravi naslov za odgovor, kolikšno potrebo po proizvodnji bo ohranjal v Sloveniji. Majcen je ob tem še pojasnil, da je očitno dreznil nekam, kamor ne bi smel. Na žalost so bili nekateri zlorabljeni, tu mislim predvsem na naše šivilje in zaposlene. Nimam dobrega občutka za nadaljnjo prihodnost in razvoj Prevent Globala, je dejal Majcen. Šlo je za čisto pranje denarja Pojasnil je tudi, da je v zadnjih petih letih Prevent Global od 500 milijonov evrov prodaje padel na 143 milijonov evrov v 2008. Dve tretjini prodaje smo izgubili, in sicer zato, ker je bilo okoli 30 odstotkov programa odseljenega iz Slovenije in zaradi odvzema dobičkonosnih poslov, ki smo jih prej opravljali za celotno skupino in jih je sedaj prevzel Prevent DEV, je dejal. V družbi je po prepričanju Majcna še cel kup zadev, ki jasno govorijo, da so bile opravljene določene naložbe in aktivnosti, ki niso le oškodovale družbo, pač pa je šlo že za čisto pranje denarja, goljufije in zlorabe položaja. Vse z namenom pridobitve premoženjske koristi. Tipičen primer so laserske kartice, samo tu smo izgubili z obrestmi vred 32 milijonov evrov, je izpostavil. Majcen je vodenje slovenjgraškega koncerna prevzel 5. januarja letos, potem ko se je nadzorni svet z dotedanjim predsednikom uprave Borutom Mehom dogovoril za sporazumno prenehanje mandata. Hkrati z Majcnom je bil kot član uprave imenovan Dušan Zakeršnik, sicer sin največjega lastnika Janka Zakeršnika. Slednji ima v lasti 52 odstotkov Prevent Globala. Razmere so nespremenjene, dramatične in problematične. Drugi največji lastnik je Nijaz Hastor, ki lastniško obvladuje 45 odstotkov Prevent Globala, medtem ko so poslovne niti povsem v njegovih rokah. Je namreč lastnik podjetja Prevent DEV, ki je edini kupec avtomobilskih sedežnih prevlek, sešitih v slovenskih avtomobilskih družbah Prevent Globala. Prevent DEV te sedežne prevleke prodaja nemškemu Volkswagnu. Zakeršnik je lani postal večinski lastnik Prevent Globala, kar naj ne bi nameraval ostati dolgo, saj je delež nameraval prodati. To se ni zgodilo, nesoglasja z drugim največjim lastnikom pa so se zaostrovala v letošnjem letu in vrhunec dosegla v zadnjih petih mesecih, ko je Prevent DEV nadaljnje sodelovanje s Prevent Globalom pogojeval z zamenjavo uprave. To so že pred časom zahtevali tudi izvršni direktorji in direktorji hčerinskih družb, z zadnjimi množičnimi protestnimi aktivnostmi v začetku tega tedna pa tudi ostali delavci. Zadnja ponudba Prevent DEV, ki naj bi bila še vedno aktualna, je, da lahko v prihodnje zagotovi delo za okoli 880 delavcev od skupno 1300, kolikor je zdaj zaposlenih v avtomobilskih podjetjih Prevent Globala.

negative

Že George Washington je včasih svaril, da ni bolj nevarnega početja, kot je posojanje denarja. Denar lahko spre tudi najboljše prijatelje, zato vam dajemo nekaj nasvetov, kako posoditi denar na varen način prijatelju ali neznancu. Dobro premislite, komu boste posodili denar. Posojanje denarja prijatelju ali neznancu lahko prinese velike in resne težave. Ljudska modrost pravi, da lahko zaradi denarja najboljša prijatelja postaneta najhujša sovražnika. Tako se vam lahko kaj hitro zgodi, da se vas prijatelj kar naenkrat začne izogibati, za denarjem pa se prav tako izgubi vsaka sled. Zato je zelo pomembno, kako boste zavarovali posojilo, saj s tem preprečite, da bi morebiten poznejši spor kakor koli ogrozil prijateljstvo. Prav zato nekateri raje posojajo denar kar neznancem z namenom oplemenitenja denarja. Za razliko od drugih načinov investiranja gre tukaj za investicije z že vnaprej znanim fiksnim donosom, saj posojilodajalec točno ve, koliko glavnice in obresti bo prejel čez določeno obdobje. Vsak, ki posodi denar, tvega, da posojenega denarja skupaj z obrestmi ne bo dobil povrnjenega. Tako kot pri vsaki naložbi pa se mora vsak prej seznaniti s tveganji, ki pri tovrstnem načinu investiranja obstajajo. Kako torej postati banka ?

neutral

Prihod računa za elektriko je vsak mesec poln pričakovanj. Poleg tega, da nikoli ne veste, kako visok bo, boste zopet dobili občutek, da morate v šolo, saj se morate naučiti, kaj je linearna interpolacija, da bi ga razumeli. Veste, koliko plačate in zakaj? Prihod računa za elektriko je vsak mesec poln pričakovanj. Prva možnost je, da dobite račun, ki je bolj ali manj fikcija in je odvisen od pričakovanj elektro podjetja o vaši porabi. Vse njihove zmote enkrat letno plačate v poračunu. Druga možnost je, da plačate dejansko porabo. Toda tudi pri tem računu nikoli ne veste, kako visok bo, poleg tega pa boste dobili občutek, da morate zopet v šolo, saj se morate naučiti, kaj je linearna interpolacija, da bi ga razumeli. Na straneh Elektra Ljubljana, ob razlagi računa za obračunsko obdobje, namreč piše Račun/obračun za obračunsko obdobje je izstavljen na podlagi dejanskega odčitka števca, poraba v obračunskem obdobju je s pomočjo linearne interpolacije razdeljena glede na morebitne spremembe cene in obračunana po takrat veljavni ceni. Kar v slovenskem prevodu pomeni dejanski odčitek še ne pomeni, da boste plačali dejansko porabo. Za polovico meseca boste plačali dejansko porabo, za naslednjo polovico pa bodo na elektru na podlagi pretekle porabe izračunali, koliko naj bi jo porabili, in vam to tudi zaračunali. Če so se zmotili, bodo to ugotovili, ko jim boste naslednjič poslali odčitek števca in vam razliko poračunali pri naslednjem računu. Razumete? Če ne, nič hudega. Za vas smo na cekin.si pripravili primerjalno tabelo s cenami slovenskih ponudnikov in navodila za zamenjavo ponudnika električne energije.

