Datasets:

cjvt

/

sentinews

like 1

Follow

Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani 21

Unicredit je prizanesel Istrabenzu z obveznostjo za reodkup delnic Mercatorja. Iz prekinitve pogodbe je nastal presežek v višini 8,48 milijona evrov, do katerega je po pogodbi upravičen Istrabenz. Istrabenz Istrabenz je v četrtek od Unicredit banke prejel dopis o razvezi pogodbe o reodkupni pravici za 301.437 delnic Mercatorja oziroma 8,01 odstotka trgovske družbe. Iz prekinitve pogodbe je nastal presežek v višini 8,48 milijona evrov, do katerega je po pogodbi upravičen Istrabenz. Komu bo Unicredit prodal omenjene delnice, za zdaj ni znano. Kot je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila družba Istrabenz, se holding z vsemi bankami upnicami pogovarja o finančni konsolidaciji Istrabenza. Spomnimo, da se Istrabenz o reprogramiranju kratkoročnih kreditov v dolgoročne z bankami upnicami dogovarja že več mesecev, v igri pa je med drugim tudi sprememba dolgov v lastniške deleže. Istrabenz sicer bankam upnicam dolguje približno 950 milijonov evrov, od tega holding od 450 do 500 milijonov evrov, preostalo pa hčerinske družbe. Istrabenz je do precejšnjega paketa delnic Mercatorja prišel, ko je septembra 2005 od Slovenske odškodninske družbe v transakciji, ki je dvignila veliko prahu v javnosti, odkupil 492.268 delnic Mercatorja oziroma 15,34 odstotka najboljšega soseda . Istrabenz je nato večino delnic zastavil pri bankah, vendar si je izpogajal reodkupno pravico, ki pa je zaradi finančnih težav pozneje ni izkoristil, nekaj delnic pa je prodal tudi podjetjem okrog Pivovarne Laško, ki obvladujejo skoraj polovico Mercatorja. Istrabenz trenutno nima večjega paketa delnic Mercatorja, čeprav je prvi mož Istrabenza Igor Bavčar ob nakupu dobrih 15 odstotkov Mercatorja dejal, da gre za dolgoročno finančno naložbo Istrabenza.

neutral

Okoli 15 uslužbencev zavarovalnice AIG je potrdilo, da bodo vrnili izplačane nagrade, ki so povzročile politični vihar med Američani. Newyorški pravosodni minister Andrew Cuomo je potrdil, da bo 15 uslužbencev zavarovalnice AIG vrnilo izplačane nagrade, ki so povzročile politični vihar v Washingtonu in med Američani. Potem ko je predstavniški dom kongresa pretekli teden sprejel predlog zakona o 90-odstotni obdavčitvi prejemnikov nagrad v podjetjih, ki dobivajo državno pomoč, se je vihar malce pomiril, predsednik ZDA Barack Obama pa je, potem ko je nagrade najprej označil za sramoto in napovedal ukrepe, da se povrnejo, namignil, da bo težko podpisal takšen zakon, ker je ustavno vprašljiv. Vihar je izbruhnil, ko je prišlo na dan, da je AIG, ki je dobila od države 170 milijard dolarjev pomoči za preživetje, izplačala okrog 165 milijonov dolarjev nagrad delavcem v oddelku za finančne proizvode, kjer je bil vir težav podjetja. Nagrade so bile menda izplačane, ker je bila takšna pogodba podpisana, še preden je AIG dobil denar od države, ne glede na to, da rezultati tega niso upravičili. Uslužbenci AIG so začeli dobivati grozilna pisma, za nagradami pa so se zapodili številni zvezni in državni organi. Med njimi Cuomo, ki skupaj s kongresom in kolegom iz Connecticuta Richardom Blumenthalom in Službo za zaščito potrošnikov Connecticuta zahtevajo seznam dobitnikov nagrad. Foto Reuters Cuomo je sporočil, da bo nagrade vrnilo od 15 od 20 ljudi, ki so dobili največje zneske. Doslej naj bi dobil zagotovila o vrnitvi okrog 50 milijonov dolarjev nagrad. Cuomo upa, da mu bo uspelo dobiti nazaj 80 milijonov dolarjev. AIG je izplačala bonuse 400 zaposlenim v oddelku za finančne proizvode, pri čemer je bila višina zneska od 1000 dolarjev pa do 6,5 milijona dolarjev. Sedem direktorjev je dobilo več kot tri milijone dolarjev. Cuomo je sporočil, da ne bo objavil imena tistih, ki bodo denar vrnili, obenem pa zatrdil, da to ni grožnja tistim, ki denarja nočejo vrniti. Nekateri so to že zavrnili, drugi pa še razmišljajo.

neutral

Evropski poslanci so sprejeli resolucijo, s katero pozivajo za več pomoči avtomobilski industriji v EU, ki jo je gospodarska kriza močno prizadela. Kot je navedeno v sprejeti resoluciji, ima avtomobilski sektor EU preveč proizvodnih zmogljivosti, letos pa naj bi povpraševanje in posledično tudi proizvodnja zaradi svetovne finančne in gospodarske krize še dodatno padla. Evropski poslanci so se tako zavzeli za dosledne in usklajene pobude za avtomobilsko industrijo in pozvali k pristnemu evropskemu okviru za ukrepanje s konkretnimi rešitvami. Med drugim so ugotovili, da bi lahko nekateri kratkoročni ukrepi, ki so jih sprejele države članice, izkrivili konkurenco na notranjem trgu in ogrozili dolgoročno konkurenčnost. Izrazili so tudi mnenje, da bi Svet EU in Evropska komisija morala pospešiti, poenostaviti in povečati finančno podporo avtomobilski industriji, predvsem prek Evropske investicijske banke in z odobritvijo državnih jamstev za nizko obrestna posojila. Prav tako bi bilo po mnenju poslancev treba tudi poenostaviti upravne postopke za zahtevke za posojila, ki bi nato oživila povpraševanje po novih vozilih v korist gospodarske rasti, okolja in varnosti v cestnem prometu. Evropski poslanci so se zavzeli za dosledne in usklajene pobude za avtomobilsko industrijo in pozvali k pristnemu evropskemu okviru za ukrepanje s konkretnimi rešitvami. Parlament je tako ob tej priložnosti pozval komisijo, naj pripravi priporočila za usklajen pristop k prenovi voznega parka, kot so projekti za razgradnjo avtomobilov in druge tržne spodbude z učinki na povpraševanje in oživitev lizinškega avtomobilskega trga. Proizvajalci bi morali poslovno strategijo po mnenju poslancev razviti v tesnem sodelovanju s sindikati, komisija pa ustrezno podpreti pristen evropski socialni dialog. Kot je še navedeno v resoluciji, bi bilo vzporedno s temi procesi treba pospešiti dostop do razpoložljivih evropskih sredstev za delovna mesta, ki bi prispevala k programom zgodnjega usposabljanja in prekvalifikacije delavcev, kjer koli in kadar koli se uporablja omejitev delovnega časa. S proizvodnjo avtomobilov v Evropi je posredno ali neposredno povezanih 12 milijonov delovnih mest oziroma šest odstotkov vseh zaposlenih. Ker potrebuje avtomobilska industrija stalna vlaganja v raziskave, so poslanci pozvali komisijo, naj tudi olajša, izboljša in pospeši dostop do evropskih instrumentov pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije, kot je sedmi okvirni program. V razpravi je med drugim sodeloval tudi slovenski poslanec v evropskem parlamentu Alojz Peterle EPP-ED, ki se je strinjal, da je avtomobilska industrija strukturno pregreta in da EU potrebuje ekološko in energetsko ustreznejše avtomobile. Napako bi naredili, če bi skušali s podpornimi ukrepi varovati dosedanjo smer količinskega razvoja. Najbolj socialni in solidarni bomo, če bomo podprli ekološko in energetsko usmerjeno prestrukturiranje, je dejal Peterle in dodal, da je trenutna gospodarska kriza med drugim pokazala, kako močno je med seboj povezana evropska avtomobilska industrija.

neutral

Predsednik Murine uprave Franc Huber je napovedal, da bo tudi Mura s 1. aprilom uvedla 32-urni delovnik. Za to so se odločili zaradi še dodatnega 10-odstotnega upada naročil. Mura uvaja 32-urni delovnik. Kot je povedal predsednik Murine uprave Franc Huber, bodo 32-urni delovnik uvedli največ za mesec ali dva. Plače zaposlenih bodo kljub temu ostale enake, kot da bi delali 36 ur tedensko, je ob tem zagotovil. Huber je dejal, da je del Murinih delavcev že na kolektivnem letnem dopustu, drugi pa bodo šli, ko bodo dokončali svoje delo. Ob tem je Huber pojasnil, da so februarja končali sezono jesenzima, začeli pa bodo s kolekcijo pomladpoletje. Predsednik uprave Mure Franc Huber V tem prostoru med dvema sezonama smo vedno šli na dopust, letos pa je ta nekoliko daljši, saj koristimo ure iz skrajšanega delovnika. Najprej so na dopust odšli delavci, ki opravljajo pripravljalna dela, potem gredo delavci iz proizvodnje, nazadnje pa še delavci iz odpreme izdelkov. Vsi skupaj pa se bomo ponovno zbrali okrog 20. aprila, je povedal Huber. Dodal je še, da so zaradi upada naročil pripravili tudi rebalans letošnjega poslovnega načrta, ki ga mora potrditi še nadzorni svet. Na vprašanje, ali so ugotovili, koliko delavcev je odvečnih v Muri, je Huber odgovoril, da se bo prvotna številka 676 presežnih delavcev zagotovo povečala presežni delavci bodo podjetje zapustili do konca letošnjega leta.

negative

Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je potrdil, da je Slovenija tudi uradno v recesiji, pri tem pa dodal, da se bo kriza poznala pri večini panog slovenske industrije. Ključni razlog, da smo napovedali tolikšno umiranje gospodarske rasti, je umiranje gospodarske rasti tudi pri naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, torej v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Franciji, je za 24UR ZVEČER dejal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Na vprašanje, v kateri industriji se bodo te napovedi najbolj poznale, je odgovoril, da se bo ta kriza poznala pri večini panog slovenske industrije, saj Slovenija izvozi približno 17 odstotkov vsega proizvede. Tako da bi težko izpostavil neko posamezno panogo, to bo praktično šlo za šok, ki bo prizadel ekonomijo, je menil Vasle. Direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Novica je pretresla javnost predvsem zaradi tega, ker je bila najprej napoved za gospodarsko rast +0,6-odstotna. Pri tem je Vasle povedal, da je 4-odstotna rast v letošnjem letu osrednji scenarij, ki se uradu zdi v tem trenutku najbolj verjeten. Obstaja tudi velika verjetnost, da bo gospodarska rast ob koncu leta drugačna, majhna verjetnost je tudi, da bo nekoliko manj negativna. Doseganje boljših rezultatov je po Vasletovem mnenju odvisno predvsem od tega kako hitro oziroma ali se bodo ukrepi, ki jih sprejema naša vlada in tudi druge vlade, prijeli in imeli že neke učinke v letošnjem letu. Še večja verjetnost pa seveda obstaja, da bo gospodarska rast še nekoliko nižja, je dejal Vasle. Vasle se je strinjal, da obstaja precejšnja verjetnost, da bi bilo brezposelnih več kot 100 tisoč, ta verjetnost pa je vezana predvsem na razmere v mednarodnem okolju. Gospodarska klima v Sloveniji marca slabša Z državnega statističnega urada so sporočili, da se je gospodarska klima v Sloveniji marca poslabšala. Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime je bila marca letos za dve odstotni točki nižja kot prejšnji mesec in s tem je ta kazalnik dosegel najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju, od leta 2000. Kazalnik gospodarske klime je bil glede na marec 2008 nižji za 42 odstotnih točk in za 33 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Na znižanje vrednosti tega kazalnika je vplivalo predvsem znižanje vrednosti kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih. Foto POP TV Vlada pomirja Slovenski premier Borut Pahor je ob novici krčenja našega gospodarstva za štiri odstotke dejal, da razlogov za paniko ni. Po tem, ko se je strateški svet za gospodarstvo včeraj seznanil s spomladansko napovedjo Umarja, je Pahor že za prihodnji teden napovedal sestanek krizne skupine ministrov, ki bo takoj začela pripravljati ukrepe, s katerimi naj bi omogočili, da se bo Slovenija prestrukturirala tako, da bo iz krize izšla močnejša, kot je bila vanjo potegnjena.

negative

V Portorožu se je začel 18. slovenski oglaševalski festival. Da so oglaševalske akcije še kako IN, pove podatek, da se za nagrade poteguje več kot 600 del. Od tega 82 v skupini televizijskih oglasov.

positive

Igorju Bavčarju naj bi uspelo banke prepričati, da moratorij na plačilo posojil Istrabenzu podaljšajo do konca maja. Do takrat naj bi naredili načrt za reprogram teh posojil. Predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar V Ljubljani so se sešli največji upniki Istrabenza, ki poskušajo najti rešitev za Istrabenz. Konkretnega dogovora niso dosegli. So se pa upniki in lastniki se dogovorili, da bodo do začetka prihodnjega tedna preučili dokument, s katerim bi omogočili Istrabenzu, da pristopi k procesu razdolževanja oziroma odplačevanju dolgov. Po neuradnih informacijah pa naj bi Igorju Bavčarju uspelo banke prepričati, da Istrabenzu moratorij na plačilo posojil podaljšajo do konca maja. Prvotno bi se ta moratorij moral izteči konec marca. Upniki Istrabenza pa so v četrtkovih Trenjih javno sporočili, da mora Bavčar zapustiti Istrabenz. To je osnovni pogoj, da banke sploh začnejo reprogramirati svoje dolgove. Bavčar o odstopu še razmišlja. Pravi, da bo odstopil, če bo to pomagalo družbi, prav tako pa se je, če bo to pomagalo družbi, pripravljen odpovedati lastniškemu deležu. Unicredit Bančni konzorcij ne obstaja Unicredit banka Slovenija, ki jo vodi France Arhar, je samo ena od 19 bank, ki financirajo podjetje Istrabenz Holding, ki si je v obdobju od 18. decembra skupaj z drugimi udeleženkami prizadevala najti rešitev za finančne težave holdinga, so sporočili z omenjene banke. V tem času so predstavniki Istrabenza predstavili različne predloge reševanja položaja, vendar je bila večina v breme upnikov, v manjši meri pa lastnikov. Tako kljub neformalnemu dogovoru med bankami, da do konca marca sklenejo okvirno pogodbo oziroma reprogram, ti napori žal do današnjega dne niso prinesli želenih rezultatov, še pravijo v Unicredit banki. Dodajajo, da del vzroka tiči tudi v tem, da formalni bančni konzorcij ne obstaja, saj so nekatere banke temu izrecno nasprotovale. Kljub temu pa so v Unicredit banki organizirali več sestankov in razgovorov, predlagane rešitve pa so bile s strani nekaterih bank vedno zavrnjene. Banke so predlagale vstop v lastništvo Banke so Istrabenzu predlagale tudi vstop v lastništvo model lastninske preobrazbe predvsem v obliki debt to equity swap ali debt to asset swap, vendar so ga trije glavni lastniki Petrol, NFD in Maksima zavrnili, so zapisali v Unicredit banki. Tako so v Unicredit banki po treh mesecih pogajanj banke seznanili, da konzorcija bank ne morejo formirati in da vloge koordinatorja ne morejo več opravljati. Kot so dodali, so bile nekatere banke malo pripravljene iskati rešitve, obstajali pa so zelo različni interesi. Unicredit je zato prekinila repo pogodbo z Istrabenzom Predsednik uprave Unicredit banke France Arhar Zato se je Unicredit banka odločila, da repo pogodbe, ki jo je imela z Istrabenzom, ne bo več podaljševala, kajti to je storila več kot 10-krat. V Unicredit banki pravijo, da se s tem položaj preostalih upnikov ni v ničemer poslabšal, saj so se obveznosti družbe do bank s tem zmanjšale. Kot je znano, je prejšnji četrtek Unicredit razdrla repo pogodbo in s tem postala tudi dejanska lastnica deležev v Mercatorju 8 odstotkov, ki jih je Istrabenz zastavil.

neutral

Oglaševalec leta 2008 na letošnjem SOF je postal Simobil. Za oglaševalsko osebnost pa bodo na petkovi slovesnosti uradno razglasili Mileno Štular. Predstavnika Simobila na levi in desni ter Milena Štular. Zmagovalec izbora in dobitnik tradicionalne letne nagrade oglaševalec leta tokrat za leto 2008, ki jo podeljuje Slovenska oglaševalska zbornica, je podjetje Si.mobil, d. d., ki je nagrado osvojilo že drugič prvič za leto 2005. Izbor Oglaševalca leta za leto 2008 je potekal v treh krogih. V prvih dveh krogih so lahko sodelovali vsi člani Slovenske oglaševalske zbornice SOZ. Pri predlaganju kandidatov v prvem krogu izbora in pri glasovanju v drugem krogu izbora so člani SOZ upoštevali izhodišča, kot so opredeljena v načinu izbora oglaševalca leta za leto 2008. Po mnenju žirije je Simobil v letu 2008 s korenitim repozicioniranjem blagovne znamk izkazal smelost, izvirnost in tudi inovativnost, hkrati pa znotraj zelo dinamične panoge pokazal konsistentnost, ki jo premorejo odlične blagovne znamke. Simobilu je to uspelo na edini pravi način vizija, delovanje, torej sama vsebina je narekovala tudi repozicioniranje na ravni zunanje podobe nova celostna grafična podoba in slogan. Rezultat notranjih vsebinskih sprememb in brezpogojne zaveze, pod katero so se podpisali vsi zaposleni, je celovito repozicioniranje blagovne znamke Si.mobil kot samostojne blagovne znamke z odmikom od svetovnega mobilnega operaterja Vodafone, z izrazitim poudarkom na prednosti storitev, prilagojenih za uporabnika, medosebnih odnosih in pozitivnem odnosu do sveta Povej nekaj lepega kot tudi konsistentna in celovita zaveza za družbeno odgovorno ravnanje na vseh ravneh delovanje pod imenom Re.misli. Nagrado oglaševalska osebnost letos prejme Milena Štular Upravni odbor SOZ nagrado podeli za izjemen dosežek, ki je v preteklem koledarskem letu zaznamoval področje oglaševanja in nesporno pomenil napredek bodisi za slovensko oglaševalsko stroko bodisi za kontinuiran prispevek k razvoju slovenske oglaševalske stroke v daljšem obdobju. Nobody is perfect, the team can be! Nihče ni popoln, a tim je lahko, pravi Milena Štular. Milena Štular sodi med tiste dovolj redke vodilne v večjih slovenskih podjetjih, ki izhajajo iz trženja. Mediji so ji bili tako ali drugače usojeni. Želela je postati novinarka, vendar je vpisala študij ekonomije in kot študentka ves čas delala v informativnem programu nacionalne televizije. Vendar sta usoda in seveda Milena hoteli, da se ji življenje vrti okrog trženja in malih stvari, ki polepšajo in posladkajo dneve vseh nas. Milena ve, da posel delamo ljudje in da je medsebojna komunikacija ključ razumevanja. Zato je skozi vsa leta aktivno udejanjala misel, da je ljudem treba dati možnost in priložnost, jih ustrezno usmeriti in motivirati. Ves čas si je prizadevala za razvoj svojih sodelavcev in zaposlenih ne le v smislu znanj in veščin, temveč tudi osebnega razvoja v smislu razvijanja osebnostnih kompetenc. Zase pravi, da jo adrenalin drži pokonci, da uživa v delu, v uspehih, pa tudi v izzivih, so povedali ob razkritju prejemnikov nagrad.

positive

DZ je sprejel novelo zakona o trošarinah na tobak. Trošarine se bodo tako zvišale 1. maja, posledice pa bodo tudi zvišanje cen v maloprodaji, in sicer za dobrih sedem odstotkov. 1. maja se bodo tobačni izdelki podražili. Trošarine na tobačne izdelke so trenutno določene na najnižji ravni, ki jo še dopuščajo evropski predpisi, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar. Vlada se je za njihovo zvišanje odločila, da bi zagotovila dodatne proračunske vire približno 14 milijonov evrov, kolikor naj bi se iz tega naslova do konca leta steklo v državno blagajno, je že vključenih v rebalans letošnjega proračuna. Trošarina na cigarete se bo 1. maja tako zvišala s sedanjih 64 na 69 evrov za tisoč cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda. Sorazmerno temu se bodo zvišale tudi trošarine na druge tobačne izdelke. Trošarina na cigarete se bo zvišala iz sedanjih 64 na 69 evrov za tisoč cigaret, kar je okoli 7,8 odstotka. V poslanskih skupinah so zvišanje trošarin na tobačne izdelke sicer podprli, so pa številni izrazili bojazen, da bodo kadilci zaradi podražitve cigaret začeli posegati po izdelkih nižjega cenovnega razreda, s tem pa slabše kakovosti. Vlada bi s spremembo sistema obremenitve tobačnih izdelkov s trošarinami lahko poskušala vplivati na porabo, tako da bi se povečala prodaja bolj kakovostnih cigaret, s čimer bi se zmanjšali potencialno negativni vplivi na zdravje, je predlagal Vili Trofenik Zares. V poslanski skupini SNS so vladi očitali, da je ne zanima zdravje ljudi, temveč ji je pomemben le denar, ki bo polnil državno blagajno. Ni pošteno, da je denar več vreden kot zdravje ljudi, je dejal Bogdan Barovič SNS in napovedal, da sam predloga zakona ne bo podprl. Tudi Radovan Žerjav SLS je podvomil o cilju, ki ga zasleduje obravnavani zakon, namreč polnjenje državne blagajne. Je namen zvišanja trošarin omejevati porabo ali le polnjenje državnega proračuna, je vprašal in vladi predlagal, naj pripravi spremembe sistema trošarin na tobačne izdelke. Spremembe razmerja med specifično in proporcionalno trošarino na tobačne izdelke naj bodo takšne, da bo zdravstveni vidik bolj v ospredju, se je zavzel tudi Bogdan Sajovic LDS, ki sicer ne vidi nič spornega v tem, da želi vlada z višjimi trošarinami zagotoviti dodatne prilive v proračun.

negative

Delavci mariborskega Siemensa so imeli sedmino za propadlim podjetjem. Tuji lastniki so žrtvovali več kot 300 slovenskih delavcev za ohranitev lastnih delovnih sil.

negative

Telekom Slovenije je podpisal pogodbo z vodilnim grškim mobilnim operaterjem Cosmonote o nakupu makedonskega mobilnega operaterja Cosmofon in GTS. Posel je vreden 190 milijonov evrov. Telekom Slovenije Telekom Slovenije je danes s Cosmote in Germanos podpisal pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža družbe Cosmofon Mobile Telecommunications in 100-odstotnega deleža v družbi Germanos Telecom GTS. Skupna vrednost transakcije znaša 190 milijonov evrov, so sporočili iz Telekoma. Pogodbo o nakupu oziroma prodaji sta podpisala predsednik uprave Telekoma Bojan Dremelj in namestnik glavnega izvršnega direktorja Cosmonote Group Michael Tsamaz. Grško družbo OTE Hellenic Telecommunications Organization so v prodajo Cosmofona prisilile makedonske oblasti, potem ko je v njo investiral Deutsche Telekom. Deutsche Telekom ima namreč pomembne deleže tudi v drugih dveh konkurenčnih mobilnih operaterjih v Makedoniji. Bojan Dremelj je ob tem dejal Zelo smo zadovoljni, da smo podpisali dogovor o nakupu 100-odstotnega deleža v Cosmofonu in družbi GTS. Ta nakup zaokroža in dopolnjuje naše dosedanje aktivnosti v Makedoniji, hkrati pa predstavlja pomemben korak v naši strategiji postati eden najpomembnejših telekomunikacijskih ponudnikov v JV Evropi. Predsednik uprave Telekoma Bojan Dremelj Foto Kanal A Michael Tsamaz pa je ob podpisu povedal Zelo smo veseli, da lahko objavimo uspešno zaključeno prodajo Cosmofona in GTS, in zanimanje za nakup, ki ga je pokazalo več telekomunikacijskih skupin. Radi bi se zahvalili in čestitali Telekomu Slovenje, kot tudi vsem drugim sodelujočim v tem procesu. V nadaljevanju želimo Cosmofonu, GTS in vsem zaposlenim, s katerimi smo sodelovali kot člani Cosmonote Group, veliko uspeha v prihodnje. Prepričan sem, da bo Telekom Slovenije nadaljeval uspešno začrtano pot na makedonskem trgu. Cosmofon je začel s svojo komercialno dejavnostjo junija 2003 in ima drugo mobilno licenco v Makedoniji. Cosmofon je Avgusta 2005 kupil največji grški mobilni operater Cosmonote Group, sicer del grškega nacionalnega telefonskega operaterja Hellenic Telecomunications Organization OTE. Cosmofon ima danes približno 30-odstotni tržni delež v Makedoniji. Germanos Telecom pa je distributer Cosmofonovih storitev v državi, s 66 prodajnimi mesti. Pogodbo o nakupu mora potrditi še makedonska regulatorna agencija.

neutral

Z mesta članov nadzornega sveta Luke Koper sta odstopila Orjano Ban in Boris Bradač, ki sta v nadzornem svetu zastopala interese delavcev. Oba sta kot razlog navedla osebne razloge, je Luka Koper sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. V nadzornem svetu Luke Koper tako ostaja le še en predstavnik delavcev, to je Nebojša Topič. Nadzorni svet družbe sicer šteje osem članov, poleg treh predstavnikov delavcev je v njem še pet predstavnikov kapitala. Predsednik nadzornikov družbe je koprski župan Boris Popovič.

neutral

Bavčar je prepričan, da je Istrabenz sposoben tudi v novi fazi živeti naprej kot uspešna družba. Dodaja, da je odstopil zato, da bi bil dogovor med bankami upnicami lažji. Prvi mož Istrabenza Igor Bavčar bo črna karikatura slovenskega gospodarstva in svetel lik osamosvojitve, je na novinarski konferenci dejal ljubljanski župan Zoran Janković ter dodal, da je laž postala Bavčarjeva vrednota in da bi ga morali takoj krivdno odstaviti. Janković je izpostavil, da mora Bavčar odgovarjati in je prepričan, da tudi bo. Nadzorni svet bi moral Bavčarja takoj krivdno odstaviti, je poudaril župan in dodal, da mora odgovarjati tudi nadzorni svet, saj so tudi nadzorniki tisti, ki so pomagali pokopati Istrabenz . Nadzorni svet se je seznanil in sprejel odstop Igorja Bavčarja. Dogovorili smo se, da bo družbo vodil do 15. maja, ker bi bil sicer Istrabenz brez pravnega zastopnika, je po skoraj 10-urni seji nadzornikov sporočil predsednik nadzornega sveta družbe Tomaž Toplak. V tem času bodo oblikovali kadrovsko komisijo, ki bo razmislila o širitvi uprave. Do 15. maja mora sicer Bavčar pripraviti sanacijski načrt. Bavčar se je ob odstopu odpovedal odpravnini. Bavčar je sicer potrdil, da je Istrabenz insolventen, kar pomeni, da je zapadel pod zakon o finančnem poslovanju podjetij. To pomeni, da ima uprava Istrabenza zdaj dva meseca časa, da obveznosti poravna v prisilni poravnavi sicer čez 60 dni sledi stečaj. Upam, da se bo postopke dalo speljati brez sodišča, je še povedal Bavčar, ki se je obregnil tudi ob banke, ki da so štiri dni pred iztekom moratorija za odplačilo dolgov, prejšnji četrtek, dale nov predlog sanacije Istrabenza in zahtevale odstop uprave. To po njegovem mnenju kaže na določeno nesposobnost dogovora bank. Igor Bavčar po osmih letih zapušča Istrabenz. Bavčar Istrabenz vreden več, kot drugi mislijo Bavčar je prepričan, da je Istrabenz dober in pomemben slovenski holding, ki je danes vreden veliko več, kot mnogi mislijo. Holdinška družba je po Bavčarjevih besedah sposobna tudi v novi fazi živeti naprej kot prestrukturirana in uspešna družba. Skupina Istrabenz je v letu 2008 ustvarila 220,8 milijona evrov čiste izgube, medtem ko so imeli v letu prej 116,4 milijona evrov čistega dobička. Prihodki od prodaje so se zvišali za devet odstotkov, na 661,7 milijona evrov, je razvidno iz danes objavljenih nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov za leto 2008. Kot je danes povedal na novinarski konferenci v Kopru, je Istrabenz tudi zdaj sposoben uspešno poslovati. Uprava Istrabenza je, tako Bavčar, v zadnjih treh mesecih in pol storila vse, da bi do dogovora prišlo. Žal do tega ni prišlo in pred nami je pomembno, zahtevno obdobje, v katerem bo morala uprava predstaviti zahteven načrt finančnega prestrukturiranja, je poudaril. Prepričan je, da je premoženja in dejavnosti v družbi dovolj, da bo prišlo do soglasja med upnicami in družbe glede njenega nadaljnjega delovanja. Pomembno je izpostaviti, da je v principu vsak poskus bank, da bi poenotile svoja stališča pri iskanju rešitve za finančno prestrukturiranja holdinga, dobrodošel in ga pozdravljam, je poudaril Bavčar, ki si želi, da bi današnji dan pomenil začetek iskanja novih rešitev, ki obstajajo. Želel bi si, da bi se banke upnice o tem zedinile, je poudaril. Kot je še povedal Bavčar, je s položaja predsednika uprave Istrabenza odstopil zato, da bi bil dogovor med bankami upnicami lažji. Tako Toplak kot Bavčar sta zatrdila, da novega uradnega predloga bank upnic nista dobila, zato nadzorni svet tudi ni odločal o imenovanju Marka Jazbeca v novo upravo družbe. Banke upnice, ki jim holding Istrabenz skupaj s svojimi družbami dolguje okoli 950 milijonov evrov, se bodo znova sestale v sredo. Na sestanku se bodo dogovorile o nadaljnjih korakih glede na razmer, ki so nastale po seji nadzornega sveta Istrabenza, so pojasnili v Novi Ljubljanski banki NLB. Trgovanje z Istrabenzovimi delnicami še ustavljeno Uprava Ljubljanske borze se je odločila podaljšati začasno ustavitev trgovanja z delnicami družbe Istrabenz do vključno današnjega dne, so sporočili z borze. Istrabenz je podaljšanje ustavitve zahteval v ponedeljek zaradi seje nadzornega sveta, saj mu do začetka trgovanja ni uspelo zagotoviti ustrezne javne objave. O stanju Istrabenza priča tudi podatek o vrednosti delnice na spletni strani družbe, ki ima 60 dni časa, da obveznosti poravna v prisilni poravnavi. Foto 24ur.com NLB Do zamenjave bi moralo priti prej Bavčar je vodenje holdinške družbe Istrabenz prevzel 1. junija 2002, sedanji mandat bi mu potekel 1. junija 2013. Čas njegovega vodenja Istrabenza je zaznamovala odprodaja naftne dejavnosti avstrijskemu OMV junija 2004, vstop v živilsko industrijo s prevzemom Kolinske in Droge ter njuno združitvijo, širitev turistične dejavnosti, predvsem obnova starega hotela Palace v Portorožu, in energetski projekti. Holding Istrabenz je v času Bavčarjevega vodenja vse aktivneje krepil tudi svoje finančne naložbe, najbolj razvpit je bil nakup 15,34 odstotka Mercatorjevih delnic od Kada avgusta 2005. Pozornost je pritegnil tudi načrtovani menedžerski prevzem Istrabenza. Družba FB Investicije, ki je v pretežni Bavčarjevi lasti, je večinski lastnik Maksime Holding, ta pa je lastnica nekaj manj kot 25 odstotkov Istrabenza. Pod drobnogled je lastniške premike glede Istrabenza lani zaradi domnevno usklajenega delovanja več družb vzela tudi ATVP, vendar je postopek nato ustavila. Nadzorni svet Istrabenza ni odločil po pričakovanjih NLB, kajti zamenjava na čelu družbe bi morala biti narejena takoj, hkrati z imenovanjem novega prvega moža, ki bi mu banke zaupale in ki bi pripravil sanacijski program podjetja vključno s finančnim prestrukturiranjem, so sporočili iz NLB. Glede na to, da je lastniški kapital v Istrabenzu močno načet, točno koliko, ni znano, smo banke dejansko ekonomski lastniki Istrabenza, prav tako je od bank upnic v veliki meri odvisna nadaljnja usoda Istrabenza. Zato bi od lastnikov pričakovali takšno imenovanje nove uprave, ki bi bila v soglasju in željami bank upnic, pravijo v NLB. O novonastali situaciji se bomo banke med seboj posvetovale in ustrezno ukrepale, so še dejali v banki in dodali, da je treba vedeti, da s koncem marca poteče odlog dolgov Istrabenza in da so nekatere banke medtem že sprožile mehanizme svojih zavarovanj. Trgovanje z delnicami Istrabenza je bilo na predlog izdajatelja ustavljeno 24. marca zaradi tržnega neravnovesja in neuradnih informacij, ki so se pojavljale v javnosti v zvezi s pogovori z bankami upnicami in nadaljnjo usodo Istrabenza. Lik in delo Igorja Bavčarja 38 let sem bil v Istrabenzu. Podjetje sem prepustil v dobri kondiciji. Povabil sem Igorja Bavčarja, da prevzame družbo, ker sem pričakoval, da bo to pomenilo napredek za Istrabenz. Danes mi je vsekakor žal, ko vidim, kaj se je zgodilo. Dolgoletni direktor Istrabenza Janko Kosmina v Trenjih Igor Bavčar je zagotovo ena od najbolj zanimivih in zagonetnih osebnosti novejše slovenske zgodovine. 28. novembra 1955 rojenega politologa je javnost spoznala leta 1988, ko je stopil na čelo Odbora za zaščito človekovih pravic, ki se je zavzemal za pravice aretirane četverice JBTZ Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič, Franci Zavrl. Bavčar je leta 1990 postal prvi slovenski notranji minister in zelo izpostavljeno funkcijo opravljal v času osamosvajanja vse do leta 1993. Štiri leta pozneje je postal minister za evropske zadeve, v začetku leta 2002 pa je poskrbel za veliko presenečenje. Zapustil je politiko in na povabilo Janka Kosmine sedel na vrh Istrabenza. Bavčar je delavec-kapitalist Bavčar je dolgo veljal za tako rekoč nedotakljivo osebnost. Izjemno uspešno je tržil osamosvojitveni kapital. Politično se je najprej angažiral v Demokratski stranki bil je tudi njen predsednik, po neuspehu na volitvah pa se je leta 1994 pridružil LDS, katere član je bil do 27. marca 2009, ko je po telefonu sporočil, da izstopa iz stranke. Dolgo je veljal za Drnovškovega naslednika, vendar se je umaknil iz politike. Kljub temu da je bil član LDS, je bil trdno v sedlu tudi v času vlade Janeza Janše. Igor Bavčar v družbi Janeza Drnovška, Jörga Haiderja in Wolfganga Schüssla ob otvoritvi prenovljenega mejnega prehoda Pavličevo sedlo leta 2001 Foto Reuters Zanimivo mnenje o Bavčarju je ob lanski v 20. obletnici začetka t. i. Afere JBTZ podal David Tasič, eden od članov aretirane četverice. V intervjuju za 24ur.com je Tasič dejal, da Bavčar cilje, ki si jih zastavi, po navadi tudi uresniči Ne glede na to, ali gre za politične ali gospodarske cilje. Ni rečeno, da se po koncu lastninjenja v Istrabenzu ne bo vrnil v politiko. Igor ni tip človeka, ki bi znal uživati v svojem bogastvu. Je delavec, nekaj ga sili, da je vedno dejaven. Pravzaprav je neke vrste delavec-kapitalist, če smem uporabiti ta v sociologiji neznan izraz. Očitno pa je tudi, da se slovenska družba težko navaja na lastne kapitaliste.

negative

Inflacija je bila marca enoodstotna, medletna se je ponovno znižala in je dosegla 1,8 odstotka. Cene so se zvišale za en odstotek. Direktor Umarja Boštjan Vasle Po podatkih statističnega urada je bila inflacija v marcu enoodstotna, medletna inflacija se je ponovno znižala in dosegla 1,8 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj kot minuli mesec. Na Umarju Urad za makroekonomske analize in razvoj so ob teh podatkih pojasnili, da so k inflaciji v marcu največ prispevale cene, ki so močno sezonsko zaznamovane, predvsem obleke in obutve ter hrane. Na medletni ravni pa so te cene zabeležile precej nižje stopnje rasti kot v istem mesecu lani. Na uradu pričakujejo, da se bo medletna inflacija v naslednjih mesecih še zniževala. Gre predvsem za posledico odsotnosti zunanjih šokov, ki so lani močno vplivali na gibanje cen, in padanja gospodarske aktivnosti, je pojasnil direktor urada Boštjan Vasle in dodal, da se bo inflacija v drugi polovici leta, ko ne bo več prisotnega učinka osnove iz lanskega leta, nekoliko povečala . Cene so se povišale za en odstotek Cene življenjskih potrebščin so se po danes objavljenih podatkih statističnega urada marca na mesečni ravni sicer povišale za odstotek. Letna rast cen se je nekoliko znižala in je znašala 1,8 odstotka. Obleka in obutev sta se marca v povprečju podražili za 11,1 odstotka, alkoholne pijače in tobak za 1,4 odstotka, raznovrstno blago in storitve za 1,1 odstotka, stanovanje ter stanovanjska oprema za 0,2 odstotka. Največje podražitve obleke in obutve Marca so se cene najbolj zvišale v skupini obleka in obutev, in sicer v povprečju za 11,1 odstotka. Obutev je bila dražja za 12,6 odstotka, oblačila za 11,1 odstotka ter oblačilni dodatki za 3,5 odstotka. Cene so se zvišale tudi v skupinah alkoholne pijače in tobak za 1,4 odstotka in v skupinah raznovrstno blago in storitve za 1,1 odstotka. Hrana in brezalkoholne pijače so se marca pocenile za 0,3 odstotka. Električna energija je bila marca v povprečju dražja za 2,6 odstotka, opazneje pa so se zvišale še cene materiala in storitev za vzdrževanje in popravilo stanovanj za 1,1 odstotka, ter daljinske energije za 0,6 odstotka. Najbolj se je pocenila hrana Po drugi strani je statistični urad marca največje pocenitve zabeležil v skupinah hrana in brezalkoholne pijače za 0,3 odstotka ter rekreacija in kultura za 0,2 odstotka. Poleg tekočih goriv, ki so bila cenejša za 6,9 odstotka, se je za en odstotek pocenil tudi plin. Na letni ravni največja rast cen v zdravstvu Na letni ravni je bila po rasti cen na prvem mestu skupina zdravje, kjer so se cene v enem letu v povprečju zvišale za 6,9 odstotka. Sledile so skupine gostinske in nastanitvene storitve za šest odstotkov, stanovanjska oprema za 5,1 odstotka, raznovrstno blago in storitve za 4,2 odstotka, alkoholne pijače in tobak za štiri odstotke ter rekreacija in kultura za 3,4 odstotka. Izdelki in storitve v skupinah komunikacije in prevoz pa so bili v povprečju cenejši kot pred enim letom za 4,6 oziroma 3,6 odstotka. V primerjavi z lanskim marcem so bile storitve dražje za 3,3 odstotka, blago pa za 1,1 odstotka. Med blagom se je v letu dni najbolj podražilo poltrajno blago, za 2,8 odstotka, blago dnevne porabe je bilo dražje za 1,2 odstotka, medtem ko je bilo trajno blago v povprečju cenejše za 0,8 odstotka.