neutral

Strokovnjaki so za konec leta napovedovali zlom nepremičninskega trga. Razlog? Velike luknje v bilancah na prihodkovni strani gradbenih podjetij in pritisk bank zaradi poplačila dolgov. So se napovedi uresničile? December naj bi bil za gradbene mogotce, ki so v preteklosti s prodajo stanovanj kovali velike dobičke, usoden mesec. Pritisk bank po vračilu dolgov, predvsem pa veliki minusi v bilancah naj bi jih prislili v prodajo že zgrajenih stanovanj po znatno nižjih cenah. Na trgu, ki je najbolj neizprosen, v Ljubljani, jim veliko težav povzroča tudi župan Janković s svojimi obljubami o drastičnem padcu cen. Potencialni kupci tako že leto in pol bolj ali manj čakajo. Preverili smo, kako vzdržljiv je naš gradbeni lobi, in ugotovili, da kopriva ne pozebe. V Ljubljani se tako še vedno prodajajo oziroma poskušajo prodajati stanovanja po ceni 6.500 evrov za kvadratni meter. Medtem so se v sosednji Avstriji pojavile celo analize, ki opozarjajo, da bi se zaradi zmanjšanja števila investicij oziroma gradenj, kar je posledica finančne krize, cene celo zvišale. Kakšno je torej stanje? Na cekin.si smo preverili razpon cen novogradenj v Ljubljani, preverili ponudbo stanovanjskega sklada in število prodanih stanovanj v letošnjem letu. Koliko kvadratnih metrov si lahko privoščite?

neutral

Predstavniki delavcev v podjetju Viator Vektor opozorilno stavkajo, saj se niso dogovorili o zvišanju plač. Protestnike je podprl tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Uprava družbe meni, da je stavka nezakonita. Zaposleni v družbah Skupina Viator Vektor, Viator Vektor Logistika in Viator Vektor Storitve so opoldne začeli stavkati. Delodajalska stran namreč ni soglašala z zadnjim predlogom, ki ga je v četrtek na pogajalsko mizo dal sindikat. Sindikati so se danes pogajali tudi s predstavniki družbe, kar pa ni obrodilo sadov. Protestnike je danes podprl tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič, ki je dejal, da naj vztrajajo pri svojih zahtevah. Predstavniki podjetja so večkrat dejali, da je stavka nezakonita in da bodo vložili tožbo. Jutri naj bi se delavcem pridružilo tudi okoli 150 tovornjakarjev, ki podpirajo njihove zahteve. Stavka je nezakonita Vodstva vseh treh družb so storila vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi dosegla razumen kompromis, ki bi stavko preprečil, niso pa mogla sprejeti stavkovnih zahtev, ki so neskladne z rezultati poslovanja v trenutnih gospodarskih razmerah, so zapisali v sporočilu za javnost. Vodstva stavko ocenjujejo tudi kot nezakonito, saj je prišlo do več kršitev zakona o stavki, ki imajo po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS za posledico nezakonitost stavke v celoti. Vse družbe bodo zato zoper organizatorja stavke nemudoma na pristojno sodišče vložile predlog za ugotovitev nezakonitosti stavke, so še zapisali. Stavkovne zahteve pomenijo povišanje stroškov dela za 25 odstotkov, česar pa uprave v zaostrenih pogojih poslovanja in glede na rezultate poslovanja ne morejo sprejeti. Uprave ocenjujejo, da je neodgovorno sprejemati obveznosti, ki jih ne bi mogle izpolniti ali bi s tem ogrozile poslovanje družb, so še poudarili. Dejali so še, da so stavkovnemu odboru podali predlog o delnem nadomestilu manj izplačanega dela plač iz naslova delovne uspešnosti za določeno obdobje in vplačilo 25 evrov mesečno na vsakega zaposlenega iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Stavkovni odbor kompromisnega predloga ni sprejel in je vztrajal pri svojih zahtevah. V podjetju so še zapisali, da so prejemki zaposlenih nadpovprečni v dejavnosti. Menijo, da gre pri stavki za interesno stavko in ne za stavko zaradi kršitve pravic delavcev, zato stavkajoči ne bodo upravičeni do plače oziroma nadomestila plače za ves čas trajanja stavke. Trdijo, da je prejemek voznika 1.827 evrov kar predstavlja 20 odstotkov nad dejavnostjo, povprečna bruto plača voznika 1.224 evrov 19,4 odstotka nad dejavnostjo, povprečna neto plača voznika pa je 840,36 evra. Pogajanja pozno v noč Predstavnik sindikata prometa in zveze Viator Vektor Mirko Drača je danes za 24ur.com dejal, da se niso dogovorili z upravo. Pogajanja so bila v četrtek namreč pozno zvečer tudi prekinjena. Dopuščamo možnost dogovora, vendar izgleda, da je zelo malo možnosti, da se bodo dogovorili pred 12. uro, ko je napovedana stavka, je o pogajanjih še dejal predstavnik sindikata Drača. Poudaril je še, da so dobili vtis, kakor da bi bil pogajalski skupini s strani uprave podjetja vzet mandat za nadaljnja pogajanja.

negative

V Prevent DEV po odstopu Ivana Majcna zahtevajo še odstop celotnega nadzornega sveta Prevent Globala. Predsednik NS odgovarja, da je to nesprejemljivo, bodo pa upoštevali njihove predloge. Prevent Global Kot je pojasnil predsednik nadzornega sveta Prevent Globala Vladimir Bilič, so v Prevent DEV po odstopu Ivana Majcna v četrtek zahtevali še odstop celotnega nadzornega sveta. Bilič je zastopniku Prevent DEV Carstnu Unverrichtu v pismu dejal, da je njihova zahteva nesprejemljiva. Kot je zapisal, Prevent DEV za to ni dal nobene utemeljitve, stopnjevanje takšnih zahtev pa lahko tudi resno ogrozi izglede za nadaljnje sodelovanje med udeleženimi stranmi. Unverricht naj bi v pismu Biliću predlagal tudi, da bi nov nadzorni svet imenovala Janko Zakeršnik, Nijaz Hastor in sindikati, vsak po dva člana. Kot je dejal Bilić, to ni možno, saj nadzornike po zakonu volijo delničarji na skupščini. Lahko pa bi deljeno članstvo v nadzornem svetu uredila lastnika Majcen in Hastor z delničarskim sporazumom. Unverrich je na Bilića sicer naslovil še nekaj drugih želja in zahtev glede sestave in članstva v upravi. Bilić pisal tudi Hastorju Bilić pa je pisal tudi Nijazu Hastorju, sicer večinskemu lastniku Prevent DEV. Kot je zapisal, želijo v nadzornem svetu najti takšno rešitev, ki bo sprejemljiva za oba največja lastnika, zato so dovzetni za vse predloge s strani lastnikov. Pozval ga je tudi, da poda predloge za novo vodstvo in da NS ne more odlašati z imenovanjem uprave, dokler se predhodno ne uskladijo vsa odprta vprašanja med največjima lastnikoma in družbama Prevent Global in Prevent DEV. Bilić je Hastorja v pismu obvestil tudi, da je največji in trenutno tudi edini poslovni partner Prevent Globala Prevent DEV na nadzorni svet naslovil vrsto zahtev oziroma pričakovanj, tudi glede imenovanja članov uprave, števila članov in sestave članov uprave. Ob tem je Hastorju izrazil zaskrbljenost glede številnih zahtev, saj bi se zaradi tega lahko zavlekli postopki imenovanja nove uprave, ki jo družba v tem trenutku potrebuje hitro. Bivši predsednik uprave Ivan Majcen Foto Kanal A Kot je še dejal, so od Prevent DEV prejeli tudi predloge, ki so v nasprotju z zakonom in statutarno ureditvijo, večinoma pa gre tudi za zahteve, ki niso v pristojnosti nadzornega sveta ali pa so očitno nesprejemljive . Nesoglasja med lastnikoma družbe Večinski lastnik Prevent Globala je sicer Janko Zakeršnik, drugi največji 45-odsotni lastnik pa je Nijaz Hestor, ki je tudi največji lastnik nemške družbe Prevent DEV. Hastor je posamezni delničar Prevent Globala, v lasti pa ga ima tudi preko družbe Prevent Halog. Nesoglasja med največjima lastnikoma potekajo že nekaj časa. Pred časom je Hastor predsednika uprave Prevent Globala Ivana Majcna pozval k odstopu in zagrozil, da bo v nasprotnem primeru prekinil poslovno sodelovanje z družbo. Zaradi nadaljnjih nesoglasij med lastnikoma so tudi delavci zahtevali Majcnov odstop. Majcen je z mesta predsednika uprave odstopil 9. decembra.

neutral

Tako vodstvo kot delavci družbe Viator & Vektor si pri pogajanjih želijo napredka, zato bodo znova sedli za pogajalsko mizo. Pogajanja bo tokrat osebno vodil eden največjih lastnikov družbe Zdenko Pavček. Potem ko so zaposleni v družbah Skupina Viator & Vektor, Viator & Vektor Logistika ter Viator & Vektor Storitve v petek opoldne začeli stavkati, jih je vodstvo družbe danes pozvalo k vnovičnim pogajanjem. Sestanek je sklican za v nedeljo ob 9.00, stavkajoči pa so potrdili prihod, je povedal predsednik nadzornega odbora skupine Zdenko Pavček. Kot je dejal, si želijo napredka pri pogajanjih, od nedelje pa jih bo vodil osebno. Pavček je sicer tudi eden izmed največjih lastnikov družbe Viator & Vektor. Sindikat delavcev prometa in zveze Viator & Vektor je stavko napovedal že pred dnevi zaradi poseganja v nekatere sporazumno določene pravice delavcev. Kot so pred dnevi pojasnili v stavkovnem odboru, je vodstvo že aprila vsem zaposlenim znižalo stimulativni del plače, voznikom pa tudi plačilo za prevoženi kilometer nad normo. Vodstvo se poleg tega ni držalo tudi nekaterih drugih dogovorov. Direktor družbe Viator & Vektor Logistika Bojan Novak je v petek na novinarski konferenci pojasnil, da so zaradi zmanjšanega obsega prodaje njihovih poslovnih partnerjev ter znižanja cen storitev na evropskem trgu letos utrpeli izpad prihodkov za 35 odstotkov. Z aprilom so tako posegli v stimulativni del plač in ga v povprečju znižali za 15 odstotkov. O zniževanju stimulativnega dela prejemkov so seznanili svet delavcev in sindikat, ki pa nista dala soglasja. Povprečna bruto plača voznika v družbi Viator & Vektor Logistika znaša 1224 evrov in je 20 odstotkov višja od povprečja v panogi cestnega prometa v Sloveniji, kjer se soočajo s konkurenco 12.000 transportnih podjetij, je dejal Novak. Stimulativni del plače lahko predstavlja tudi do 50 odstotkov. Vodstvo je v petek tudi ocenilo, da je stavka nezakonita, zato je družba na pristojno socialno sodišče v Ljubljani vložila zahtevek za ugotovitev te nepravilnosti. Če bodo v postopku uspeli, stavka ne bo plačana, od organizatorjev pa bodo zahtevali tudi povrnitev materialne in poslovne škode.