neutral

V zadnjih dneh je na borzi nenaden zagon dobila vrednost delnice Pivovarne Laško. Glede na poslovne rezultate in napovedi se sprašujemo o razlogih rast borznih tečajev, vpliv zvezd ali manipulacija? Boško Šrot Zadnja dva dni v marcu je na borzi nenaden zagon dobila vrednost delnice Pivovarne Laško in z njo povezanega Infond Holdinga. Glede na poslovne rezultate in napovedi se sprašujemo o razlogih začetek obdobja rasti borznih tečajev, vpliv zvezd ali zgolj manipulacija? Pravilni odgovor bi bil lahko kombinacija zadnjih dveh ni prvoaprilska šala. Zvezde namreč kažejo na zaključek prvega četrtletja, ko se oddajajo bilance in preverjajo poslovanje podjetij, ki kotirajo na borzi. Očitno si je g. Šrot zaželel, da bi bila vrednost pivovarne in holdinga čim večja. Če vrednosti ne moreš zvišati z dobrim poslovanjem, to pač s pomočjo prijateljev storiš na borznem parketu.

neutral

Navedba, da je Mip zaradi izklopa elektrike zavrgel nekaj ton mesa, je neresnična, poudarja direktor proizvodnje Soban. Hkrati pa opozarja, da se kaj takega še lahko zgodi. Mip Direktor proizvodnje v družbah Mip in Pomurka Robert Soban je zanikal navedbe poslanske skupine SNS, ki je v pisni poslanski pobudi vladi zapisala, da je Mip prejšnji teden zaradi izklopa elektrike zavrgel nekaj ton mesa. Navedba, da je Mip zaradi izklopa elektrike zavrgel nekaj ton mesa, je neresnična. Obstaja pa potencialna možnost, da se to res zgodi, če Pomurki še danes ne priklopijo elektrike in če brez električne energije za dalj časa ostane Mip, je poudaril Soban. Kot je znano, je poslanska skupina SNS v pisni pobudi, v kateri so se spraševali o racionalnosti akcije Lepo je deliti, vlado med drugim opozorila, da je novogoriški Mip prejšnji teden zaradi izklopa elektrike zavrgel nekaj ton mesa, podobna situacija pa se lahko zgodi tudi v podjetju Pomurka. Mip in druge družbe iz skupine Mip so že dalj časa v velikih likvidnostnih težavah, zaradi katerih več kot 700 zaposlenih še čaka na prvo letošnjo plačo. Prav tako podjetja ne morejo plačevati računov za dobavljeno vodo, elektriko in plin. Na novogoriškem sodišču so sicer v sredo prejeli predlog za začetek stečajnega postopka družbe Mip.

negative

Vlada je razrešila direktorja Elesa Vitoslava Türka. Razrešitev je predlagal nadzorni svet zaradi kršitev in nepravilnosti. Za začasnega zastopnika družbe pa je imenovala Milana Jevšenaka. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Vlade je na današnji seji razrešila direktorja Elektra Slovenije Eles Vitoslava Türka, je po seji povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Razrešitev Türka je zaradi nepravilnosti in kršitev predlagal nadzorni svet. Lahovnik od nadzornikov pričakuje, da bodo vložili tudi odškodninsko tožbo zoper Türka. Zelo bi bil presenečen, če tega ne bi storili, je še povedal. Do imenovanja novega direktorja bo začasni zastopnik Elesa Milan Jevšenak. Vlada je Türka razrešila iz nekrivdnih razlogov, zato bo od Elesa dobil šest mesečnih plač odpravnine, kar znese dobrih 25.000 evrov bruto. Razrešitev Türka je 18. marca predlagal nadzorni svet Elesa zaradi kršitev in nepravilnosti. Obenem je nadzorni svet predlagal tudi sprejem sklepa o vložitvi odškodninskega zahtevka zoper Türka. Gre za neutemeljeno odločitev poslovodstva za nakup prečnega transformatorja in neustrezno zaposlovanje uslužbencev kot je ugotovila tudi delovna inšpekcija, naj bi zaposlil devet uslužbencev, ki niso imeli ustezne izobrazbe ali delovnih izkušenj. Prav tako naj bi družba po oceni nadzornega sveta sklepala negospodarne pogodbe o poslovnem najemu vozil. Z vidika poslovanja družbe je po navedbah nadzornikov povsem neprimerno, da jo kot direktor vodi oseba, ki je z družbo istočasno v sodnem sporu. Družba naj bi tudi sklepala nesmotrne pogodbe o sponzorstvu. Kot primer so navedli, da v eni pogodbi ni določena obveznost sponzoriranca, ki bi jo bil dolžan storiti v zameno za prejeta sredstva. V eni pogodbi je bila dana donacija športnici, ki nastopa za kanadsko državno reprezentanco, hkrati pa je hčerka najožje sodelavke direktorja. Türk Družbo vodim kot dober gospodar Direktor Elesa Vitoslav Türk Foto POP TV Direktor Elesa pa pravi, da družbo vodi kot dober gospodar ter v skladu s sprejeto zakonodajo, vladno uredbo, potrjenim poslovnim načrtom, notranjimi organizacijskimi predpisi in ISO standardi . Kot je še zapisano na spletni strani podjetja, pa je poslovanje Elesa ves čas pod nadzorom internega revizijskega organa ter nadzornega sveta, ki je potrdil poslovni načrt in ključne poslovne odločitve v letih 2006, 2007 in 2008. Računovodske izkaze in poslovno poročilo vsako leto pregleda neodvisna revizorska družba, ki je za leti 2006 in 2007 izdala pozitivno mnenje. Vsi sumi in ugibanja o nepravilnostih bodo ovrženi ob pregledu celotne dokumentacije s strani ustreznih organov, je še zapisal Türk.

negative

Ljubljanska borza je do 17. aprila ustavila trgovanje z delnicami Mipa. Zadnji posli so se sklepali po 36 centov za delnico, ki je v enem letu padla za 92 odstotkov. Še pred enim letom se je z delnico trgovalo po 4,70 evra. Padec je kar 92,34-odstoten. Uprava Ljubljanske borze je začasno ustavila trgovanje z delnicami Mesne industrije Primorske Mip. Trgovanje bo zaradi zaščite interesa vlagateljev začasno ustavljeno za deset zaporednih delovnih dni, do vključno 17. aprila. Zadnji posli z Mipovo delnico so se sklepali po 36 centov za delnico. Z Abanke Vipe so v imenu vseh bank upnic sporočili, da se upnice še vedno aktivno vključujejo v reševanje nastale situacije in ohranitev zdravega dela poslovanja v skupini MIP, čeprav do konca marca niso prejele revidiranega poročila o poslovanju za leto 2008. Od vodstva skupine MIP banke upnice pričakujemo, da bo do nadaljnjega ukrenilo vse potrebno za zaščito premoženja družbe in ohranitev njene vrednosti. Za tako ravnanje je vodstvo tudi zavezano in edino odgovorno vse do imenovanja stečajnega upravitelja in predaje poslov ter celotnega premoženja le-temu, so zapisali v sporočilu za javnost. Nadzorni svet Mipa je v ponedeljek, kot je znano, na predlog uprave v odstopu potrdil stečaj tega zadolženega novogoriškega mesnopredelovalnega podjetja. Predlog za začetek stečajnega postopka so na novogoriškem sodišču prejeli v sredo.

negative

Singapurski premier je z 2,47 milijona dolarjev na leto daleč najbolje plačani svetovni voditelj. A v primerjavi s pravimi bogataši v politiki je njegov zaslužek zanemarljiv. Singapurski premier Lee Hsien Loong je najbolje plačani svetovni voditelj. Singapurski premier Lee Hsien Loong je najbolje plačani voditelj na svetu, poroča časnik The Times. Njegova letna plača znaša 2,47 milijona ameriških dolarjev. Z drugimi besedami zasluži kar štirikrat toliko kot njegov hongkonški kolega Donald Tsang Yum-Kuen, ki se je s 516 tisoč dolarji letnega zaslužka uvrstil na drugo mesto lestvice. Tretji najbolje plačani je ameriški predsednik Barack Obama. Letna plača 400 tisoč dolarjev. Sledijo predsednik irske vlade Brian Cowen 341.000 dolarjev, francoski predsednik Nicolas Sarkozy 318.000 dolarjev in nemška kanclerka Angela Merkel 303.000 dolarjev. Za njimi pa se do desetega mesta zvrstijo štirje premierji britanski, kanadski, japonski in avstralski. Po vrsti Gordon Brown letno zasluži 279.000 dolarjev, Stephen Harper 246.000, Taro Aso 243.000, Kevin Rudd pa 229.000 dolarjev. Singapurski premier zasluži največ tudi glede na število prebivalcev, so izračunali. Natančneje, 54 centov na glavo. Če bi to veljalo tudi za Slovenijo, bi morala biti letna plača premierja Boruta Pahorja 1,11 milijona dolarjev. Temu ni tako. Po podatkih Ajpesa je februarja zaslužil 6.211 evrov. Pa še to irski premier Cowen, ki je po zaslužku na prebivalca na drugem mestu lestvice, se lahko pohvali z devetimi centi na glavo, medtem ko ameriški predsednik Obama zasluži le 0,1 centa na prebivalca. Kaj pa najbogatejši politiki? Nesreča s ferrarijem, po kateri je Kerimov bolj znan kot po svojih političnih odločitvah. Ko pridemo do lestvice najbogatejših politikov, pa se imena nenadoma povsem spremenijo. Na prvem mestu je precej neznani, zato pa bajno bogati Sulejman Kerimov. Premoženje ruskega senatorja iz Dagestana ocenjujejo na 17,5 milijarde dolarjev, obogatel pa je predvsem z delnicami naftnega giganta Gazproma. Na prve strani časopisov je prišel pred tremi leti, ko se je s svojim ferrarijem raztreščil na najbolj slavni aveniji v Nici, kjer bogataši razkazujejo svoje imetje. Na drugem mestu je newyorški župan Michael Bloomberg. Pod palcem ima 11,5 milijarde dolarjev, za županovanje pa si vsako leto izplača le en dolar. Pohvalna je tudi njegova pomoč dobrodelnim organizacijam, doslej jim je namenil 1,4 milijarde dolarjev. Sledi francoski senator, član vladajoče stranke UMP in župan enega od pariških okrožij Serge Dassault. Svoje 9,9 milijarde dolarjev vredno premoženje je podedoval od očeta. Na četrtem mestu je s pol milijarde manj pristal italijanski premier Silvio Berlusconi. Supermagnat, kot ga imenujejo, ima v lasti velik del italijanskih medijev, pa tudi nogometni klub AC Milan. Letna plača newyorškega župana Michaela Bloomberga znaša le en dolar. Peti je indonezijski minister za socialo Aburizal Bakri 9,2 milijarde evrov, na šestem mestu pa je pristal ukrajinski tajkun številka ena in poslanec Rinatt Ahmetov 7,3 milijarde dolarjev. Sledita dva ruska senatorja, Andrej Molčanov 4 milijarde dolarjev in Gleb Fetisov 3,9 milijarde dolarjev. Za njima je na seznamu še en ukrajinski poslanec Kostjantin Ževago, ki ima 3,4 milijarde dolarjev premoženja. Lestvico desetih najbogatejših zaključuje sin ubitega libanonskega premierja Rafika Haririja Saad Hariri. Očeta je nasledil tako v politiki kot v poslu, pod palcem pa naj bi imel 3,3 milijarde evrov. Še višje številke pa dobimo, če pogledamo zaslužke menedžerjev hedge skladov. James Simons iz Renaissance Technologies Corp. je samo lani zaslužil 2,5 milijarde dolarjev, John Paulson iz Paulson & Co. pa dve milijardi.

neutral

Nadzorni svet Istrabenza je objavil razpis za delovno mesto predsednika in člana uprave družbe. Novi član uprave Topič meni, da bi se morali takoj lotiti 450 milijonov evrov dolga. Nadzorni svet holdinške družbe Istrabenz je danes objavil razpis za delovno mesto predsednika in člana uprave družbe. Ta je od začetka tega tedna insolventna, še vedno pa potekajo razgovori z lastniki in bankami upnicami glede njene nadaljnje usode. V ponedeljek se je iztekel rok, do katerega bi morali banke upnice, lastniki in uprava Istrabenza doseči dogovor o finančni konsolidaciji holdinške družbe. Ker tega niso storili, je uprava sprejela sklep, da je družba insolventna, predsednik uprave Igor Bavčar pa je s 15. majem ponudil odstop. Nadzorni svet odstopa je upravo razširil s Tamaro Jerman in Bogdanom Topičem. Uprava ima tako tri člane, medtem ko statut opredeljuje štiričlansko upravo. Prijave do 4. maja Na razpis za predsednika in še enega člana uprave Istrabenza se lahko prijavijo kandidati z najmanj univerzitetno izobrazbo, petimi leti delovnih izkušenj ter potrebnimi strokovnimi, organizacijskimi in drugimi sposobnostmi za opravljanje najodgovornejših nalog. Nadzorniki bodo na prijave čakali do 4. maja, izbrana kandidata pa bodo imenovali za mandatno obdobje šest let. Topič Istrabenz je treba ohraniti Po mnenju novega člana uprave Istrabenza Bogdana Topiča je treba Istrabenz ohraniti. Če se Istrabenz ne bo rešil na pameten način, bo Slovenija izgubila še enega od maloštevilnih ekonomskih operaterjev, ki so dovolj veliki ter dovolj finančno in kadrovsko sposobni, je dejal v pogovoru za današnje Delo. Igor Bavčar Foto Kanal A Topič kot možno rešitev za koprski holding vidi kombinacijo delne zamenjave dolgov za lastništvo s strani bank, delnega odpisa in reprograma na časovni in moratorijski podlagi. Seveda s poslovnim načrtom, v katerem bodo banke videle tudi njegovo vsebino in verjetnost, da se bo podjetje v desetih letih rešilo iz teh težav, je dejal. Nova uprava bi se morala po Topičevem mnenju takoj lotiti 450 milijonov evrov dolga, kolikor ga od skupnega zneska 950 milijonov evrov celotne skupine odpade na finančni holding. Ob tem je povedal, da ima podporo dveh največjih lastnikov. Očitno je, da so nekatere banke na različnih bregovih, nekatere so že unovčevale kredite in za to dobivale delnice, je dodal Topič, ki ga skrbi, da se bodo zaradi tega stvari odpeljale tako daleč, da bo težko nazaj in bo manevrskega prostora za normalno komunikacijo vse manj. A še vedno sem prepričan, da je Istrabenz podjetje, ki bi ga bilo treba ohraniti. Če ne bo prevladal razum, lahko vsa ta zgodba na koncu udari po bankah, po njihovih vodstvih in celo po sistemu financ, na kar je opomnil tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, je za Delo še ocenil Topič, ki upa, da bo Bavčar odstopil v tem trenutku. S tem bi namreč dal prostor za dialog med lastniki, upravo in bankami.

neutral

Igor Bavčar je napovedal - Istrabenz bo preživel, a nekaj bo treba žrtvovati začelo se je z Marino Koper, prodali so tudi dva lokala na elitni lokaciji sredi Portoroža. Očitajo mu, da pod ceno.

negative

Najbolj prodajane cigarete se bodo s sedanjih 2,20 evra podražile na 2,35 evra, od tega bo 1,77 evra odšlo v državno blagajno. Vlada je na današnji dopisni seji sprejela novo uredbo o višini trošarine za cigarete. Na podlagi novih drobnoprodajnih cen cigaret, ki so jih prijavili zavezanci, se bo 1. maja 2009 cena najbolje prodajanih cigaret spremenila in bo znašala 2,35 evra za zavojček, so sporočili z Urada vlade za komuniciranje. Celotna trošarina za cigarete se bo 1. maja povečala s 64 na 69 evrov na tisoč cigaret. Pri 20-odstotnem DDV in 69 evrih trošarine znaša celotna obremenitev cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda dobrih 75 odstotkov drobnoprodajne cene oziroma 1,77 evra za zavojček. Finančni učinek iz povišanja trošarin znaša 24 milijonov evrov na letni ravni oziroma dva milijona evrov na mesec. Zadnja podražitev cigaret je bila sicer 1. julija 2007, ko so se cene najbolj prodajanih cigaret zvišale z dveh evrov na 2,20 evra.

neutral

Predsednik uprave Mipa Marko Volk je v stisko spravil dobrih 13.000 prebivalcev Nove Gorice. Župan Brulc mu je namreč v imenu občine posodil 400.000 evrov za posodobitev proizvodnje.

negative

To so predsednik uprave Kada Borut Jamnik, Mirko Miklavčič iz Zveze društev upokojencev Slovenije, Anton Ribnikar iz NLB, Igor Mihajlovič iz Iskre Avtoelektrike, Aljoša Valentinčič z EF in Uroš Slavinec iz Heliosa. Delničarji Zavarovalnice Triglav so na današnji skupščini imenovali šest novih nadzornikov zavarovalnice, predstavnikov kapitala. Pri tem so odločali med predlogoma dosedanjega nadzornega sveta ter dveh večjih lastnikov Kapitalske družbe Kad in Slovenske odškodninske družbe Sod od katerih je bil podpore deležen slednji. Predlog dosedanjega nadzornega sveta se je od predloga Kada in Soda, ki imata skupaj v lasti 62,6 odstotka delnic Zavarovalnice Triglav, razlikoval v dveh imenih namesto Valentinčiča in Slavinca so predlagali Uroša Čuferja iz NLB ter Dimitrija Marjanoviča iz Soda. Zavarovalnica Triglav ima sicer devetčlanski nadzorni svet, poleg šestih predstavnikov kapitala v njem sedijo še trije predstavniki zaposlenih. Ali bo novi nadzorni svet zamenjal upravo, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič v izjavi po skupščini ni želel ugibati. Za zavarovalnico je dobro, da se začeti projekti izpeljejo do konca, je dejal in dodal, da si želi mandat končati. Sicer pa bo uprava novemu nadzornemu svetu predstavila strategijo zavarovalnice in dosedanje rezultate, ta pa bo ocenil, ali so potrebne spremembe. Novi nadzorni svet bi moral po mnenju nekdanje predsednice uprave Zavarovalnice Triglav Nade Klemenčič zahtevati revizijo poslovanja med letoma 2005 in 2009. Kot je opozorila na skupščini, je v preteklem štiriletnem mandatu prišlo do bistvene razgraditve rezervacij in razvrednotenja naložb, zapustilo jo je več vodilnih delavcev, izplačane dividende pa so bile precej nižje kot v prejšnjih letih. Kako je zavarovalnica porabila ta denar, je zato vprašala Klemenčičeva, ki jo še zanima, kdo se je odločil za uvrstitev delnic na borzo brez predhodnih priprav in iz katerih sredstev se je pokrila izguba nekaterih hčerinskih družb. Kocič je Klemenčičevi obljubil odgovore, čeprav bi te po njegovih besedah lahko našla že v preteklih letnih poročilih. Brez odgovora pa je na skupščini ostalo vprašanje predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča, zakaj so pri oblikovanju predloga sestave novega nadzornega sveta prezrli male delničarje. Teh je več kot 30.000, v lasti pa imajo skupaj več kot 25 odstotkov delnic, je spomnil. Na skupščini so poleg novega nadzornega sveta izglasovali še znižanje sejnin članom nadzornega sveta v skladu s priporočili vlade glede izplačevanja sejnin in nagrad v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize. Predsedniku nadzornega sveta zavarovalnice po novem pripada sejnina v bruto višini 536,25 evra, članom pa v višini 412,50 evra.