neutral

Po veselem decembru bo prišel januar, ko moramo ponavadi zategniti pas in nekako stakniti konec s koncem. Največ denarja odteče za navidez nepomembne stvari, kjer se bi dalo s skrbnim načrtovanjem ogromno prihraniti! Po veselem decembru pride žalostni januar! Marsikdo si brez vikend zabave in potepanja naokrog ne zna predstavljati zabave. Tudi prav, to je stvar okusa, a lahko kmalu postane zelo drago. Mogoče velja obnoviti stare navade in ponovno preživeti sobotni večer doma, v krogu najožjih prijateljev. A v kakšnem stilu? Izbira je prepuščena vsakemu posebej če ste samski, je lahko to nov start v novo leto. Ne le, da bodo gostje s sabo prinesli kakšno steklenico vina ali zabojček piva, pripeljali bodo tudi kakšnega podobno osamljenega. Kar je idealno, če ste pred kratkim postali bivši , pa bi se ponovno radi podali v duet. Prihranek pri organizaciji domače zabave bo okoli 50 odstotkov tistega, kar sicer potrošite zunaj. Tudi darila so zgodba zase, saj jih ne podarjamo le v novoletnem času. Zakaj ne bi zavili daril v zanimive, že uporabljene plastične vrečke ali še bolje v časopisni papir? Najbrž bodo idejo pozdravili tudi obdarovanci in jo praviloma uporabili tudi sami. Še posebej, ker ves ta bleščeč papir roma v koš. Prihranek na zavoj darilnega papirja je med enim in petimi evri. Močno pritisnite! Do zadnje kaplje! V tubi zobne paste, majoneze, gorčice ali česa podobnega lahko ostane še dosti dobrot, če jo nemarno stiskamo kar na sredini, kar je, roko na srce, tudi najlažje. Navadite se tubo iztiskati od konca do vrha ali pa navijajte tubo okoli kakšnega svinčnika, dobijo pa se tudi preprosti ključki, s katerimi boste iz tube spravili prav vse. Tudi šampone in gele za tuširanje boste najbolje izkoristili, če boste plastenko, ko bo šla h koncu, obrnili na glavo. Prihranek znaša od 10 do 15 odstotkov, pa še brez ne boste ostali, kar se po Murphyju zgodi navadno takrat, ko so ravnokar zaprli bližnjo trgovino. Preberite še, zakaj boste letno prihranili čez 1.000 evrov, če se boste odpovedali kavi in cigareti, pa tudi o tem, da se hrano kupuje s polnim želodcem, da lahko pri frizerju prihranite vsaj 100 evrov in kakšni so polni užitki za polovično ceno!

positive

Sindikati nasprotujejo nameri vlade, da zvišanje minimalnih plač poveže z znižanjem odpravnin, pravi prvi sindikalist Dušan Semolič. Protesti delavcev v Ljubljani 28. novembra V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS nasprotujejo nameri vlade, da vprašanje dviga minimalne plače poveže z znižanjem odpravnin ter omejitvijo socialnih prispevkov. To razumemo kot izsiljevanje in zlorabo stisk delavk in delavcev, ki so se znašli v revščini zaradi nizkih plač, opozarja predsednik ZSSS Dušan Semolič. Semolič je na današnji novinarski konferenci spomnil na izjavo ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika, da odpravnine za delodajalce predstavljajo izjemno velik strošek, ki lahko podjetje tudi potopi. Gre za odkrito namero, da bi povezovali sindikalno zahtevo po dvigu minimalne plače s pričakovanimi zahtevami delodajalcev po znižanju odpravnin, je dejal. Spomnil je še na izjavo ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija, da naj bi zvišanje minimalne plače vezali na odpravnine, ki jih želijo delodajalci znižati, ter na določitev najvišje možne ravni plačila socialnih prispevkov, ki zdaj navzgor niso omejeni. Podjetij ne uničujejo odpravnine, temveč nesposobni nadzorni sveti in uprave, je ob tem dejal Semolič ter dodal, da v Sloveniji še nobeno podjetje ni propadlo zaradi izplačila odpravnin delavcem. Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je ocenil, da ministra Svetlika bolj kot družina in socialni položaj skrbi kapital. Izplačilo odpravnin je za delavce omejeno na največ deset plač, za vodstvene delavce pa na 24 plač, je povedal. Ko nekateri menedžerji dobijo tudi milijon evrov odpravnine, pa jih to ne moti, nihče ne reče, da to uničuje podjetja, je dodal Semolič.