neutral

Gospodarska kriza bo po mnenju večine anketirancev trajala več kot eno in največ tri leta, tretjina pa meni, da obstaja realna nevarnost za izgubo službe. Poleg tega se večina slovenskega prebivalstva glede na materialni standard samouvršča v nižji družbeni srednji razred, in sicer 48 odstotkov vprašanih, kažejo podatki najnovejše javnomnenjske raziskave. Četrtina vprašanih se je uvrstila v nižji razred, prav tako četrtina v višji srednji, le 1,4 odstotka pa v višji družbeni razred. Anketa kaže, da se ženske samouvrščajo nižje kot moški, obenem se samouvrščanje v veliki meri ujema s stopnjo izobrazbe, z ocenami splošnega standarda, najbolj pa se ujema z oceno lastnega materialnega stanja. V anketi, ki je trajala od 30. marca do 2. aprila, so v reprezentativnem vzorcu zajeli 900 anketirancev in jih spraševali, kako ocenjujejo svoj materialni standard, kako gledajo na prihodnost, koliko časa bo kriza po njihovem mnenju še trajala, v kolikšni meri se bojijo izgube zaposlitve in kako ocenjujejo vladne ukrepe. Več na www.cekin.si

neutral

WTO poziva EU k nadaljnji liberalizaciji storitev ter kmetijskih politik. Zniža naj visoke carine in proizvodne ter izvozne subvencije za kmetijske proizvode. Učinkovitost gospodarskega okrevanja Evropske unije bo odvisna od tega, do katere mere bo uspela strukturne reforma, kot je liberalizacija trgov storitev in kmetijstva, je v poročilu o trgovinski politiki EU ugotovila Svetovna trgovinska organizacija WTO. WTO poziva EU k nadaljnji liberalizaciji storitev, tako na notranjem trgu kot v odnosih s tretjimi državami, ter kmetijskih politik skozi poenostavitev carinske strukture ter znižanje visokih carin in proizvodnih ter izvoznih subvencij za kmetijske proizvode. Evropska unija predstavlja okoli 17 odstotkov svetovne trgovine z blagom, njen obseg trgovanja s storitvami je največji na svetu, obenem pa je tudi največji prejemnik in nosilec tujih neposrednih naložb 40 odstotkov vseh vhodnih neposrednih naložb na svetu in 50 odstotkov vseh izhodnih naložb. V Ženevi opozarjajo, da se bo rast izvoza v obdobju med 2007 in 2009 upočasnila za več kot dve tretjini, medtem ko naj bi svetovna finančna in gospodarska kriza še bolj negativno vplivala na rast uvoza. Od EU kot največjega svetovnega izvoznika blaga in drugega največjega uvoznika se še naprej pričakuje, da bo trgovino postavljala v ospredje prizadevanj za oživitev svetovnega gospodarstva, poudarja WTO. Poročilo izpostavlja sektor storitev kot še posebno pomemben za EU in zato poziva k oblikovanju resnično delujočega notranjega trga v uniji z odpravo preostalih regulatornih in administrativnih ovir med državami članicami. WTO pozdravlja dogovor o direktivi o poštnih storitvah in sicer bolj trhel politični dogovor o reformi telekomunikacijskega sektorja, a opozarja, da številni storitveni sektorji niso predmet celovite politike notranjega trga. Med njimi omenja turizem, gradbeništvo, svetovanje in dejavnosti zaposlovalnih agencij. Obenem izpostavlja problematiko, da se trgovanje z nekaterimi storitvami ureja na ravni EU, medtem ko so druge npr. izobraževanje in zdravstvo v nacionalni pristojnosti. Glede kmetijstva pa v WTO poudarjajo, da je EU uspelo izboljšati tržno usmeritev in konkurenčnost sektorjev, kot so sladkor, sadje in zelenjava ter vino, povprečna carina na proizvode iz kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva pa se je lani v primerjavi z letom 2006 zmanjšala z 10,9 na 9,3 odstotka. Kljub temu pa so vsi primeri, kjer je carina EU nad 100 odstotki, še vedno med kmetijskimi proizvodi. Poleg tega v Ženevi opozarjajo, da so kmetijski proizvodi zaščiteni tudi skozi kompleksne carinske strukture, kvote ter sanitarne in fitosanitarne ukrepe, obenem pa dobivajo tudi izvozne subvencije ter subvencije v okviru sistema enotnih plačil na hektar. Poleg tega so protekcionistični ukrepi tudi v ribištvu.

positive

Prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak bo po novem tudi nadzornik v Petrolu. Poleg Debeljaka so lastniki imenovali še pet novih nadzornikov. Istrabenz je napovedal tožbo. Debeljak je postal nadzornik Petrola. Lastniki Petrola so na današnji skupščini podprli nasprotni predlog Kada in Soda o imenovanju novih nadzornikov. Vanj so imenovali Žigo Debeljaka, Urbana Goloba iz Hypo Bank, novega prvega moža Soda Tomaža Kuntariča, Tomaža Berločnika in Bruna Koreliča, s 16. julijem pa bo mandat začel Dariju Južni. Predlog je na skupščini dobil 78,2-odstotno podporo. Danes imenovani člani nadzornega sveta Petrola bodo zamenjali zdajšnjega predsednika Viktorja Barago, ki mu mandat poteče sredi julija, ter člane Milana Podpečana, Bojana Šrota in Aleša Marinčka. Novi člani nadzornega sveta so bili imenovani na podlagi danes spremenjenega nasprotnega predloga Kapitalske družbe Kad in Slovenske odškodninske družbe Sod. Kad in Sod sta že sredi marca vložila nasprotni predlog glede imenovanja Petrolovih nadzornikov, v katerem pa ni bilo prvega moža Mercatorja Žige Debeljaka in člana uprave Hypo Alpe Adria Bank Urbana Goloba, pač pa Matjaž Janežič in Milan Medved. Mercator je v lastništvo Petrola stopil v petek, ko je z Novo Ljubljansko banko NLB sklenil pogodbo, na podlagi katere je postal lastnik 126.365 oziroma 6,06 odstotka delnic Petrola. Šlo naj bi za delnice, ki jih je NLB prejšnji teden zasegla Istrabenzu zaradi neizpolnitve obveznosti iz pogodbe o prodaji in reodkupu delnic. V nadzornem svetu Petrola so sicer poleg omenjenih predstavnikov kapitala še trije predstavniki zaposlenih, in sicer Samo Gerdin, Franc Premrn in Andrej Tomplak. V nadzorni svet so bili za štiriletno mandatno obdobje imenovani 16. februarja, skupščina pa se je danes seznanila z njihovim imenovanjem. Predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski je po skupščini novinarjem dejal, da so bila v nadzorni svet družbe imenovana sama eminentna imena. Vesel sem, da je bil imenovan tak nadzorni svet, gre za strokovnjake, veliko članov pa je samih vpetih v težko poslovanje današnjega dne in dobro pozna vodenje podjetja, je zatrdil Kryžanowski. Delničarji Petrola so sicer danes podprli tudi predlog Kada in Soda o znižanju sejnin članom nadzornega sveta. Tako je višina sejnine za člana za udeležbo na seji določena v višini 412,50 evra bruto, za predsednika pa 536,25 evra bruto. Za sodelovanje na dopisni seji bo član prejel 330 evrov bruto, predsednik nadzornikov pa 429 evrov bruto. Nad izglasovanim nasprotnim predlogom Kada in Soda ni bil presenečen niti prvi mož NFD Stanislav Valant, ki sta ga sicer za člana nadzornega sveta predlagala tako uprava oziroma dosedanji nadzorni svet Petrola kot Istrabenz. Čeprav so bila nova imena usklajevana v zadnjem trenutku, zaradi vnaprej oblikovane večine to ni posebno presenečenje, je dejal novinarjem. Zame je presenečenje morda le to, da država na ta način posredno prevzema gospodarsko družbo, čeprav je njena udeležba v lastniški strukturi zgolj 30-odstotna. To pa je tema, o kateri mora razmišljati kdo drug v državi. Taka praksa ni dobra, je poudaril Valant. Petrol ima nov nadzorni svet. Foto Tomaž Ungar Precej bolj razburjen nad imenovanjem novih nadzornikov pa je bil predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristijan Verbič, ki je na skupščini zastopal interese 940 malih delničarjev Petrola. Ogorčeni smo. Kljub visokoletečim obljubam Kada in Soda oziroma upravljavcev državnega premoženja se nadaljuje ista zgodba. Kjer je možnost, največji lastniki mimo dobre prakse prihajajo na skupščino s predlogi, ki niso bili vnaprej predstavljeni, je besnel Verbič. Na ta način so po Verbičevih besedah v nadzorne svete imenovani ljudje, ki pomembno vplivajo na prihodnost družb in naložb malih delničarjev. V Petrolu je malih delničarjev nekaj več kot 25 odstotkov in še vedno nimajo predstavnika v nadzornem svetu, nobene možnosti nadzora ali soupravljanja družbe, je dejal. Mali delničarji so za člana nadzornega sveta predlagali Mirana Mejaka, ki ga je v svoj predlog sklepa vključila uprava oziroma nadzorni svet Petrola. Uprava in dosedanji nadzorni svet Petrola so za člane nadzornega sveta predlagali Medveda, Bruna Koreliča, Stanislava Valanta, Darija Južno, Milana Podpečana in Mirana Mejaka, a se o tem predlogu zaradi izglasovanega predloga Kada in Soda, o katerem so delničarji odločali najprej, na skupščini ni glasovalo. Prav tako delničarji niso glasovali o predlogu Istrabenza, ki je za člane nadzornega sveta predlagal Medveda, Koreliča, Valanta, Južno, Jenežiča in Alda Gabrijela. Istrabenz je na sklep o imenovanju članov nadzornega sveta napovedal izpodbojno tožbo, možnost vložitve izpodbojne tožbe pa je napovedal tudi predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristijan Verbič. V Istrabenzu so pojasnili, da so izpodbojno tožbo napovedali zlasti zato, ker na skupščini niso bila razjasnjena vsa vprašanja glede upravičenosti izvrševanja glasovalnih pravic iz delnic Petrola, upoštevajoč dogajanja v zadnjih dveh tednih razveze reodkupnih pogodb, prenos delnic z NLB na Mercator. Istrabenz se bo po preučitvi dejanskega stanja in pravnih možnosti odločil, ali bo izpodbojno tožbo tudi vložil.

neutral

Sirena zatuli in pet tisoč delavcev zapusti delovno mesto v prepričanju, da gre le še za eno protipožarno vajo, ko pred stavbo preko ozvočenja zaslišijo Danes je za marsikoga zadnji delovni dan. V elektronskem sporočilu, ki kroži te dni naokoli in je med drugim prispelo tudi v našo redakcijo, je zapisano, da naj bi podjetje sprožilo požarni alarm z namenom, da odpustijo večino od pet tisočih delavcev na skrajno žaljiv in neoseben način. Delavci so bili namreč vrženi dobesedno na cesto, saj so se vodilni želeli izogniti morebitnim izgredom, ki bi vladali ob javni oznanitvi znotraj podjetja. Prav tako niso želeli preobremeniti elektronskega sistema z odpovedmi in tisočimi poslovilnimi pismi. Za večletno lojalnost delavcev so torej izbrali ponižan in krut način zahvale. Je bilo to sporočilo še ena neokusna šala v posmeh delavcem ali resnična legenda , vredna vsega sočutja in pomilovanja? Za vas smo razkrili ozadje te zgodbe, ki ga objavljamo na www.cekin.si.

negative

Ameriški predsednik se je spomnil novega načina za pomoč avtomobilski industriji. Njegova vlada bo v slabih dveh mesecih kupila na tisoče novih vozil. Ameriški predsednik obnavlja vladni vozni park. Z zamenjavo starih vozil za hibride in druga okolju prijazna vozila naj bi letno porabili slabih pet milijonov litrov bencina manj, temu primerno pa bodo manjši tudi izpusti toplogrednih plinov. Ameriška vlada bo do 1. junija kupila kar 17.600 avtomobilov ameriške izdelave. To je napovedal predsednik države Barack Obama, ki se z različnimi ukrepi trudi rešiti potapljajočo se avtomobilsko industrijo. Svoji administraciji sem naročil nakup novih okolju prijaznih vozil. S tem želimo povečati povpraševanje po ameriških avtomobilih in pomagati gospodarstvu, je dejal. Za nakup bodo porabili 285 milijonov dolarjev, vzeli pa jih bodo iz 787 milijard vrednega sklada za oživljanje gospodarstva. Avtomobile bodo kupili pri treh največjih proizvajalcih, General Motorsu, Chryslerju in Fordu. Omenjena podjetja so se zaradi zmanjševanja prodaje znašla v hudi zagati. General Motors, nekoč največji proizvajalec avtomobilov na svetu, je tik pred propadom, čeprav je že dobil 14 milijard dolarjev finančne pomoči. Drugo finančno injekcijo pa jim bo Obama odobril, če bo vodstvo do konca maja pripravilo načrt prestrukturiranja podjetja.

positive

Vladni protikrizni ukrepi socialno najbolj ogroženi bodo prejeli denarno pomoč v vrednosti 150 evrov, brezposelni, ki so delali za določen čas, bodo upravičeni do nadomestila za brezposelnost. Socialni partnerji, združeni v Ekonomsko-socialnem svetu, so se danes seznanili s predlogi novih ukrepov, ki jih vlada pripravlja za blažitev posledic krize. Gre za predloge s področja zaposlovanja in sociale, pa tudi gospodarskega razvoja in javnega sektorja. Kateri bodo imeli prednost, se bodo odločili prihodnji teden. Predlog novih protikriznih ukrepov, ki jih pripravlja vlada, je na seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari skupaj z ministroma za gospodarstvo ter za delo, družino in socialne zadeve Matejem Lahovnikom in Ivanom Svetlikom. V naslednjih 14 dneh si bodo socialni partnerji vzeli čas, da jih preučijo, že prihodnji teden pa bodo določili tiste, katerih priprava bo imela prednost. Ukrepi še niso dorečeni in ob mnogih vprašanjih se bo šele pri pripravi zakonov pokazalo, ali jih je mogoče podpreti, je po seji povedal predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj. Da ukrepi še niso dodelani do te mere, da bi imeli zakonsko obliko, je potrdil tudi minister Svetlik, vendar je dodal, da je vlada danes predstavila zelo jasne ideje, kako se spopasti s posledicami krize. Po Svetlikovem mnenju so bili socialni partnerji s predlogi novih protikriznih ukrepov zadovoljni, Rebolj pa je dodal, da imajo svoje predloge tudi sindikati. Vlada pripravila ukrepe Vlada je pripravila osnutek tako kratkoročnih kot tudi strukturnih ukrepov. Med prvimi je uvedba subvencij delodajalcu za zaposlene, ki so napoteni na čakanje na delo , kar se zdi Rebolju dobra zamisel. Po predlogu bi delodajalec lahko delavce, namesto da bi jih odpustil, napotil na čakanje na delo za obdobje največ devet mesecev, glede katerega sindikati menijo, da bi ga lahko podaljšali na leto dni. Foto 24ur.com Vlada predlaga tudi spremembe že uveljavljenega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, tako da bi bili do subvencij upravičeni le v podjetjih, ki bi delovnik skrajšala na 36 ur tedensko in ne več tudi v primeru skrajšanja na 32 ur. To je dobro, a je treba rešiti predvsem vprašanje kako od delodajalcev zahtevati, da bi te subvencije dobili delavci, je dejal Rebolj. Podaljšanja delovne dobe med predlogi ni, je pa med strukturnimi ukrepi navedena pokojninska reforma. Kako si jo vlada zamišlja, v osnutku ukrepov ni podrobno navedeno, je pa med drugim zapisano, naj se starost za upokojitev določi v kombinaciji z delovno dobo, za predčasno oziroma poznejšo upokojitev pa določi bonuse in maluse. Prvi novi ukrepi usklajeni v maju Vlada bo prve ukrepe iz novega paketa protikriznih ukrepov s socialnimi partnerji predvidoma uskladila v prvi polovici maja, je še napovedal Gaspari. V DZ jih namerava poslati skupaj s predlogom novega rebalansa letošnjega državnega proračuna. Gradivo namenoma ni napisano v dokončni obliki, ker jih bodo še usklajevali s socialnimi partnerji, je pojasnil. Predloge zakonov bodo pripravile delovne skupine, sestavljene iz socialnih partnerjev in ministrstev. Foto Miro Majcen Sistem subvencioniranja polnega delovnega časa, ki se po zdajšnjem zakonu izteče s septembrom, naj bi podaljšali, je napovedal Gaspari. V ta ukrep je trenutno vključenih 400 podjetij z več kot 45.000 delavci, ki bi v primeru, da subvencij ne bi bilo, lahko bili brezposelni. Med najpomembnejšimi predlaganimi ukrepi je Gaspari izpostavil sprejem treh novih zakonov o zagotavljanju subvencij delodajalcem za zaposlene, ki so napoteni na čakanje na delo, o enkratni solidarnostni pomoči socialno ogroženim ter o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg tega pa še povečanje spodbud podjetniškemu sektorju, uveljavitev ukrepa pomoči malih vrednosti podjetjem, dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada RS ter rebalans finančnih načrtov javnih zavodov. Ostali predlogi bodo lahko v DZ sprejeti v jesenskih mesecih. Država bo subvencije delodajalcem za zaposlene, ki jih napoti na čakanje na delo, financirala le v primeru, da bo delodajalec jasno določil, katera delovna mesta morajo začasno opustiti in katera bodo v roku enega do dveh let ponovno potrebovali, poleg tega bodo morali delavcu v tem času zagotovil usposabljanje ali izobraževanje najmanj v obsegu ene tretjine delovnega časa. Vlada namerava okrepiti programe aktivne politike zaposlovanja ter preoblikovati program javnih del. Vanje naj bi se vključilo približno 10.000 ljudi, je ocenil Gaspari. Novemu položaju naj bi se prilagodil tudi Zavod RS zaposlovanje. Na področju socialne varnosti vlada predlaga pripravo dveh novih zakonov o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter o enkratni solidarnostni pomoči socialno ogroženim. S prvim naj bi poenostavili postopke, zagotovili večjo preglednost in učinkovitost sistema socialnih transferjev ter zmanjšali možnost zlorab in kopičenje pravic. Do enkratne solidarnostne pomoči naj bi bili upravičeni tisti z mesečnimi prejemki pod 70 odstotki minimalne plače. Za izplačilo te pomoči se bodo prerazporedila sredstva z ministrstva za obrambo. Vlada predlaga še prenovo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

neutral

Po vladnem višanju trošarin so znane nove cene cigaret. Zavojček cigaret znamke Boss bo s 1. majem stal 2,35 evra, zavojček najdražjih Davidoff pa skoraj tri evre. Objavljamo stari in novi cenik! Hkrati vlada z uredbo določa tudi minimalno trošarino, ki velja za vse cigarete v absolutnem znesku 69 evrov na tisoč cigaret. Skladno z uredbo se bodo 1. maja povečale trošarine za cigarete. Trošarina bo še vedno znašala najmanj 57 odstotkov maloprodajne cene enega zavojčka cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji, kar pomeni 69 evrov za tisoč kosov cigaret. Maloprodajna cena najbolje prodajanega cenovnega razreda cigaret v Sloveniji, v katerem sta znamki Boss in West, se bo tako povišala za 0,15 evra na zavojček, to je s sedanjih 2,20 na 2,35 evra, torej bodo dražje za 6,8 odstotka. Temu bo sledilo tudi povišanje cen drugih cigaret Tobačne Ljubljana. Stare in nove cene cigaret ... Davčna obveznost iz naslova trošarin v najbolje prodajanem cenovnem razredu cigaret na slovenskem tržišču se bo tako na osnovi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah z majem povečala za 7,8 odstotka, s sedanjih 64 na 69 evrov na tisoč cigaret. Skupna davčna obveznost pa se bo povečala s sedanjih 1,65 na 1,77 evra na zavojček v najbolje prodajanem cenovnem razredu, kar pomeni, da je delež davščin v maloprodajni ceni več kot dve tretjini, kar pomeni 75,3 evra.