negative

80 odstotkov Slovencev meni, da so gospodarske razmere v Sloveniji slabe, največji izziv pa je po raziskavi Eurobarometer brezposelnost. Večina jih je tudi nezadovoljna z delovanjem demokracije. Gospodarske razmere v Sloveniji kot slabe ocenjuje 80 odstotkov vprašanih Slovencev. Slovenci menijo, da je največji izziv za njihovo državo brezposelnost, kaže javnomnenjska raziskava Eurobarometer, objavljena danes v Bruslju. Sicer pa je 62 odstotkov Slovencev nezadovoljnih z delovanjem demokracije v svoji državi, medtem ko je v povprečju z demokracijo v njihovih državah nezadovoljnih 45 odstotkov Evropejcev. Tri četrtine Evropejcev in 80 odstotkov Slovencev sicer ocenjuje, da so gospodarske razmere v njihovi državi slabe, pri čemer 31 odstotkov Evropejcev in 40 odstotkov Slovencev meni, da bodo v prihodnjem letu še slabše. Približno dve tretjini Evropejcev in Slovencev 66 oziroma 69 odstotkov sta sicer na sploh optimistični glede prihodnosti EU. Poleg brezposelnosti sicer Slovenci in Evropejci izpostavljajo, da so največja skrb za njihovo državo gospodarske razmere, inflacija in kriminal, pa tudi zdravstvena oskrba in pokojnine. Osebno pa tako Slovence kot Evropejce najbolj skrbijo inflacija, gospodarske razmere in prav tako brezposelnost. Slovenija je imela koristi od članstva v EU Medtem ko je več kot polovica Slovencev in Evropejcev zadovoljna z delovanjem demokracije v EU, pa je z demokracijo v Sloveniji zadovoljnih le 37 odstotkov Slovencev, nezadovoljnih 62 odstotkov, odstotek pa ne ve. Z demokracijo v EU je sicer nezadovoljnih 32 odstotkov Evropejcev, v svojih državah pa v povprečju 45 odstotkov. Polovica Slovencev in 53 odstotkov Evropejcev meni, da je članstvo njihove države v EU dobra stvar. 64 odstotkov Slovencev in 57 odstotkov Evropejcev meni, da je imela njihova država koristi od članstva v EU, še kaže Eurobarometer o življenju v EU, objavljen danes v Bruslju. Polovica Evropejcev in 46 odstotkov Slovencev zaupa Evropskemu parlamentu, 46 odstotkov pa jih zaupa tudi Evropski komisiji. 43 in 41 odstotkov Slovencev pa omenjenima institucijama ne zaupa, medtem ko je med Evropejci to nezaupanje nekoliko manj izrazito, 33- in 32-odstotno. Javnomnenjska raziskava Eurobarometer je bila izvedena oktobra in novembra letos na podlagi 26.731 pogovorov. V Sloveniji je bilo pogovorov 1015.

neutral

Glede na to, da nekatere banke ponujajo posojilo pod ugodnejšimi pogoji od redne ponudbe, se je smiselno vprašati, kako velika je možnost zlorab posojil iz jamstvene sheme. Jamstvena shema priložnost za brezposelne? Dejstvo je, da nevarnost zlorab pri posojilih iz jamstvene sheme obstaja, predvsem naj bi to veljalo pri posojilih za brezposelne. Tukaj seveda ne govorimo o trepetajočih ljudeh, ki jim niti v sanjah ne pade na pamet, da bi se v času brez rednih prilivov upali najemati posojila, pa čeprav za njih jamči država. Možnost zlorab je namreč večja pri tistih, ki ne bi nikoli posojila dobili, bodo pa sedaj izkoristili status brezposelnega za refinanciranje obstoječega posojila, vračanja in jamstvo posojila pa jim bo bolj ali manj drugotnega pomena. Mnogi brezposelni bi lahko v teh posojilih videli priložnost, s katero bi lahko prelisičili tako banko kot tudi državo. Mnogo brezposelnih namreč nima nobenega premoženja, tako da jim davčna uprava ne bi mogla kaj vzeti, breme dolga pa bi padlo na davkoplačevalska ramena. Poleg vsega pa bi brezposelni lahko teoretično tudi objavil osebni stečaj bankrot fizične osebe, ki prezadolženim fizičnim osebam omogoča oprostitev obveznosti plačila dolgov. Kako bodo na to gledale banke? Jamstvena shema je za banke lahko priložnost pospeševanja posojilne aktivnosti, saj imajo pri tovrstnih posojilih delno jamstvo države v primeru nevračila dolga. Kot pa je razvidno iz prakse, pri tem slovenske banke ne pretiravajo, saj imajo s temi posojili lahko tudi dodatne stroške, saj gre za rizično skupino kreditojemalcev. Vse več pa je namigovanj tudi o tem, kako bo jamstvena shema spodbudila mlade in zaposlene za določen čas, da z ugodnimi posojili pokupijo vso zalogo stanovanj in obrnejo nepremičninski trend. Toda če povpraševanja po jamstveni shemi ni, posojila pa so ugodnejša le za odtenek ...

negative

Glede na kolektivno pogodbo bi po mnenju sindikata žerjavistov in pristaniških delavcev Luke Koper delavcem pripadala 13. plača, uprava pa pravi, da si sindikata napačno tolmačita pogodbo. Sindikata žerjavistov in pristaniških delavcev v Luki Koper sta prepričana, da bi uprava zaposlenim morala izplačati 13. plačo. V upravi pa zahteve zavračajo kot neutemeljene. Luka Koper je po besedah uprave od januarja do oktobra ustvarila 54 milijonov evrov oziroma 94 odstotkov načrtovane dodane vrednosti, zato pogojev za izplačilo 13. plače ni. Zaposleni niso krivi za poslovne rezultate družbe, pa je dejal predsednik Sindikata pristaniških delavcev Slovenije Pavel Lokovšek. Luka Koper ima po besedah Lokovška iz osnovne dejavnosti pozitivne rezultate, manj bleščeč skupni rezultat pa je predvsem posledica dela prejšnje uprave pod vodstvom Roberta Časarja. Uprava določila kolektivne pogodbe, ki urejajo izplačevanje 13. plače, tolmači enostransko, je prepričan Lokovšek. Po mnenju sindikatov naj bi se 13. plača namreč izplačala v višini dejansko dosežene načrtovane dodane vrednosti. Ker je Luka Koper v obdobju od januarja do septembra dosegla 94 odstotkov načrtovane dodane vrednosti, naj bi bili zaposleni upravičeni do 13. plače v višini 94 odstotkov povprečne plače, menita sindikata. V upravi Luke Koper na čelu s predsednikom Gregorjem Veselkom poudarjajo, da kolektivno pogodbo napačno tolmačita sindikata, ki hote ali nehote zavajata svoje članstvo z namenom pritiska na upravo. Če bi bilo res, kar trdita, potem bi morali izplačati 13. plačo, tudi če bi Luka Koper poslovala z izgubo, še poudarjajo v upravi. Foto Luka Koper Ker pretovor v pristanišču zadnje tri mesece narašča, poleg tega pa se v upravi zavedajo, da so novoletni prazniki običajno povezani s povečanimi izdatki, so pri izplačilu novembrskih plač vsem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi po kolektivni pogodbi, izplačali t. i. gospodarnost v višini 45 odstotkov povprečne plače. Sindikata se z izplačilom gospodarnosti ne strinjata, saj po njunem mnenju ta delavcem tako ali tako pripada . Kot še poudarja Lokovšek, so do izplačila gospodarnosti upravičeni le tisti, ki so letos v Luki Koper dejansko delali, ne prejmejo pa je denimo delavci ne bolniškem dopustu. V danih poslovnih razmerah je izplačilo gospodarnosti edina možnost, pojasnjuje uprava. Kot še navaja, bodo poslovni rezultati letošnjega leta bistveno slabši od lanskih. Zaradi prevrednotenja nekaterih naložb nam celo grozi čista izguba. Zato je obvladovanje stroškov nujen pogoj za zagotavljanje dolgoročne uspešnosti poslovanja, še piše uprava. Sindikata bosta glede izplačila 13. plače zato zahtevala pogajanja. Kot pravi Lokovšek, imata v primeru, da volje za pogovore ne bi bilo , možnost, da zadevo zaostrita , vendar pa želita z upravo doseči dogovor. Uprava za rešitev nesporazuma glede tolmačenja kolektivne pogodbe predlaga arbitražo. Če se bi izkazalo, da imata pri tolmačenju kolektivne pogodbe prav vodstvi sindikatov, bo uprava nemudoma izpolnila svojo obveznost, še obljublja uprava Luke Koper.

negative

V petek je z mesta predsednika uprave Elektra Celje odstopil Viktor Tajnšek. Do imenovanja novega predsednika uprave bo družbo vodil član nadzornega sveta družbe Uroš Merc. Predsednik uprave Elektra Celje je odstopil. Z mesta predsednika uprave Elektra Celje je v petek odstopil Viktor Tajnšek, je potrdila tiskovna predstavnica podjetja Andreja Bezjak. Družbo bo do imenovanja novega predsednika uprave vodil član nadzornega sveta družbe Uroš Merc, sicer direktor podjetja Bisol. Merc je bil do zdaj član nadzornega sveta družbe, to mesto pa se mu je za čas trajanja funkcije zastopnika predsednika uprave zamrznilo. V ponedeljek se bo sicer iztekel rok za oddajo vlog za novega predsednika uprave Elektra Celje, izbor pa bo izveden v najkrajšem možnem času. Do tedaj bo Merc kot zastopnik opravljal vse tekoče posle in bo poslovanje družbe potekalo nemoteno.

neutral

V času Tita so bili študenti glavno gibalo družbe v smislu naprednih novih idej, ki pa niso slonele na lastnih koristih. Danes pa jih starejša generacija obtožuje, da so študenti glavni borci za ohranjanje ugodnosti v obliki bonov in privilegiranega dela. Študenti so pred državnim zborom posuli pepel. Velikokrat slišimo, kako mladi med katere spadajo tudi študenti ne morejo do stanovanj, zato jih je velika večina prisiljena živeti pri starših. Sistem, v katerem naj bi bila izobrazba in pot do nje visoka vrednota, naj bi mlade pustil na cedilu. Večina meni, da dobro plačanih delovnih mest v Sloveniji praktično ni, državna uprava, edino kadrovsko zatočišče, na katero računa precejšen del diplomantov, pa vse bolj zateguje vijak zaposlovanja. Velika večina mladih ne vidi poti iz te katastrofalne situacije, zato se zdi, da je boj proti reformi študentskega dela, ki lahko povzroči, da ena tretjina študentov ne bi mogla študirati, še edina stvar, za katero se splača boriti. Vseeno pa se je dobro vprašati, kdo vse ima od študentov največje koristi. Ukinitev študentskega dela in uveljavitev zakona o malem delu je namreč bolj kot za študente resna grožnja za ...

negative

Za božič si želimo topline, miru, dobrote ter dobrih ljudi okoli sebe. A zlikovci ne počivajo, saj se bo vedno našel kdo, ki bi to z veseljem izkoristil in nas poskusil ogoljufati. Kje moramo biti pozorni? Bodite previdni, da vam ne bo dobri decemberski mož več odnesel kakor prinesel! Ko na vaših vratih pozvoni prodajalec z najnovejšo zbirko nerjaveče posode, bodite prepričani, da ni tam zato, da bo naredil uslugo vam in samo vam ponudil nakup življenja. Ob takih prodajah lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da gre za blago sumljivega izvora, brez garancije, ob tem pa je prodajalec le predhodnica nepridipravom z veliko bolj zahrbtnimi načrti, zato jih nikar ne spustite v svoj dom, če pa že, pa naj se predstavijo z uradno izkaznico. Ponarejene vstopnice V mesecu decembru se vsakodnevno odvijajo številne prireditve, doma in v tujini. Bodite pozorni in ne zaupajte prodajalcem pred dvorano. Pri nakupu prek interneta kot pri vseh nakupih preverite stran, preko katere kupujete in bodite pazljivi, komu pošiljate svoje osebne podatke ter podatke o kreditni kartici. Vstopnice ali voucher, ki ga boste prejeli po pošti, preverite. Preverite tudi ostale božične prevare, od čestitk, do raznih prošenj za donacije, ki trkajo na vaše srce, kako je z nakupovanjem preko interneta in zakaj je potrebno varovati kartice kot punčico svojega očesa! Bolje preventiva, da ne bo na koncu bolelo vas in vaše denarnice!