neutral

Predsednik uprave Mure Franc Huber je nadzornemu svetu družbe podal odstopno izjavo, saj odhaja v pokoj. Družbo bo vodil do imenovanja novega predsednika uprave. Franc Huber Zdaj že odstopljeni predsednik uprave Mure Franc Hubert je bil na tem položaju od 1. julija lani. Kljub odstopni izjavi bo družbo vodil do imenovanja novega predsednika uprave, so še sporočili iz družbe, katere lastniki bodo na skupščini 12. maja odločali o dokapitalizaciji. Nadzorni svet Mure, ki je imela po nerevidiranih podatkih v letu 2008 ob enakem obsegu proizvodnje in prodaje kot leta 2007 tri milijone evrov izgube, je namreč z namenom dokapitalizacije sprejel sklep o sklicu skupščine, hkrati pa je sprejel tudi rebalans načrta za letos, ki upošteva zadnje razmere na trgu. Rezultat poslovanja družbe bo konec leta v veliki meri odvisen tudi od načina razrešitve presežka delavcev. Mura se spopada z upadanjem naročil. Mura je sicer s 1. aprilom uvedla 32-urni delovni teden, saj so naročila upadla za dodatnih 10 odstotkov. Plače zaposlenih so ostale enake, kot da bi delali 36 ur tedensko. 36-urni delovni teden so namreč v družbi zaradi upada naročil uvedli že s 1. februarjem.

negative

Okoli 40 delavk tekstilnega podjetja Sandy si bo plače in odpravnine poskušalo izboriti s tožbo. Pogovori z vodstvom podjetja, ki vsaki od njih dolguje okoli 5000 evrov, so namreč padli v vodo. Delavke podjetja Sandy, ki je po likvidaciji Gorenjskih oblačil nadaljevalo tekstilno dejavnost v obratu na Jesenicah, so decembra lani zaradi upada naročil pristale na zavodu za zaposlovanje, saj jim delodajalec ni zagotovil izplačila osebnih dohodkov. Sedaj si bo okrog 40 delavk plače in odpravnine poskušalo izboriti s tožbo. Tožbe bo v imenu delavk vložil Svet gorenjskih sindikatov, kjer že dolgo ne pomnijo takšnega primera, da bi morali delavcem zaostale plače zagotoviti prek sodišča. Pogovori z vodstvom podjetja, ki je plače in odpravnine te naj bi za vsako delavko skupaj v povprečju znašale okrog 5000 evrov že dalj časa obljubljalo, so namreč padli v vodo, saj naj bi lastnik imel veliko težav pri prodaji strojev in opreme ter proizvodnega objekta. Manjša prodaja zaradi krize in selitev proizvodnje v druge države sta uničili marsikatero tekstilno podjetje. Kriza gorenjske tekstilne industrije Pogajanja so povsod zelo naporna. Skoraj vsa podjetja odpuščajo, ampak večinoma na mehak način in do tiste številke, ki jim to omogoča brez priprave programov odpuščanja, ki jih je potrebno usklajevati s sindikati. Predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik Podjetje Sandy, ki je v težave zašlo lansko jesen, ko ga je zapustilo 50 delavk in se skupaj z vodjo proizvodnje zaposlilo v novem podjetju Sutura, je le ena v vrsti neuspešnih zgodb v tekstilni industriji na Gorenjskem v zadnjih letih. Novembra 2004 so v likvidacijo s 120 zaposlenimi šle nekdaj zelo priznane blejske Vezenine, spomladi 2006 je sledila likvidacija Gorenjskih oblačil s skoraj sto zaposlenimi, lansko poletje se je začel stečajni postopek za Kranjski Ibi z 200 zaposlenimi, jeseni je s 400 zaposlenih šla v likvidacijo Aquasava, ki je nastala iz dediščine Tektilindusa, še pred koncem leta pa je v likvidaciji pristal tudi škofjeloški Kroj, ki je po preoblikovanju imel še 40 zaposlenih. Malenkost tekstilne industrije je na Gorenjskem še vedno, je povedal predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik. Spomnil je, da poleg Suture s 50 zaposlenimi še vedno deluje Triglav konfekcija, ki bo z 80 zaposlenimi sicer prešla na skrajšani delovni čas. Prav tako proizvodnja teče v Kranjski Zvezdi s 70 zaposlenimi. V Gorenjski predilnici je okrog 200 zaposlenih, velike težave pa imajo v kamniškem Svilanitu, ki naj bi zaprl svoja vrata, brez dela pa bo ostalo 250 zaposlenih. Ni treba celotne tekstilne industrije seliti na Kitajsko, so prepričani v podjetju Sutura. Vsa tekstilna podjetja še niso ugasnila, kmalu pa bodo kakšna zasebna podjetja že prerasla nekdaj velike tekstilne tovarne na Gorenjskem, je dejal Bakovnik in ocenil, da celotna tekstilna industrija sicer ni obsojena na neizbežen propad. V Suturi tako na primer verjamejo v zgodbo o uspehu. Čeprav imajo letos težave zaradi krize, so se proizvodnje lotili ambiciozno, s prepričanjem, da razvojna perspektiva obstaja tudi na tem področju ter da ni potrebno celotne tekstilne industrije seliti na Kitajsko. Mnoge tekstilne družbe v Evropi še danes obstajajo in uspešno delujejo, res pa je, da nobena ni tako velika kot naša Mura, je spomnil Bakovnik.

negative

Že šest dni je doma več kot 2000 Revozovih delavcev. Vendar ne po krivdi novomeškega podjetja, temveč zaradi finančnih težav francoskega podjetja, v katerem že več dni stavkajo. V Revozu se je delo ustavilo zaradi nedobave volanskih drogov za twinga. Trenutno je v veljavi dogovor o prerazporeditvi delovnega časa. Trudili se bomo čim prej nadomestiti izpad proizvodnje, izgubljeni dnevi pa se ne bodo beležili kot dopust. Revoz V Renaultovi novomeški tovarni Revoz so v četrtek ob 14. uri zaradi težav s francoskim poddobaviteljem Rencast ustavili vso proizvodnjo. Zmanjkalo jim je volanskih drogov za twinga. Dobava se je ustavila zaradi večdnevne stavke, do katere je prišlo zaradi finančnih težav v francoskem Rencastu. Delo danes še stoji. Doma so ostali delavci, katerih delo je neposredno vezano na proizvodnjo skupaj jih je nekaj več kot 2000. Razvoj dogajanj sproti spremljamo. Takoj ko bo spet potrjena redna dobava delov in ko bodo prispeli v tovarno, bo stekla tudi redna proizvodnja v treh izmenah. Upamo, da bodo težave kmalu rešene, je za 24ur.com povedala Nevenka Bašek iz Revoza. V preteklosti je že prišlo do zaustavitve proizvodnje, in sicer iz različnih razlogov izpada dobave električne energije, tehnične okvare na proizvodni opremi, zamude pri dobavi zaradi slabih vremenskih razmer vendar niso bile daljše od trenutne. Izpad proizvodnje nameravajo nadoknaditi z delovnimi sobotami, tako da delavcem ne bodo pisali dopusta. V podjetju proučujemo, kako bomo lahko nadomestili izpad proizvodnje, do katerega pa je prišlo, žal, ravno v času, ko, zahvaljujoč zelo dobremu povpraševanju po modelih, ki ju izdelujemo, povečujemo dnevno proizvodnjo in prehajamo na polno proizvodno zmogljivost, zaradi česar smo tudi zaposlili več kot 150 novih sodelavcev, so še sporočili iz Revoza. Proizvodnja se je ustavila, ko Revoz zaradi velikega obsega naročil postopoma povečuje proizvodnjo. Kot je marca povedal prvi mož Revoza Aleš Bratož, imajo trenutno več naročil kot kdaj koli doslej, saj je na evropskem tržišču prišlo do občutnega povečanja povpraševanja po modelih twingo in clio 2. S polno paro, torej s tremi izmenami, bi morali začeti ravno danes.

negative

Potem ko so v Istrabenzu s sodišča prejeli poziv, naj se kot dolžnik izrečejo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, zahtevajo odložitev odločanja o stečaju. Istrabenz bo od koprskega sodišča zahteval odložitev odločanja o predlogu avstrijske banke Bawag za začetek stečajnega postopka. V vmesnem času naj bi izvedli aktivnosti za odpravo insolventnosti družbe v skladu z zakonom o finančnem poslovanju. V Istrabenzu še niso pripravljeni na začetek stečaja. Danes so namreč od Okrožnega sodišča v Kopru prejeli poziv, da se kot dolžnik izrečejo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ki ga je Bawag banka na koprsko sodišče vložila minuli četrtek. Dolžnik mora sodišču odgovoriti v 15 dneh. Holdinška družba Istrabenz bo v zvezi s prejetim predlogom za začetek stečajnega postopka od pristojnega sodišča zahtevala odložitev odločanja o predlogu Bawag banke za začetek stečajnega postopka in v vmesnem času izvedla aktivnosti za odpravo insolventnosti družbe skladno z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, so sporočili. Bawag naj bi predlog za uvedbo stečaja vložil, ker se konzorcij bank upnic ni dogovoril o vrnitvi razveljavljenih reodkupnih pogodb, ki so jih banke v minulem letu sklenile z Istrabenzom, v skupno maso premoženja koprskega holdinga. Bawag naj bi imel do Istrabenza okoli 80 milijonov evrov slabo ali nezavarovalnih terjatev. Kot so sporočili iz Istrabenza, v sredo pa kljub drugačnim napovedim ne bo zasedal nadzorni svet družbe, ki naj bi obravnaval nastajanje sanacijskega programa. Sanacijski načrt mora biti pripravljen do 30. aprila. Se pa bodo v sredo sestali predstavniki bank upnic Istrabenza, so potrdili v Novi Ljubljanski banki. Na sestanku naj bi obravnavali aktualni položaj in se seznanili s predstavitvijo svetovalne družbe A. T. Kearney, ki upnicam predlaga svetovanje glede njihovih vložkov v Istrabenz.

neutral

Odjemalec si lahko ne glede na nihanja cen elektrike na trgu zagotovi nespremenjeno ceno elektrike za čas veljavnosti izbrane paketne ponudbe, so sporočili iz Elektro Ljubljana. Elektro Ljubljana je na današnji novinarski konferenci predstavil novo ponudbo paketne oskrbe gospodinjstev z električno energijo. Gre za paketno oskrbo, ki so jo poimenovali Moj paket, predstavlja pa možnost izbire vnaprej znanih cen za električno energijo za izbrana časovna obdobja do konca leta 2010, 2011 oziroma 2012. Kot so poudarili v Elektru Ljubljana, je Moj paket namenjen gospodinjskim odjemalcem električne energije, ki želijo prevzeti odgovornost za nakup električne energije z vnaprej znano ceno v izbranem obdobju, neodvisno od porabe. Paketi L, XL in XXL V Elektru Ljubljana so ob tem še dodali, da so cene paketne oskrbe določene na podlagi tržnih cen na terminskem trgu in so konkurenčne drugim ugodnim ponudbam na trgu. Ponudba Moj paket obsega tri pakete ponudbe L, XL in XXL, ki se razlikujejo glede trajanja pogodbe, ki jo posameznik sklene z Elektrom Ljubljana. Prva ponudba paketne oskrbe je veljavna do konca maja letos. Cena paketne oskrbe Moj paket L je določena za obdobje do konca leta 2010 in je v povprečju za 14 odstotkov nižja od obstoječih cen osnovne oskrbe z električno energijo oz. predstavlja v povprečju za sedem odstotkov nižji mesečni račun. Paketna ponudba Moj paket XL velja do konca leta 2011, cena oskrbe pa je v povprečju za 5,1 odstotka nižja od obstoječe oskrbe, končni račun pa bi bil v tem primeru nižji za poltretji odstotek. Elektro Ljubljana je poleg tega pripravil tudi ponudbo Moj paket XXL, pri katerem bodo uporabniki lahko sklenili pogodbo do konca leta 2012, cena oskrbe z električno energijo pa bo za 2,1 odstotka višja od obstoječe, končni račun pa bo v povprečju višji za 1,1 odstotka. V Elektru Ljubljana so ob tem pojasnili, da gre pri paketu XXL za nekoliko višjo ceno predvsem zaradi dejstva, da gre v prihodnjih letih pričakovati rast cen električne energije, kar bo odvisno predvsem od okrevanja gospodarstva po svetovni finančni in gospodarski krizi. Ponudbo Moj paket lahko izberejo vsi gospodinjski odjemalci v Sloveniji, ki izpolnjujejo pogoje za sklenitev pogodbe z Elektrom Ljubljana. Odjemalec si s tem zagotovi nespremenjeno ceno električne energije za čas veljavnosti izbrane paketne ponudbe, ne glede na nihanja cen električne energije na trgu. Odjemalci bodo pri tem vezani na pogoje paketne oskrbe za izbrano obdobje, predčasna prekinitev paketne oskrbe pa bo mogoča ob plačilu nadomestila oz. pod pogoji določenimi s pogodbo. Predstavili tudi gibanje cen Predstavniki Elektra Ljubljana so ob tem predstavili tudi gibanje cen za gospodinjstva glede na terminski trg v Sloveniji. Kot so pojasnili, so terminske cene od odprtja trga z električno za poslovne odjemalce za dobavo v prihodnjem obdobju neprestano naraščale. Septembra lani pa je zaradi zaostrovanja gospodarske krize in predhodnega zloma cen nafte prišlo do drastičnega upada terminskih cen električne energije. Trenutno se cene za dobavo v letu 2010 gibljejo na nivoju, ki so ga dosegale cene iz konca leta 2005 za dobavo v letošnjem letu. Cena električne energije je na slovenskem trgu tako upadla za več kot 50 odstotkov. V Elektru Ljubljana ob tem poudarjajo, da je cena, ki jo ima posamezen odjemalec v veljavni pogodbi in po kateri trenutno plačuje električno energijo, odvisna predvsem od trenutka nakupa električne energije.

neutral

Grški turizem trepeta zaradi svetovne finančne krize. Grki se bojijo, da se bo letošnja turistična sezona začela pozneje in se prej končala.

negative

Predsednik uprave NLB Draško Veselinovič je nadzornikom ponudil odstop, ker želi zaščititi interese institucije in prispevati k umiritvi razmer . Draško Veselinovič je ponudil odstop. Ali naj bi mu sledili tudi drugi člani uprave NLB, še ni znano. Draško Veselinovič je krmilo največje slovenske banke prevzel 1. februarja. Že postopek njegovega imenovanja na čelo NLB brez javnega razpisa je v politiki sprožil številne polemike, pa tudi Banka Slovenije je tedaj opozarjala, da je bil postopek izbire začet prepozno in izpeljan neustrezno. Predsednik uprave NLB Draško Veselinovič je predsedniku nadzornega sveta Igorju Marinšku danes pisno ponudil svoj odstop. Za ta korak se je odločil v dobro banke, ker želi zaščititi interese institucije in prispevati k umiritvi razmer, so sporočili iz Nove ljubljanske banke NLB. Način vodenja največje slovenske banke je postal predmet očitkov po podaljšanju posojil družbi Infond Holding, ki je največja lastnica Pivovarne Laško, torej ga posredno obvladuje Boško Šrot. Posojilo je zavarovano z delnicami Mercatorja in Pivovarne Laško, pred reprogramiranjem pa se je omenjala možnost zasega zastavljenih delnic. Veselinovičeva odločitev je torej gotovo povezana z domnevno spornim podaljšanjem posojila Infond Holdingu. Več o ponujenem odstopu naj bi bilo sicer znanega po jutrišnji novinarski konferenci, na kateri bodo člani uprave celovito predstavili politiko upravljanja tveganj v NLB in postopek odobravanja posojil s posebnim poudarkom na kreditiranju v času gospodarske krize . Prvak Zaresa Gregor Golobič Veselinovičev odstop označuje kot osebno odločitev. Opozarja, da bo razrešitev, če bo do nje prišlo, krivdna. Predsednica stranke LDS Katarina Kresal pa je danes povedala, da je Veselinovič potegnil edino trezno potezo. Foto Damjan Žibert Zaradi odločitve o podaljšanju posojila v vrednosti 150 milijonov evrov Infond Holdingu je uprava NLB v njej so poleg Veselinoviča še Matej Narat, Miran Vičič, Alojz Jamnik ter Belgijec Claude Deroose, nedavno imenovani član uprave David Benedek pa še nima ustrezne licence Banke Slovenije postala tarča ostrih kritik, predvsem koalicijskega Zaresa. Po mnenju stranke naj bi šlo za reprogramiranje t. i. tajkunskih posojil Infondu, ki je največji lastnik Pivovarne Laško in v posredni lasti predsednika uprave Boška Šrota. O Veselinovičevem odstopu, ki ni nepreklicen, bo v petek razpravljal nadzorni svet. Na izredni seji bodo obravnavali tudi revizijsko poročilo o ustreznosti izračuna variabilnega dela plače in njeni višini za člane uprave NLB med letoma 2006 in 2008. Tema seje bo še postopek odobritve podaljšanja posojila družbi Infond Holding. Nadzornikom se izteka čas Sedanji nadzorni svet je bil imenovan na skupščini 29. junija 2005. Po statutu banke se člani nadzornega sveta izvolijo za obdobje do zaključka letne skupščine banke, ki odloča o letnem poročilu za četrto poslovno leto od njihove izvolitve, če ni ob imenovanju posameznih članov določeno drugače. Načeloma jim torej poteče mandat junija letos. Na javni poziv ministrstva za finance se je prijavilo 41 kandidatov, ministrstvo pa jih je poslalo v presojo kadrovsko-akreditacijskemu svetu. Odzivi strank na ponujeni odstop V parlamentarnih strankah so se odzvali na ponujeni odstop predsednika uprave NLB Veselinoviča. Podpredsednik DZ in poslanec SD Miran Potrč je povedal, da v stranki še niso mogli opraviti ustreznih konzultacij. Moje mnenje pa je, da je to odgovorna poteza, ki bo olajšala možnost odločanja v okviru nadzornega sveta NLB in ki bo olajšala pametno in pravilno odločanje politike, v kolikor nima ustreznih pristojnosti, je še dejal. Nikoli nisem govoril o predsedniku uprave, je v izjavi za medije dejal prvak stranke Zares Gregor Golobič. To je pomembno, ker se tu poskuša celo stvar izvesti na oseben odnos med menoj in Draškom Veselinovičem, je opozoril in zatrdil, da tudi ob imenovanju ni govoril o Veselinoviču, ampak o postopku. Sedaj govorim o upravi in nadzornem svetu, je poudaril. Gre za to, je nadaljeval, da vlada, ki je sprejela neke sklepe, vztraja pri spoštovanju tega in sankcionira kršitev s sredstvi, ki jih ima na voljo kot lastnica. Odločitev predsednika uprave NLB so pozdravili v DeSUS. Predsednik stranke Karl Erjavec je spomnil, je bil DeSUS kritičen do podaljšanja reprogramiranja posojil Infond Holdingu, zato se mu zdi Veselinovičevo ravnanje ustrezno. Predsednik DeSUS tudi meni, da bodo napetosti v koaliciji po tem odstopu bistveno manjše in za obstoj koalicije se tako po njegovem mnenju ni bati. Sicer pa v DeSUS po njegovih besedah tako ali tako niso grozili z izstopom iz koalicije, ker se nam zdi tudi neprimeren trenutek čaka nas več pomembnih nalog . V tem času tajkunske retorike in pogromov je odločitev Draška Veselinoviča, da ponudi svoj odstop, edina trezna odločitev, je v izjavi za medije dejala predsednica LDS Katarina Kresal. Naj o njegovi strokovnosti, tako Kresalova, presoja nadzorni svet banke, tako kot se počne v vseh resnih pravnih državah . Predsednica LDS pričakuje, da bo nadzorni svet ocenil Veselinovičevo ravnanje po najvišjih bančnih standardih ravnanja. Ne morem pa vnaprej dajati ocene, kakšna bo njihova strokovna odločitev, je dodala. Za predsednika SNS Zmaga Jelinčiča je odstop Veselinoviča pričakovan. Gre pa tudi za možnost, da se reši koalicija in smo lahko mirni nadaljnje tri ali štiri leta, je dejal Jelinčič. Odstop je tudi po besedah vodje poslanske skupine SLS Jakoba Presečnika pričakovan, ker je zadeva povzročila velik zaplet v koaliciji. Ti postopki očitno niso bili pravi vsi v koaliciji so namreč obljubljali nekaj drugega, je dejal in dodal, da bo koalicija z odstopom Veselinoviča razrešila položaj, ki ga je sama zakuhala . Na ponujeni odstop Veselinoviča se je ob robu javne tribune SDS v izjavi za medije odzval tudi predsednik stranke Janez Janša. Dejal je, da je bil sicer kritičen do porabe bančnega in davkoplačevalskega denarja, vendar da ni predlagal, da se vladna koalicija sedaj cel teden ukvarja z Veselinovičem in s svojimi notranjimi težavami. Po njegovem mnenju ima namreč država ogromno problemov, vladna koalicija pa krepko zamuja z ukrepi in spopadanju z gospodarsko krizo. Sicer pa je Janša tudi pojasnil, da je bil v času, ko je NLB izdajala omenjena posojila, na čelu uprave banke Marjan Kramar, ki pa je bil nastavljen v času vlade Toneta Ropa . Dodal je tudi, da je NLB v času, ko je prejšnja vlada že zaostrila boj proti tem kapitalsko-tajkunskim povezavam , sicer izdala eno posojilo. Hkrati pa je pojasnil, da se je po preverjanju izkazalo, da nadzorni svet o tem ni bil obveščen in da gre za politične povezave znotraj uprave . Pivovarna Laško načrtuje tožbo zoper Gregorja Golobiča ... Odzivi na trenja v koaliciji ...