neutral

Dobra novica za milijon potnikov po vsem svetu letalska družba British Airways je dosegla sodno prepoved 12-dnevne stavke, ki jo je napovedovalo osebje družbe za božične praznike. Višje sodišče je podprlo letalsko družbo British Airways, ki je vztrajala, da bi bila stavka okrog 13.000 zaposlenih nezakonita, saj bi se ji priključili tudi tisti, ki niso več zaposleni pri omenjenem prevozniku. Okrog 800 zaposlenih je namreč prostovoljno sprejelo odpravnino in prenehalo delati. Sindikat jo je zato moral preklicati. Medtem ko je uprava navdušena, pa je sindikat ogorčen. Odločitev sodišča so označili za sramoten dan za demokracijo, ob tem pa napovedali novo stavko, ki pa je ne smejo izvesti do konca božičnih praznikov. Poznavalci razmer pravijo, da se bo najverjetneje zgodila šele februarja. Mnogi so si ob tem oddahnili, saj bi stavka v tem času pomenila izredne razmere. Začasno bi namreč pristalo vseh 650 letal, ki v tem času navadno prevažajo okrog 90.000 potnikov dnevno. Razmere niso bleščeče British Airways je sicer prejšnji mesec napovedala, da bo število delovnih mest zmanjšala še za 1200, poleg tega pa hoče na dolgih letih zmanjšati posadko na letalih s 15 na 14. To pa pomeni, da se bodo spremenile delovne obveznosti zaposlenih, saj bodo ti morali delati dlje, plačila pa naj bi bila odložena. Letalska družba je imela v prvi polovici letošnjega leta izgubo v višini 292 milijonov funtov, kar je največja izguba v njeni zgodovini.

negative

O prisilni poravnavi Istrabenza je glasovalo 25 upnikov, to pa pomeni, da so glasovale tudi banke, ki so vložile zahtevo za stečaj. Zgolj na podlagi glasovnic ni mogoče sklepati, ali so predlog banke podprle. V četrtek se je zaključilo glasovanje o prisilni poravnavi Istrabenza. Koprsko okrožno sodišče je prejelo 25 glasovnic, do zaključka uradnih ur je glasovalo 17 od 19 bank upnic. Zgolj na podlagi oddanih glasovnic ni mogoče sklepati, ali so predlog prisilne poravnave banke podprle. Banke Bawag, Volksbank, Sparkasse in SKB banka, ki so zahtevale stečaj, imajo skupaj približno 42 odstotkov terjatev. Da bi bila prisilna poravnava izglasovana, bi jo tako poleg preostalih upnic morala podpreti vsaj še ena od omenjenih štirih bank. Po pisanju časnika Delo naj bi za prisilno poravnano glasovala tudi SKB banka. Tako tudi morebitno nasprotovanje preostalih treh bank, Sparkasse, Volksbank in Bawaga, skupno imajo okrog 37 odstotkov terjatev, ne bi bilo dovolj, da bi bil izglasovan stečaj družbe. Kdaj bodo znani uradni rezultati, še ni jasno. Prisilni upravitelj Boris Dolamič bi moral uradno poročilo o izidu glasovanja sicer izdelati v osmih dneh, vendar se zaradi pritožbe enega od upnikov na sodni sklep o preizkusu terjatev postopek utegne zavleči. Okrožno sodišče v Kopru je Dolamiču namreč naložilo, naj do odločitve višjega sodišča glede pritožbe z objavo poročila počaka. Banke upnice Istrabenza naj bi v četrtek zjutraj sicer podpisale sporazum o izvajanju prisilne poravnave v Istrabenzu in dogovor o delitvi morebitnega presežka iz že unovčenih repo pogodb. Po navedbah v medijih so sporazum, v katerem so se zavezale, da bodo presežke od prodaje vrednostnih papirjev, zaseženih na podlagi repo pogodb, vrnile v skupno bilanco Istrabenzovega premoženja, podpisale vse upnice razen Bawaga. Če so banke prisilno poravnavo podprle, bo Istrabenz v skladu s spremenjenim načrtom o finančnem prestrukturiranju upnike moral poplačati v štirih letih. Do konca prihodnjega leta naj bi poravnal slabih 19 odstotkov terjatev, v letih 2011 in 2012 še približno tretjino obveznosti, preostalo pa leta 2013.