neutral

Če tankate najbolj prodajani 95-oktanski bencin in imate 50-litrski rezervoar, boste po novem za poln tank odšteli več kot 50 evrov. Dražji bodo tudi 98-oktanski bencin, dizel in kurilno olje. Naftni derivati bodo dražji. Cene naftnih derivatov bodo od polnoči višje. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin bo dražji za 0,012 evra na liter in bo 1,008 evra na litra. Cena 98-oktanskega bo višja za 0,016 evra na liter in bo po novem 1,027 evra na liter. Dražja bosta tudi dizel in kurilno olje. Za prvega bo treba odšteti 0,002 evra na liter več in bo 0,989 evra na liter. Cena kurilnega olja pa se bo zvišala za 0,004 evra na liter in bo 0,536 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. V ceno lahko poseže tudi slovenska vlada s trošarinami.

negative

Istrabenzove delnice, ki so na začetku izgubile že več kot dve tretjini, so se na koncu pocenila skoraj za tretjino. Ena zdaj stane nekaj manj kot pet evrov. Delnica Istrabenza se je pocenila. Verjetno bo trgovanje z Istrabenzovo delnico zaznamovala precejšnja volatilnost nihajnost = statistična mera za verjetnost, da cena delnice v kratkem času močno zraste ali pade, op.a.. Analitik borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik Bine Pangršič Po odpravi omejitve gibanja tečaja so Istrabenzove delnice v prvih minutah današnjega trgovanja strmoglavile za 66,33 odstotka na 2,34 evra. Nato se je njihov tečaj nekoliko zvišal, tako da so se delnice Istrabenza do konca trgovanja pocenile za 29,50 odstotka na 4,90 evra. Tečaj Istrabenza je padel, sicer pa smo pričakovali še celo večji padec. Delnica je postala visoko volatilen papir, ki je predvsem predmet špekulativnih potez, je ocenil borzni analitik iz GBD Jani Javornik. Najverjetneje se bo zniževanje tečaja nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, je menil. Delnica Istrabenza je sicer najvišjo vrednost beležila konec septembra predlani, ko je bila vredna skoraj 144 evrov. Ker tržno neravnovesje pri trgovanju z omenjenimi delnicami v petek po vzpostavitvi 20-odstotne omejitve gibanja tečajev ni bilo odpravljeno, se je borza odločila, da bo omejitve gibanja tečajev teh delnic danes popolnoma odpravila. Z današnjim dnem je Ljubljanska borza v vstopni kotaciji borznega trga za nadaljnjih deset zaporednih delovnih dni podaljšala ustavitev trgovanje z delnicami družbe Mip. Kot so sporočili iz borze, so se za to odločili zaradi zaščite interesa vlagateljev, saj se je 7. aprila nad izdajateljem začel stečajni postopek. Trgovanje z navedenimi delnicami bo ustavljeno za deset zaporednih delovnih dni oziroma do umika delnic Mipa iz trgovanja na borznem trgu. Z delnicami koprskega holdinga, ki je konec marca razglasil nesolventnost, se je na Ljubljanski borzi po več kot dveh tednih vnovič začelo trgovati v petek, ko se je njihov tečaj znižal za 19,56 odstotka na 6,95 evra. Uprava Ljubljanske borze je v petek sprostila trgovanje z delnicami Istrabenza, potem ko ji ta ni posredoval zahteve za podaljšanje začasne zaustavitve trgovanja z delnicami, ki je bilo zaustavljeno od začetka aprila. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 3571,04 točke, kar je 7,21 točke oziroma 0,20 odstotka manj kot v petek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 2,75 točke oziroma 0,32 odstotka na 856,19 točke. Za 15,79 odstotka so se poleg Istrabenzovih pocenile tudi delnice Infond Holdinga, medtem ko se je tečaj delnic Pozavarovalnice Sava znižal za 3,18 odstotka in Žita za 2,85 odstotka. Podražile pa so se delnice Intereurope +2,59 odstotka, Aerodroma Ljubljana +1,79 odstotka in Telekoma Slovenije +1,01 odstotka.

negative

Zaradi domnevno spornega podaljšanja posojila Infond Holdingu, ki je največji lastnik Pivovarne Laško in v posredni lasti Boška Šrota, naj bi se majal stolček tudi finančnemu ministru Francu Križaniču. Na jutrišnjem sestanku koalicije naj bi razpravljali o menjavi finančnega ministra Franca Križaniča. Za njegovo razrešitev naj bi se po domnevno spornem podaljšanju posojila Infond Holdingu zavzemal predvsem prvak stranke Zares Gregor Golobič. Ali se obeta razrešitev finančnega ministra Franca Križaniča? Podaljšanje posojila za 45 dni je dvignilo veliko prahu tudi zato, ker je zavarovano z delnicami Mercatorja in Pivovarne Laško. Finančni minister Franc Križanič je 16. aprila, preden je NLB potrdila podaljšanje posojila, omenjal možnost zasega zastavljenih delnic. Tedaj je tudi izrazil prepričanje, da zamenjava prvega moža banke Draška Veselinoviča na čelu NLB ni potrebna. Križanič je poudaril tudi, da uprava NLB uživa popolno podporo vlade, kar pa naj ne bi bilo po godu prvaku stranke Zares, ki je podaljšanje posojila razumela kot reprogramiranje tajkunskih posojil Infondu, ki je največji lastnik Pivovarne Laško in v posredni lasti predsednika uprave Boška Šrota. V Zaresu, kjer so za torek sklicali izredno sejo sveta stranke, so izrazili ogorčenje nad ravnanjem vodstva NLB in pozvali k razmisleku o zaupnici upravi in nadzornemu svetu NLB. Po napovedih gospodarskega ministra Mateja Lahovnika bi se na torkovi seji lahko pojavilo tudi vprašanje izstopa iz koalicije. Kot je pojasnil v soboto, naj bi bile prisotne konceptualne razlike med koalicijskimi partnerji. Premier Borut Pahor je sicer v soboto poudaril, da se politika ne sme vmešavati v gospodarstvo. Predsednik uprave NLB je ponudil odstop ...

neutral

Zaradi ponedeljkovega večjega nihanja tečajev delnic Istrabenza je uprava Ljubljanske borze začasno vzpostavila 30-odstotno omejitev gibanja tečaja. Ljubljanska borza se je odločila za omejitev gibanja tečaja delnice Istrabenz. Uprava Ljubljanske borze se je zaradi ponedeljkovega večjega nihanja tečajev poslov z delnicami Istrabenza in da bi zagotovila razpon za ustrezno trgovanje in oblikovanje tržnega tečaja odločila, da danes pri trgovanju z delnicami Istrabenza začasno vzpostavijo 30-odstotne omejitve gibanja tečajev od zadnjega uradnega enotnega tečaja. Danes je bilo z Istrabenzovimi delnicami sklenjenih 17 poslov, delnica pa se je pocenila za 6,34 odstotkov, njena vrednost pa je trenutno 4,58 evra. Tečaj Istrabenzovih delnic se je v ponedeljek ob 1300 evrih prometa znižal za 29,50 odstotka, na 4,90 evra. Delnice so že v petek, ko se je z njimi po 2. aprilu spet začelo trgovati, izgubile skoraj 20 odstotkov vrednosti. V prvih nekaj minutah trgovanja v ponedeljek, ko je borza odpravila omejitev gibanja tečaja delnice, se je vrednost delnice spustila tudi za 66,33 odstotka in je bila vredna 2,34 evra. Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo danes sicer v rdečih številkah. Osrednji delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 3546,41 točke, kar je 18,99 točke oz. 0,53 odstotka manj kot včeraj. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 4,39 točke oz. 0,51 odstotka na 850,38 točke. V prvi kotaciji so največ izgubile delnice Mercatorja, ki so se pocenile za 2,95 odstotka na 150,22 evra, Luke Koper -1,99 odstotka na 19,71 evra in Krke -0,41 odstotka na 50,89 evra, rast pa so zabeležile delnice Intereurope +1,08 odstotka na 5,60 evra in Telekoma Slovenije +0,23 odstotka na 147,81 evra.

negative

Od polnoči je za vse naftne derivate potrebno odšteti več denarja. Za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina je po novem treba odšteti več kot evro. Cene naftnih derivatov so od polnoči višje. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin je dražji za 0,012 evra na liter in je zanj zdaj treba odšteti 1,008 evra za liter. Cena 98-oktanskega se je zvišala za 0,016 evra na liter in je po novem 1,027 evra na liter. Dražja sta tudi dizel in kurilno olje. Za prvega je po novem treba odšteti 0,002 evra na liter več in zdaj stane 0,989 evra na liter. Cena kurilnega olja pa se je zvišala za 0,004 evra na liter in je 0,536 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. V ceno lahko poseže tudi slovenska vlada s trošarinami.

negative

Vse poslanske skupine podpirajo spremembo zakona o gospodarskih družbah. Ta bi omogočal razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov ter omejevanje izplačevanja nagrad. Prav vse poslanske skupine podpirajo spremembe zakona o gospodarskih družbah, s katerimi vlada predlaga prenos evropske direktive o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, v slovenski pravni red. Ob tem pozdravljajo predvsem določbe, ki zahtevajo razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov. Poglavitni cilj novele zakona o gospodarskih družbah je sicer dopolnitev oz. krepitev načela enake obravnave delničarjev, a je Vili Trofenik Zares med njenimi bistvenimi novostmi izpostavil razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov ter omejitev izplačevanja nagrad članom nadzornih svetov iz dobička družbe. Prejemke menedžerjev je treba razkriti in določiti postopek določanja njihove višine, je pozval. Trofenik kot bistveno novost izpostavlja razkritje prejemkov članov uprav in nadzornih svetov. Člani nadzornega sveta po novem ne bodo upravičeni do udeležbe pri dobičku, je dejal Trofenik ter opozoril na nesprejemljivo dosedanjo prakso, ko je prišlo do absurdno visokih povišanj sejnin in do izplačevanja nagrad na podlagi dobička, ki so ga ustvarila podjetja. Zgolj nadzornih petih velikih podjetij v državni lasti, med njimi je naštel NLB, Pošto Slovenije, Telekom Slovenije, Luko Koper in NKBM, so tako v letu dni iz tega naslova zaslužili več kot 1,2 milijona evrov. Tudi Matjaž Han SD je ob podpori določbam, ki dodatno delujejo v prid malih delničarjev, opozoril predvsem na prepoved udeležbe članov nadzornih organov pri dobičku. Ta predlog je nedvomno v skladu s trenutnim stanjem v gospodarstvu, saj se je v preteklosti večkrat izkazalo, da so člani nadzornih organov dobivali enormne in neopravičene nagrade, ki niso bile pogojene z njihovim delom, je dejal. Mnenja o odpravi možnosti udeležbe članov nadzornega sveta pri dobičku podjetja so v strokovni javnosti deljena, je dejal Milan Gumzar LDS. V LDS pa so naklonjeni rešitvi, s katero se daje skupščini pristojnost določanja politike prejemkov članov organov vodenja ali nadzora. Prav na tem področju je sedanja finančna in gospodarska kriza razkrila velike anomalije tudi pri nas, je dejal ter menil, da je treba dati lastnikom dodatno možnost, da politiko nagrajevanja določajo sami, če seveda tako želijo. Prav je, da se lotevamo nekaterih aktualnih problemov in jih poskušamo odpraviti, vendar moramo pri tem imeti v vidu, da s tem ne povzročimo škode tistim gospodarskim družbam, ki s t. i. tajkunskimi posli nikoli niso imele opravka, je bil do predloga omejevanja udeležbe nadzornikov pri dobičku zadržan Andrej Vizjak SDS. Če nadzorni sveti nimajo nič z udeležbo pri dobičku, potem verjetno tudi nimajo kaj veliko z odgovornostjo za njegovo ustvarjanje, je pojasnil. V SNS bodo predlog novele zakona o gospodarskih družbah podprli predvsem z moralnega stališča, je napovedal Bogdan Barovič. Res je neprimerno, da so člani nadzornih svetov nagrajeni z deležem v dobičku, res pa je tudi, da jih je treba pošteno nagraditi za njihovo delo, je dejal. Udeležba članov nadzornega sveta pri dobičku podjetja je lahko v navzkrižju interesov glede na naloge, ki jih nadzorni svet ima, se je s prepovedjo udeležbe nadzornikov pri dobičku strinjal Radovan Žerjav SLS. Glede na čudno stanje duha in nekatere ekscesne prejemke članov uprav v poslanski skupini SLS podpirajo tudi obvezo po javni objavi prejemkov članov organov vodenja in nadzora. Tako bo možno preprečiti marsikatera nerazumna nesorazmerja, ki smo jim priča dandanes, je menil Žerjav.

positive

NLB naj bi v kratkem sprejela novo odločitev glede Infond Holdinga, prek katerega Boško Šrot obvladuje Pivovarno Laško in tudi Mercator. Pred podaljšanjem kredita naj bi politiki pritiskali na vodstvo banke. Nisem storil nič narobe. / ... / Za odstop ne bom dobil nobene odpravnine. Draško Veselinovič Po odstopni izjavi prvega moža Nove Ljubljanske banke NLB Draška Veselinoviča, ki še 16. aprila ni imel občutka, da bi ga krediti lahko odnesli , so v NLB sklicali novinarsko konferenco. Predsednik uprave je uvodoma pojasnil, da bodo o njegovem morebitnem odhodu odločali nadzorniki v petek, odpravnine pa ne bo dobil. Če odstopa ne bodo sprejeli, bo o nadaljnjih korakih razmišljal takrat. Sicer je poudaril, da ob podaljšanju kredita Infond Holdingu ni storil nič narobe, saj je deloval v dobro banke . Draško Veselinovič Moj namen je zaščititi banko ob vseh pritiskih in razpravah, ki potekajo o njeni poslovni politiki in predvsem o njenih kreditih. To ni primerno. Draško Veselinovič je krmilo največje slovenske banke prevzel 1. februarja. Že postopek njegovega imenovanja na čelo NLB brez javnega razpisa je v politiki sprožil številne polemike, pa tudi Banka Slovenije je tedaj opozarjala, da je bil postopek izbire začet prepozno in izpeljan neustrezno. Veselinovič, ki je na čelu banke šele od 1. februarja in katerega imenovanje je že povzročilo koalicijska trenja, je v ponedeljek posredoval odstopno izjavo predsedniku nadzornega sveta Igorju Marinšku, da bi zaščitil interese institucije in prispeval k umiritvi razmer . Meni, da vmešavanje politike v bančne posle ni primerno. Politični pritiski so bili, vendar nisem popustil. Kredit smo vseeno reprogramirali . Član uprave Belgijec Claude Deroose pa je izdal, da bo v kratkem sprejeta nova odločitev glede Infond Holdinga . Kot je znano, je bil kredit podaljšan za 45 dni, rok se izteče junija. V upravi NLB so poleg Veselinoviča in Derooseja še Matej Narat, Miran Vičič in Alojz Jamnik, nedavno imenovani šesti član uprave David Benedek pa še nima ustrezne licence Banke Slovenije. Veselinoviču v odstopu ne bodo sledili, saj ni razloga. Banka deluje dobro, če pa bodo upravo razrešili nadzorniki, je to njihova odločitev. Uprava NLB s polno odgovornostjo trdi, da so bile vse odločitve, sprejete v zadnjih dnevih in v prihodnje, v korist banke, delničarjev, varčevalcev ter tujih in domačih upnikov . Uprava je pojasnila tudi politiko upravljanja tveganj v banki in postopek odobravanja posojil v času krize.

neutral

Svetovni obseg BDP se bo v letošnjem letu zmanjšal za 1,3 odstotka. To pomeni daleč najhujšo recesijo od druge svetovne vojne. IMF za prihodnje leto napoveduje skromno gospodarsko rast. Gre za aprilsko gospodarsko napoved Mednarodnega denarnega sklada IMF. Za prihodnje leto napoveduje skromno, 1,9-odstotno gospodarsko rast. IMF Sloveniji napoveduje zmanjšanje BDP za 2,7 odstotka. Gospodarska rast naj bi se vnovič vrnila leta 2010, ko bo po napovedih sklada znašala 1,4 odstotka. IMF, ki je januarja za letos še napovedoval 0,5-odstotno gospodarsko rast, pričakuje, da se bo gospodarsko nazadovanje v drugi polovici leta sicer upočasnilo, da pa bodo države, ki predstavljajo tri četrtine svetovnega gospodarstva, beležile padec bruto domačega proizvoda BDP. Do rasti naj bi ponovno prišlo prihodnje leto, vendar bo ta glede na prejšnje oživitve gospodarstva skromna, pravi IMF, saj naj bi znašala 1,9 odstotka. Januarja je IMF za 2010 napovedoval triodstotno rast. Ukrepi so nujni Glavni ekonomist pri IMF Olivier Blanchard poudarja potrebo po nujnih ukrepih tako na makroekonomski ravni kot v finančnem sektorju. Ob takšnih ukrepih vidi luč na koncu tunela. Svetovna gospodarska rast bi lahko ob koncu letošnjega leta prešla v pozitivno, brezposelnost pa bi se lahko začela zmanjševati od konca naslednjega leta, pravi Blanchard. Da bo lahko do tega preobrata prišlo, bo treba pospešiti ukrepe za sanacijo finančnega sektorja, hkrati pa bi bilo treba nadaljevati s spodbujanjem povpraševanja z monetarnimi in fiskalnimi ukrepi. Poročilo ugotavlja, da je zaupanje v finančne trge kljub nekaterim spodbudnim znakom po srečanju G20 v Londonu še vedno nizko. Razvita gospodarstva naj bi po pričakovanju IMF letos beležila v povprečju krčenje BDP za 3,8 odstotka. ZDA naj bi letos beležile 2,8-odstotno krčenje BDP, v 2010 pa naj bi bila rast ničelna. Nižanje BDP V območju evra naj bi se BDP letos znižal za 4,2 odstotka pri tem Nemčija za 5,6, Francija in Španija za 3, Italija pa za 4,4 odstotka , prihodnje leto pa za 0,4 odstotka. Velika Britanija bo po napovedi letos beležila 4,1-odstotno krčenje BDP, prihodnje leto pa naj bi bilo to 0,4-odstotno. Japonska naj bi letos beležila 6,2-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa naj bi že beležila 0,5-odstotno gospodarsko rast. Hitro razvijajoča se azijska gospodarstva naj bi letos imela 5,6-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa 0,8-odstotno gospodarsko rast. Kitajska naj bi letos beležila 6,5-odstotno, prihodnje leto pa 7,5-odstotno rast, medtem ko naj bi bila ta v Indiji letos 4,5-odstotna, v letu 2010 pa 5,6-odstotna. Ruski BDP naj bi se letos znižal za 6 odstotkov, prihodnje leto pa zvišal za 0,5 odstotka. IMF za države v razvoju za letos pričakuje 1,6-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa naj bi bila ta 4-odstotna.

neutral

Za evropske razmere Slovenci plačujemo izjemno drag bencin. V tem trenutku bi ta moral stati okoli 80 centov in ne več kot en evro za liter. Vlada v dokumentu, ki ga bo v prihodnjih dneh poslala v Bruselj, predvideva dvig davka na dodano vrednost za eno odstotno točko. Tako naj bi vse državljane in podjetja obremenila z višjimi stopnjami davka, da bi zaradi zmanjšanih prilivov v državni proračun plačali ceno krize. Varčevalnega ukrepa, ki bi ostro zarezal v samo zmanjšanje izdatkov za državno birokracijo, pa ni. Tako bomo priča množičnim podražitvam hrane, storitev in vsega, kar je obdavčeno z davkom na dodano vrednost. V tem trenutku bi moral bencin v naši državi stati 80 centov in ne več kot en evro za liter. V programu stabilnosti gre za ta dokument, v katerem mora vlada Bruslju sporočiti, kako se bo soočala s krizo se kot morebitni datum za uvedbo višjega DDV določa leto 2010. V njem piše Učinek dviga splošne in znižane stopnje DDV za eno odstotno točko je ocenjen v višini 211,2 milijonov evrov v letu 2010. Ekonomist Maks Tajnikar pojasnjuje, da gre za popoln nesmisel To pomeni tudi vdajo vlade, kar pomeni, da le-ta v tem trenutku zagotovo ne razmišlja, da bi krepila povpraševanje, da bi spodbudila ljudi, da trošijo, da nastane domače povpraševanje ... A Slovenke in Slovenci zaradi tega, ker vlada noče ostro zarezati v izdatke, pa čeprav ve, da je priliv od davkov nižji, plačujemo za evropske razmere izjemno drag bencin po zadnji podražitvi je celo dražji kot v Avstriji. V tem trenutku bi namreč ta moral stati 80 centov in ne več kot en evro za liter. Cena nafte je vse nižja, vlada pa se le pogaja in napoveduje ukrepe, na koncu pa ceno krize zaračuna vsem državljanom. Uradno ministrstvo za finance, ki se je podpisalo pod program stabilnosti, kjer Evropi obljublja razmislek o dvigu DDV za eno odstotno točko, zadeve za zdaj ne komentira. Ker vlada z visokimi trošarinami rešuje državno finančno krizo, od tega tedna naprej Slovenci in tujci, ki prihajajo v državo, množično tankajo v Avstriji. Brez povišanih trošarin bi za liter bencina morali odšteti malo več kot 87 centov na liter. Ker je cena zdaj presegla evro, se tujci tankanju v Sloveniji na veliko izogibajo, razlaga svetovalec nekdanjega premierja Janeza Janše, Ivo Boscarol Mi izgubljamo ogromne milijone, in to dnevno. Samo od tovornega prometa bi, če bi vsi ki se peljejo skozi Slovenijo, pri nas tudi tankali na leto pobrali kar neverjetnih 26 milijard evrov in pol. Če bi tankal vsak deseti, dve milijardi, in tako naprej, nadaljuje Boscarol. Gre za take številke, ki niso niti slučajno primerljive z vsemi ukrepi, ki jih je vlada zdaj uvedla, vključno z znižanjem plač v javnem sektorju.

negative

Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen ter francoski Citroen se soočata z upadom dobička. V Citroenu so napovedali ukinitev 11.000 delovnih mest. Dobiček je upadel tudi nemškemu avtomobilskemu proizvajalcu Volkswagnu. Strmo padajoči dobički Volkswagna, vse slabša prodaja družbe PSA Peugeot Citroena in odpuščanja pri Volvu so dokaz vse slabšega stanja avtomobilske industrije. Tudi nemški avtomobilski koncern Daimler oziroma njegov generalni direktor Dieter Zetsche je napovedal, da obstaja vsaj 50-odstotna verjetnost, da bo še letos prodal svoj delež v Chryslerju. Po podatkih dobro obveščenih virov tudi ameriški investitor Cerberus, ki je večinski lastnik Chryslerja, nima nikakršnega interesa vlagati v Opel, ki je v lasti družbe General Motors. Slovenci smo tako marca registrirali skupaj 5731 novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, kar je dobrih 22 odstotkov manj kot marca lani, poroča sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. V prvih treh mesecih letos se je sicer prodaja na letni ravni prav tako znižala za dobrih 22 odstotkov na 14.648 vozil. Volkswagnu dobiček upadel za 74 odstotkov Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen je v prvem četrtletju letos ustvaril 243 milijonov evrov čistega dobička, kar je 73,8 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Prihodek se je znižal za 11,2 odstotka na 24 milijard evrov. V tem največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu nižji dobiček pripisujejo padcu povpraševanja po njihovih vozilih. Volkswagen je v četrtletju prodal 1,35 milijona vozil, kar je 15,7 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju, družba pa je zmanjšala proizvodnjo za 24,1 odstotka na 1,25 milijona vozil. Dobiček iz poslovanja je padel za 76,2 odstotka na 312 milijonov evrov. Kot so sporočili iz družbe, spremenljive razmere na trgu ne dopuščajo zanesljivih napovedi, glede na izredno šibko poslovanje v prvih treh mesecih pa za celotno leto pričakujejo, da dobiček ne bo dosegel lanske ravni. Citroen bo odpuščal S težavami se sooča tudi francoski proizvajalec Peugeot Citroen, ki je v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal čisti dobiček za 24,9 odstotka na 10,97 milijarde evrov, kar po navedbah družbe odraža resnost krize, s katero se sooča avtomobilska industrija . Prihodek se je z lanskih 14,6 znižal na 11 milijard evrov. Stimulativni ukrepi, še posebej v Franciji in Nemčiji, so sicer pozitivno vplivali na prodajo, vendar obeti ostajajo negotovi, pravijo v družbi. Pričakujejo, da se bo evropski avtomobilski trg letos skrčil za 20 odstotkov. Tudi za letošnje leto, potem ko so lansko končali s 343 milijoni evrov izgube, pričakujejo rdeče številke. Peugeot Citroen je v prvem letošnjem četrtletju prodal 713.000 vozil, kar je 18,7 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Proizvodnjo so znižali za 39 odstotkov, pri čemer se je obseg zalog zmanjšal za 17 odstotkov. S težavami se sooča tudi francoski proizvajalec Peugeot Citroen. Družba, na čelu katere je prejšnji mesec Christiana Streiffa zamenjal Philippe Varin, je februarja napovedala, da bo ukinila okoli 11.000 delovnih mest.

negative

Nacionalni interes pri reprogramu posojil je le fraza, za katero se skrivajo čisto zasebni interesi, meni Matej Makarovič. Miha Kovač pa meni, da je pojem nacionalni interes z Istrabenzom in Infond Holdingom doživel moralni bankrot. Nova Ljubljanska banka Profesor na Fakulteti za uporabne družbene vede Matej Makarovič meni, da je kakšen odstop in kakšna razrešitev v okviru reprograma posojil mogoča. Predsednik uprave NLB je ključno potezo s posojilom v korist Boška Šrota že potegnil, zato lahko zdaj brez težav tudi odide na drugo pomembno funkcijo, še meni. Kot skoraj vedno doslej, je nacionalni interes tudi tu fraza, za katero se spet skrivajo čisto zasebni interesi, pravi Makarovič o tem, da naj bi država pri reprogramiranju dolgov Infond Holdingu branila nacionalni interes v Mercatorju. Dejanski prevzem Mercatorja s strani Agrokora se mu ne zdi verjeten. Sicer pa bi se morali Slovenci že končno naučiti, da kapitalski lastniki sledijo izključno lastnemu interesu, nacionalnemu pa samo takrat, kadar se ta slučajno ujema z njihovim lastnim, pravi. Za prihodnost Mercatorja, njegovih dobaviteljev in njegovih potrošnikov je po Makarovičevem mnenju zato načeloma tudi precej nepomembno, kateri potni list bo imel v žepu njegov lastnik. Ta prihodnost je po njegovem mnenju odvisna od čisto drugih dejavnikov. Minister za finance Franci Križanič je rekel, da je bil reprogram posojil Infond Holdingu v nacionalnem interesu. Profesor na Filozofski fakulteti in publicist Miha Kovač pa pravi, da si je uprava Nove Ljubljanske banke v zadnjih nekaj letih razdelila več sto tisoč evrov nagrad, in to kljub temu, da je Infond Holdingu očitno dala posojilo, ki ga je ta porabil za lastniško konsolidacijo Pivovarne Laško. Pri tem je posojilo presegalo njegove plačilne sposobnosti, zato ga je banka morala reprogramirati. Način, na katerega je torej v tej zgodbi ravnala slovenska bančna elita, je bil zato v temelju nasproten duhu tržnega gospodarstva, pravi. S takim ravnanjem je slovenska bančna elita v očeh javnosti izgubila dobršno mero ugleda in legitimnosti in s tega stališča bi bilo po mojem mnenju na mestu, če bi upravo zamenjali. Miha Kovač ne verjame, da bi z deležem, ki bi ga lahko kupil Agrokor, ta lahko odločilno vplival na poslovanje Mercatorja. S tega stališča se mi tak nakup ne zdi sporen, pravi. Poleg tega je termin nacionalni interes z Istrabenzom in Infond Holdingom doživel moralni bankrot. Vse bolj jasno namreč postaja, da smo v imenu nacionalnega interesa v Sloveniji omogočili bogatenje peščice posameznikov, ki očitno ne znajo učinkovito voditi podjetij, ki so jih združili v svojih holdingih. Sedanja kriza zato kaže, da Slovenija potrebuje nov razmislek o svoji dolgoročni gospodarski strategiji, je prepričan Kovač.

negative

Skupina 40 poslancev zahteva preiskavo o spornem financiranju menedžerskih prevzemov družb Istrabenz in Pivovarna Laško. Na predsednika državnega zbora Pavla Gantarja je skupina okrog 40 poslancev s prvopodpisanim Lojzetom Posedelom iz Zaresa naslovila zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, katere namen je ugotoviti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejansko stanje financiranja spornih menedžerskih prevzemov družb Istrabenz in Pivovarna Laško s strani bank v pretežni državni lasti. Pri slednjem gre za kreditne institucije znotraj skupine NLB in NKBM, piše v četrtek poslani zahtevi, ki so jo danes posredovali iz stranke Zares. S preiskavo naj bi se ugotovilo morebitno vpletenost posameznih nosilcev javnih funkcij in njihov politični vpliv na dodeljevanje posojil. S preiskavo naj bi se ugotovilo morebitno vpletenost posameznih nosilcev javnih funkcij in ocenilo njihov morebitni politični vpliv na dodeljevanje t. i. tajkunskih posojil posojila, namenjena članom poslovodnih organov navedenih gospodarskih družb in z njimi povezanih pravnih in fizičnih oseb za odkup gospodarske družbe, ki so jo vodili oziroma jo vodijo, oziroma njenega večinskega deleža. Poleg tega naj bi ugotovili vsa dejstva in okoliščine ter ocenili dejansko stanje pravnih predpisov o prevzemih, ki so dopuščali omenjene sporne menedžerske prevzeme, pri čemer naj bi se ugotovilo, kdo od posameznih nosilcev javnih funkcij je bil za takšno stanje odgovoren. Razširitev preiskave Pri določitvi obsega preiskave so predlagatelji zapisali, da naj bi ta zajela tudi t.i. posojilne linije drugim poslovnim bankam, ki so menedžerjem in z njimi povezanimi osebami pomagala pri prevzemnih aktivnostih omenjenih družb. Preiskava naj bi se omejila na obdobje od 30. avgusta 2005 dalje oziroma od prodaje kapitalskih deležev KAD in SOD v družbi Mercator do vložitve zahteve v parlamentarno proceduro. Preiskava naj bi se sicer osredotočila na časovno obdobje od 30. avgusta 2005 dalje oziroma od prodaje kapitalskih deležev Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe v družbi Mercator do vložitve zahteve v parlamentarno proceduro. Omenjeni lastniški deleži z zastavo za posojila so bili namreč uporabljeni za menedžerske prevzeme družb Istrabenz in Pivovarna Laško, hkrati pa je nepregleden in za državno premoženje škodljiv način umika države iz lastniške sestave Mercatorja pomenil zeleno luč za pospešeno lastniško konsolidacijo z menedžerskimi prevzemi, piše v zahtevi. Pod zahtevo se je po zadnjih podatkih podpisalo 41 poslank in poslancev iz vrst SD, Zares, LDS, DeSUS, SNS in SLS ter nepovezani poslanec Franc Pukšič. Do te zahteve je prišlo na isti dan, ko je vlada razpravljala tudi o kreditiranju managerskih prevzemov s strani bank v pretežni državni lasti, zaradi katerih je prišlo do razhajanj v koaliciji, minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pa je zagrozil z odstopom. Vlada je med drugim ocenila, da NLB in NKBM ne izpolnjujeta njenih pričakovanj. V primeru nekaterih reprogramov posojil, povezanih z managerskimi prevzemi in lastniško konsolidacijo, pričakovanja vlade niso bila uresničena, upravi in nadzorna sveta NLB in NKBM pa niso sledili sklepom Banke Slovenije. Vlada se s tem ne strinja in meni, da obstoječa nadzorna sveta ne izpolnjujeta odgovorno svojih nalog in obveznosti, se glasi eden od sprejetih sklepov. Minister Lahovnik je s sklepi zadovoljen, zato ni odstopil.

neutral

Okrevanje svetovnega gospodarstva bo prišlo iz ZDA, meni generalni direktor IMF in dodaja, da se bo to zgodilo v prvi polovici leta 2010. Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada IMF Dominique Strauss-Kahn je v četrtek dejal, da svetovna gospodarska in finančna kriza še zdaleč ni končana, hkrati pa dodal, da bo okrevanje svetovnega gospodarstva prišlo iz ZDA. Dominique Strauss-Kahn Pri tem je na novinarski konferenci pred tradicionalnim spomladanskim zasedanjem IMF in Svetovne banke, ki bo ta konec tedna v Washingtonu, ponovil, da so v IMF še vedno prepričani, da bo do okrevanja prišlo v prvi polovici leta 2010. IMF je sicer v četrtek sporočil, da je podvojil limite za posojila najrevnejšim državam. S tem želi pripomoči, da bodo te države lažje prebrodile svetovno gospodarsko krizo. Strauss-Kahn je dejal, da ta poteza, sicer del vrste posojilnih reform, predstavlja veliko spremembo za to 185-člansko mednarodno institucijo ter sledi sklepom na vrhu skupine G20 v začetku aprila v Londonu. Možnosti naše pomoči našemu članstvu smo pomnožili z dva, je povedal. Izvršni odbor IMF je namreč podvojil limite za posojila najrevnejšim državam v okviru mehanizmov Poverty Reduction and Growth Facility PRGF in Exogenous Shocks Facility ESF. Ta posojilna mehanizma vključujeta izredno nizke obrestne mere in sta na voljo 78 najrevnejšim državam na svetu.

neutral

General Motors, ki je zaradi globalne recesije v eni od največjih kriz doslej, bo do prihodnjega leta odpustil dodatnih 21.000 delavcev, družba pa državi in zaposlenim ponuja delnice. Uprava družbe General Motors GM naj bi ameriške oblasti zaprosila, da prevzamejo več kot polovico delnic v družbi, s čimer bi trenutni delničarji družbe, ki niso povezani z državo, imeli le še odstotek nekoč največjega proizvajalca avtomobilov na svetu. GM trenutno živi od posojila ameriške vlade v višini 15,4 milijarde dolarjev, do začetka junija pa mora državi predložiti načrt prestrukturiranja. Če bi ameriške oblasti program zavrnile, bi to zagotovo pomenilo stečaj družbe. Po načrtu uprave GM bi država prevzela večino delnic družbe, v zameno pa bi država družbi oprostila približno 10 milijard dolarjev dolga. GM zaradi finančnih težav zaposlenim ne plačuje različnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato predlaga, da bi namesto tega delavci, ki so združeni v sindikatu UAW, dobili delnice družbe. S tem bi imela sindikat UAW in država skupaj skoraj 89 odstotkov delnic GM. O predlogu uprave GM naj bi se v prihodnjih dneh izrekli tako predstavniki vlade kot tudi predstavniki zaposlenih.

negative

Uprava Poštne banke Slovenije je nadzornemu svetu predstavila letno poročilo o poslovanju. Ob tem je predlagala, naj bilančni dobiček 2,1 milijona evrov razporedi v rezerve. Po oslabitvah je bil dobiček v PBS 2,1 milijona evrov. Uprava Poštne banke Slovenije je nadzornemu svetu na seji pretekli teden med drugim predstavila letno poročilo o poslovanju banke za leto 2008 s predlogom uporabe bilančnega dobička. Po oblikovanju statutarnih rezerv banka izkazuje 2,1 milijona evrov bilančnega dobička, za katerega bodo skupščini predlagali, da se ga v celoti razporedi v rezerve. Kot so danes sporočili iz PBS, so nadzorniki letno poročilo banke za leto 2008 potrdili in ga označili kot skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi, saj je po njihovem mnenju iz predloženih poročil razvidno korektno in odgovorno upravljanje s premoženjem banke. Zaradi oslabitev je bil dobiček nekoliko manjši Soglašali so tudi s predlogom uporabe bilančnega dobička, ki je ob koncu leta 2008 znašal 2,8 milijona evrov. Nadzorni svet je ob tem sprejel tudi pojasnilo uprave o vplivu dodatnih oslabitev in rezervacij, ki jih je banka za leto 2008 oblikovala zaradi novih spoznanj o globini ekonomske krize in njenem vplivu na gospodarstvo, zaradi česar je revidiran čisti dobiček ustrezno zmanjšan. Nadzorni svet se je ob upoštevanju mnenja revizijske komisije pozitivno izrekel tudi glede letnega poročila o notranjem revidiranju za leto 2008, ki se ga poda v potrditev skupščini banke. Sprejel je poročilo o delu revizijske komisije v letu 2008 in potrdil njen okvirni plan dela za letošnje leto ter soglašal s predlogom revizijske komisije glede imenovanja zunanjega revizorja banke za leto 2009, ki ga imenuje skupščina, in z drugimi gradivi uprave za skupščino banke. V prvih treh mesecih je poslovanje uspešno Nadzorni svet se je ob tem seznanil še s poslovanjem banke v prvih treh mesecih letošnjega leta, ki je glede na poglobljene krizne razmere uspešno. V prvih treh mesecih je banka ustvarila 964.000 evrov čistega dobička in tudi v drugih pomembnejših kazalnikih sledi ciljem iz poslovnega načrta. Nadzorni svet ugotavlja, da banka težave na trgu ob ugodni strukturi virov in naložb uspešno obvladuje, za nadaljnje dobro poslovanje pa je pomembno, da največ pozornosti posveti zagotavljanju likvidnosti in ustrezni kapitalski ustreznosti ter varnemu poslovanju banke z obvladovanjem kreditnega in vseh drugih vrst tveganj, so še sporočili iz PBS.