neutral

Mercator je v teh dneh pošiljal nekaterim zaposlenim odločbe o izrednem plačanem dopustu. V duhu reorganizacije bodo doma ostali okoli pol leta, svetovali pa so jim, naj se aktivno vključijo v iskanje nove zaposlitve, saj prostih mest znotraj podjetja ni veliko. Za novo leto bo na izrednem dopustu pristalo 68 zaposlenih. Naš največji trgovec je v teh dneh razposlal nekaterim zaposlenim odločbe o izrednem plačanem dopustu. Pošto je dobilo 68 zaposlenih, v pismu pa so jih obvestili, da bodo morali pol leta ostati doma. Pripada jim plača, in sicer v višini povprečja zadnjih treh plač, ki bi jih prejeli, če bi delali. Ne pripada pa jim povračilo stroškov prehrane med delom in potnih stroškov. Zaposlenim, ki so za zdaj nerazporejeni, smo med drugim pojasnili, da ustreznih prostih t. i. režijskih delovnih mest verjetno ne bo veliko na voljo. Zato smo jim svetovali, da se tudi sami aktivno vključijo v iskanje nove zaposlitve oz. razmišljajo o morebitnem opravljanju dela v naši operativi. Mercator Mercator se bo reorganiziral. Ločili bodo poslovne funkcije na koncernske in operativne. Notranja reorganizacija družbe je odgovor na vse večjo mednarodno kompleksnost poslovanja Skupine Mercator ter potrebo po večji odzivnosti in prožnosti na vseh trgih, so nam povedali v družbi. Za vse nerazporejene delavce, ki so v duhu reorganizacije ostali brez dela, znotraj podjetja iščejo različne možnosti zaposlitve v drugih službah oz. sektorjih . Kot so nam zagotovili, želijo s prerazporeditvami in nadomeščanjem delavcev, ki se bodo upokojili, zagotoviti delo tudi v prihodnje čim večjemu številu odvečnih zaposlenih. Mercator na sedmih trgih jugovzhodne Evrope v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, BiH, Črni gori, Makedoniji in Bolgariji zaposluje 21.000 delavcev. Foto dnevnik.hr Če zaposlenim v naslednjih šestih mesecih ne bodo našli dela znotraj podjetja, bodo začeli s postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov . Ob tem v Mercatorju dodajajo, da bodo upoštevali vse predpise, ki urejajo področje odpovedi pogodb o zaposlitvi in pravici delavcev. Notranja reorganizacija Družba Mercator bo v novem letu na novo organizirana. Strateški del bo skrbel za nadaljnji razvoj celotne Skupine, del za nepremičnine se bo ukvarjal z razvojem in upravljanjem nepremičnin, poslovno področje Trgovina Slovenije pa se bo ukvarjalo z operativno dejavnostjo v Sloveniji. Poleg tega nastajata še dve samostojni podjetji, to sta Intersport ISI, d.o.o., in Modiana, d.o.o., tako da bo imel Mercator v Sloveniji v lasti osem družb. Prerazporeditev dodatkov za uspešnost V luči težkih gospodarskih razmer je uprava Mercatorja enkrat letos že ukrepala. S prvim septembrom je prerazporedila dodatke za uspešnost od zaposlenih z višjimi plačami k zaposlenim z nižjimi plačami. Bruto plača se je tako predsedniku uprave Žigi Debeljaku znižala za 25 odstotkov, članom uprave pa za 15 odstotkov. Glede na to, da si je uprava že v začetku leta znižala plače za približno pet odstotkov, so se plače znižale za približno 30 odstotkov oz. za 20 odstotkov.

negative

Zaradi davka na motorna vozila bodo čistejši avtomobili cenejši, požrešnejši pa bolj obdavčeni. Bodoče lastnike potratnih terencev ali športnih jeklenih konjičkov pa bo nov davek najbolj udaril po žepu ... Čistejši bodo cenejši, požrešnejši pa bolj obdavčeni. Na Cekinu smo preverili, kakšen vpliv bi imel spremenjen davek na različne tipe avtomobilov. Pri primerjavi smo izbrali avtomobile različnih razredov, kjer smo poskušali oceniti vpliv novega davka na ceno. Zakaj oceniti? Ker je maloprodajna cena sestavljena iz nabavne cene, na katero se nato obračuna davek na motorna vozila DMV, marže avtomobilskega uvoznika in davka na dodano vrednost DDV. Neznanka v tej formuli so pribitki uvoznikov, saj so strogo zaupni in skrbno varovani, zaradi česar ni možno točno izračunati novih cen. Marže trgovcev z avtomobili naj bi se gibale med 10 do 20 odstotkov pri dražjih avtomobilih tudi do 30 odstotkov, zato smo pri vseh tipih vozil vzeli povprečno maržo, to je 15 odstotkov. Ugotovitve, ki smo jih na podlagi konkretnih primerov izračunali, so nas presenetile. Pri posameznih tipih avtomobilov lahko namreč zaradi vpliva novega DMV pride do velikih cenovnih razlik. Kot rečeno pa gre le za ocene, kjer smo nabavne cene določili tako, da smo upoštevali 15-odstotno maržo, 20-odstotni DDV ter stopnjo DMV, ki velja še po trenutni zakonodaji v omenjenem prispevku si boste lahko tudi ogledali dosedanje stopnje DMV. Kateri avtomobili se bodo podražili in kateri pocenili ter za koliko? Bodo na udaru bolj dizli ali bencinarji ? Bo morda ravno vaš bodoči avto brez davka na motorna vozila?

neutral

Marsikdo se v teh časih odloči za nakupovanje zunaj meja Evropske unije, saj naj bi določeni izdelki dosegali tudi do 40 odstotkov nižje cene. Se zaradi šibkejše tuje valute res splača nakupovati v državah zunaj EU? Z ugodnimi nakupi lahko prihranimo marsikateri evro. V času sunkovitih in nestabilnih valutnih razmer marsikdo razmišlja o ugodnem nakupu različnih izdelkov zunaj meja Evropske unije. Že nekaj časa lahko poslušamo, da dolar, britanski funt in madžarski forint ne bodo večno šibki in da nizke vrednosti teh valut koristijo predvsem evropskim potrošnikom, ki opravljajo nakupe v tujini bodisi prek spleta bodisi s fizičnim obiskom v posamezni državi. Se torej nakup čez mejo EU res izplača? LCD televizor znamke LG LG 42LH3000 LCD TV, ki v Sloveniji stane 607 evrov, je možno v ZDA prek amazon.com kupiti za 500 ameriških dolarjev oziroma 345 evrov v ceno je vključen prevoz z ladjo v EU območje. Se 43-odstotni prihranek sliši mamljivo, mar ne? Toda ni vse zlato, kar se sveti ...

positive