positive

Uprava Istrabenza bo delničarje pozvala k dokapitalizaciji. Če ta ne bo uspela, bo najverjetneje prišlo do prisilne poravnave ali stečaja podjetja. Dokapitalizacija je zadnja rešitev za Istrabenz. Družba Istrabenz bo sklicala skupščino, kjer bo pozvala delničarje k dokapitalizaciji v višini, kot bi bila v najbolj črnem scenariju potrebna, da odpravi insolventnost Istrabenz Holdinga. Kot pravijo v Istrabenzu, poslovodstvo družbe ne more presoditi, ali bo skupščina tak sklep tudi sprejela in ali bodo obstoječi delničarji ali morebitne tretje osebe vplačale zahtevani znesek. Pri tem ne gre izključiti, da se bo morda znesek, ki ga bo družba objavila v sklicu, na dan zasedanja skupščine zmanjšal odvisno bo od tega, kakšna potreba po dokapitalizaciji bo ocenjena na dan skupščine, pravijo v Istrabenzu. Pri tem so poudarili, da je sklic skupščine za dokapitalizacijo zakonska obveznost. Vzroki za insolventnost sta prenizek kapital in nelikvidnost Igor Bavčar od 15. maja ne bo več predsednik uprave Istrabenza. Foto Kanal A Ta vmesni čas daje možnost, da v kolikor se družba z bankami upnicami dogovori o reprogramiranju obveznosti, se znesek pomembno zniža. Vzroki za insolventnost so namreč v prenizkem kapitalu družbe zaradi izgub pretežno zaradi slabitev finančnih naložb zaradi padcev tržnih vrednosti in v nelikvidnosti družbe zlasti zaradi pospešene zapadlosti določenih obveznosti, še pojasnjujejo v Istrabenzu. Poleg tega pa je uprava pojasnila tudi, da bodo pripravili predlog prisilne poravnave, ker ni gotovo, ali bo dokapitalizacija uspela ali ne. Največji lastniki Istrabenza so sicer Maksima Holding večinski lastnik je Igor Bavčar, družbe okoli Staneta Valanta in Petrol. Nadzorni svet o načrtu prestrukturiranja Sicer pa je danes ponovno zasedal nadzorni svet Istrabenza, ki ga vodi Tomaž Toplak. Nadzorni svet je razpravljal tudi o dokapitalizaciji, njena višina pa naj bi bila znana v sredo, so povedali v Istrabenzu. V družbi so pri tem zanikali, da naj bi bila dokapitalizacija v višini 800 milijonov evrov, kot je pisalo v časniku Finance. Nadzorniki so obravnavali tudi finančni načrt prestrukturiranja, ki ga bo uprava pripravila do četrtka. Obravnavali so tudi poslovne rezultate v prvem četrtletju, ki pa jih niso želeli razkriti.

neutral

Ameriški avtomobilski proizvajalec Chrysler gre v postopek prisilne poravnave. To ni konec Chryslerja, ampak nadaljevanje poti do oživitve, pravi Obama. Chrysler je tretji največji ameriški proizvajalec avtomobilov. Tretji največji ameriški avtomobilski proizvajalec Chrysler gre v postopek prisilne poravnave oziroma kot temu rečejo v ZDA, v stečaj po 11. poglavju, je na novinarski konferenci v Washingtonu napovedal ameriški predsednik Barack Obama. Poudaril je, da to ni konec Chryslerja, ampak nadaljevanje poti do oživitve. Chrysler bo v času prisilne poravnave posloval naprej, odpuščanj naj ne bi bilo, prav tako ne zapiranja tovarn, kupci pa imajo vladna jamstva, da bodo dobili svoje avtomobile, kakor tudi rezervne dele in druge storitve. Posebna delovna skupina za avtomobilsko industrijo v okviru ameriškega finančnega ministrstva je marca v skladu z dogovorom z Obamo dala Chryslerju dodatnih 30 dni časa, da predloži izvedljiv načrt prestrukturiranja, vključno z združitvijo z italijanskim podjetjem Fiat. Chrysler se preživlja s pomočjo štirih milijard dolarjev vladnega posojila, načrt za prestrukturiranje, ki ga je predložil pred mesecem dni, pa za Obamovo administracijo ni bil sprejemljiv. Chrysler bi moral do danes doseči dogovor s sindikatom avtomobilske industrije UAW o zmanjšanju stroškov dela in zmanjšanju obveznosti do sklada za zdravstveno zavarovanje upokojencev. Sindikat je sprejemljiv dogovor potrdil v sredo, pogajanja s Fiatom pa so prav tako na dobri poti. Administracija se je dogovorila tudi s štirimi največjimi bankami upnicami o zmanjšanju 6,9 milijarde dolarjev vrednega dolga podjetja na dve milijardi dolarjev. Zaustavilo pa se je pri prepričevanju drugih upnikov, med njimi hedge skladov, ki imajo v lasti okrog 30 odstotkov Chryslerjevega dolga. Ti so dogovor zavrnili in želeli več denarja, tako da je vlada v sredo zvečer ponudila dodatnih 250 milijonov dolarjev, kar pa ni zadoščalo. Obama je bil danes do teh upnikov neizprosen in jim pripisal krivdo za stečaj, obenem pa namignil, da zaradi tega ne bodo dobili nič več denarja. Zagotovil je, da se bodo vsi dogovori spoštovali. Generalni direktor na cesto Delo bo najverjetneje izgubil le generalni direktor Robert Nardelli skupaj s celotnim upravnim odborom. Tega bosta imenovala vlada in Fiat, ki bo sprva dobil 20-odstotni delež v Chryslerju. Italijani bodo sčasoma postali večinski lastniki ameriške družbe, a šele potem, ko bo vlada dobila vrnjen ves denar, ki ga je vložila v Chrysler. Ta bo lahko v času prisilne poravnave računal na do osem milijard dolarjev dodatne vladne pomoči. V času prisilne poravnave se bo dokončal načrt partnerstva oziroma združitve s Fiatom, ki bo Chryslerju predal tehnologijo za proizvodnjo energetsko učinkovitejših vozil, v ZDA pa naj bi odprl tudi najmanj eno tovarno. Sčasoma se bodo po ameriških cestah tako vozili tudi nekoč v Evropi zelo popularni fički , česar nihče ni pričakoval, kakor tudi ne dejstva, da bodo Italijani reševali Američane. Obama je povedal, da se dogovarjajo za pomoč tudi s kanadsko vlado, kjer ima Chrysler tovarne, pred dnevi pa je svoje prispeval tudi nemški Daimler, ki se je odpovedal svojemu skoraj 20-odstotnemu deležu v Chryslerju in pristal, da plača nekaj denarja v sklad za upokojence podjetja. Stečaj ne pomeni propada podjetja Obama je zagotovil, da stečaj oziroma prisilna poravnava ne pomeni propada podjetja, ampak le korak na poti do oživitve oziroma prestrukturiranja v živahno podjetje, ki bo brez vladne pomoči sposobno iti v konkurenčni boj s tujimi proizvajalci. Chrysler, ki je bil ustanovljen leta 1925, naj bi po združitvi skupaj s Fiatom na leto lahko prodal 4,16 milijona avtomobilov, kar bo približno na ravni prodaje podjetja Hyundai.

neutral

Vlada pripravlja spremembe zakona o javnih financah, s katerim bo koristnikom državne pomoči prepovedala kreditiranje in podaljševanje kreditov iz menedžerskih prevzemov. Zakon še usklajujejo z Banko Slovenije. Minister za finance Franc Križanič Vlada pripravlja takšne spremembe zakona o javnih financah, s katerimi se bo koristnikom različnih pomoči države pri odpravljanju posledic finančne in gospodarske krize prepovedalo kreditiranje, podaljševanje oziroma zavarovanje kreditov iz menedžerskih prevzemov. Besedilo naj bi uskladili prihodnji teden. Finančni minister Franc Križanič je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da se glede omenjenih določb še usklajujejo z Banko Slovenije. Vlada je tako danes obravnavo te točke prekinila, uskladitev člena pa je napovedal za prihodnji teden, in sicer tako, da ne bi resneje ogrozili slovenskega finančnega sistema. Ko bo terjatev zapadla, banka ne bo smela podaljšati kredita, je poudaril Križanič. Ob tem je napovedal možnost ustanovitve posebne družbe za upravljanje, ki bo zastavljene deleže odkupovala, jih prevzemala v last ter postopoma prodajala, da cene delnic in nepremičnin zaradi prevelike ponudbe na trgu ne bi preveč upadle. Križanič pričakuje, da se bo s tem kreditna aktivnost bank celo povečala, a za druge namene.

neutral

Po finančni prevari je odstopil prvi mož največje francoske banke. Ne bo prejel astronomske odpravnine , bo pa dobival mesečno pokojnino v višini 61.000 evrov. Prvi mož tretje največje francoske banke Societe Generale Daniel Bouton je napovedal odstop. Zanj se je odločil zaradi nenehnih težav, s katerimi se je srečeval po odkritju finančne prevare v banki. Borzni posrednik Jerome Kerviel je lani namreč izkoristil poznavanje varnostnega sistema banke in jo oškodoval za 4,9 milijarde evrov. Daniel Bouton Bouton bo s položaja odstopil predvsem z namenom, da prepreči nadaljnjo škodo, ki bi jo banki in tamkajšnjim zaposlenim lahko povzročili napadi in podtikanja, s katerimi se srečuje v zadnjih 15 mesecih. Napadi, ki jih doživljam v zadnjih 15 mesecih, prizadenejo mene, poleg tega pa bi lahko ogrozili tudi delovanje banke in 163.000 zaposlenih v banki. Bankir, ki je za mnoge v Franciji postal simbol pohlepa in arogance, je ob napovedi svojega odstopa poudaril, da ob odhodu z vodilnega položaja v banki zagotovo ne bo prejel astronomske odpravnine. Ob tem ni zanemarljivo niti dejstvo, da Bouton odhaja v pokoj in bo od prihodnjega leta, ko bo dopolnil 60 let, prejemal 730.000 evrov letne pokojnine oziroma slabih 61.000 evrov mesečno. Bouton se je s težavami začel srečevati, potem ko je Societe Generale januarja lani odkrila bančno prevaro. 31-letni Kerviel, ki je izkoristil poznavanje varnostnega sistema skupine, je s terminskimi posli banko oškodoval za 4,9 milijarde evrov. Kerviela so zaradi prevare priprli in ga sredi marca lani izpustili na prostost. Brani se s prostosti.

negative

Ali se res, kot menijo nekateri, spet vračamo v srednji vek, ko so bili delavci brez vsakršnih pravic, delali noč in dan, za nizka plačila, niso poznali dopusta in bolniške?

negative

NLB je po navedbah uprave LTH odobrila premostitveno posojilo. Pogoj je deblokada poslovnega računa s strani davčne uprave, sporoča uprava. Sindikat o posojilu ne ve nič. NLB je Loški tovarni hladilnikov LTH odobrila reprogramiranje dolgoročnih kreditov. Pogoj je deblokada poslovnega računa s strani davčne uprave. V LTH so minuli teden prejeli tudi dopis škofjeloškega župana Igorja Drakslerja o nameri sodelovanja pri ohranitvi delovnih mest v LTH. Minuli teden sta se odzvala tudi ministrstvo za gospodarstvo in finance. Prvo je družbo zaradi morebitne državne pomoči pozvalo k predložitvi programa za prestrukturiranje, drugo pa je sporočilo, da je konverzija terjatev iz naslova davkov in prispevkov v kapitalsko naložbo izvedljiva samo v postopkih prisilne poravnave, je sporočila uprava LTH. Protest delavcev LTH. Ali uprava o kreditu govori neresnico? Uprava LTH pripravlja program prestrukturiranja družba, ki naj bi ga predstavili 8. maja na zboru delavcev. Direktor družbe Miloš Kodre do tedaj ne želi dajati izjav. Kot je na kratko pojasnil danes, naj bi se o podjetju, zaposlenih in vizijah ter nadaljnjih korakih pogovarjali 8. maja . Predstavniki LTH bodo tako 17. maja odpotovali na Dansko na pogajanja s potencialnima strateškima partnerjema in ju skušali prepričati, da je podjetje zdaj v fazi, ko lahko vanj lastniško vstopijo. V kolikor z rezultati naših pogajanj v Koebenhavnu ne bodo zadovoljni, bodo delavci lahko sami predlagali stečaj družbe. Uprava LTH bo svoje delavce o projektu prestrukturiranja družbe predvidoma seznanila na zboru delavcev v petek, 8. maja. Sindikat Še eno zavajanje Po podatkih sindikata LTH ni dobil novega posojila. Po informacijah, ki jih ima sindikat, v NLB niso prejeli niti vloge za odobritev dveh milijonov evrov posojila, ki jih LTH potrebuje za plače in zagon proizvodnje. To je očitno še ena laž s strani uprave oziroma samooklicanega predsednika nadzornega sveta LTH Iztoka Hohnjeca, je dejal predsednik sindikata LTH David Švarc. Najnovejše navedbe Hohnjeca, ki napoveduje 17. maja pogajanja s potencialnim strateškim partnerjem z Danske, je označil kot novo zavajanje . Konec aprila je uprava obljubila plače in zagon proizvodnje za ta teden, če posojila ne bo, naj bi 5. maja vložili stečaj, je spomnil. Očitno je, da s tem ne bo nič. Uprava podjetja je po njegovih besedah tudi obvestila sindikat, da morajo delavci odslej sami poravnati vse trajnike, obroke za odplačila kreditov, preživnine. Le kako, saj čakamo že na dve neizplačani plači, je opozoril na agonijo okoli 320 zaposlenih. Spomnimo Kandidat za predsednika nadzornega sveta LTH Hohnjec je minuli teden napovedal stečaj družbe, če NLB ne bi odobrila premostitvenega kredita v višini dveh milijonov evrov. Takrat je predstavil dva možna scenarija, ki bi se lahko v prihodnjih dneh zgodila v zvezi z LTH. Po negativnem scenariju bi šla lahko družba v stečaj, po pozitivnem pa bi jo lastniško preoblikovali, vključili strateškega partnerja in jo dokapitalizirali.

negative

Uprava Triglava je predlagala, da lastniki odpokličejo nadzorni svet Abanke, ki mu predseduje Tomaž Toplak. Delničarji bodo o tem razpravljali na skupščini 28. maja. Abanka je tretja največja banka v Sloveniji. Abanka je že pretekli teden sklicala skupščino delničarjev, kjer bi sicer razpravljali o višini dividende predlagana je 1,01 evra in o letnem poročilu banke. Ker 30. junija poteče mandat dvema nadzornikoma Tomažu Toplaku tudi predsednik nadzornega sveta Istrabenza in nekdanji prvi mož Kada in Simonu Zdolšku predsednik uprave Zvon ena holding, uprava Abanke predlaga, da se na skupščini oba člana imenuje znova za štiriletno obdobje. Uprava Zavarovalnice Triglav, ki jo vodi Andrej Kocič pa je predlagala razširitev dnevnega reda skupščine in nasprotni predlog uprave Abanke odpoklic celotnega nadzornega sveta Abanke in imenovanje novega. Edini nadzornik, ki ga predlagajo znova, je Simon Zdolšek, predsednik uprave Zvon ena holdinga, ki je približno 17-odstotni lastnik Abanke. Svojega predloga v Triglavu niso utemeljili ali pojasnili, kar po zakonu tudi ni treba. V Triglavu so za nove nadzornike, poleg Simona Zdolška, predlagali predsednika uprave družbe Casino Kobarid in prokurista HIT-a iz Nove Gorice Srdana Tovornika HIT je približno šestodstotni lastnik Abanke, direktorja pravne pisarne v Triglavu Miha Grilca, izvršnega direktorja za finance v Triglavu Uroša Ivanca in direktorja Gradisa IPGI Aleša Vahčiča. Predsednik uprave Triglava Andrej Kocič Foto POP TV Zavarovalnica Triglav je sicer največji posamični lastnik Abanke s 25,6-odstotnim deležem. Drugi največji lastnik je Sava s 23,83-odstotnim deležem. Sledijo Zvon ena holding 17,16 odstotka, Triglav vzajemni skladi 7,32 odstotka in HIT 6,15 odstotka. Poleg tega so večji lastniki še Diamond 3,55, Sod 2,24, Vipa holding 2,18, Vipa 1,91 in Raiffeisen Zentralbank Oesterreich 1,47. Omenjeni lastniki predstavljajo 91,42 odstotka lastniškega deleža, drugo so mali delničarji. Nadzorni svet trenutno vodi Tomaž Toplak, člani pa so še Simon Zdolšek, direktor DSU Uroš Rožič, nekdanji predsednik uprave HIT-a Niko Trošt in Irena Vodopivec Jean iz ministrstva za finance.

neutral

Napoved EK o 3,4 odstotnem padcu BDP letos v Sloveniji je zelo realistična, ocenjuje ekonomist Masten. Ob dodatnih šokih bi bil lahko padec celo šestodstotni. Okrevanje, do katerega naj bi prišlo prihodnje leto, ne bo hitro. Napoved Evropske komisije je lahko realistična, meni ekonomist Masten. Mogoče je, da je spomladanska napoved Evropske komisije, ki je Sloveniji za letos napovedala 3,4-odstotni padec BDP, zelo realistična, meni ekonomist Igor Masten. Dodaja, da je za nosilce ekonomske politike pomembno to, da okrevanje, do katerega naj bi prišlo prihodnje leto, ne bo hitro. Čisto mogoče je, da je ta napoved Evropske komisije zelo realistična in v skladu s tistim, kar je napovedal Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar, je danes ocenil Masten. Umar je, kot je znano, napovedal štiriodstotni padec BDP, ob dodatnih šokih zaradi krize bi lahko ta dosegel šest odstotkov. Vsaka napoved navaja dejavnike tveganja. Če bi šli v eksplicitno navajanje dejavnikov, bi prišli do podobnih številk, o napovedi Evropske komisije pravi Masten. Rast ne bo visoka Evropska komisija Sloveniji za prihodnje leto napoveduje 0,7-odstotno gospodarsko rast. Masten sicer ne misli, da se bo rast obrnila v pozitivno. Rast bi se lahko začela prihodnje leto, vprašanje pa je, v katerem četrtletju. To je odvisno od stanja na evropskih trgih, je dejal in dodal, da ni toliko pomembno, ali bo rast ali ne, ampak to, da je jasno, da rast ne bo visoka. Evropska komisija v danes objavljeni spomladanski napovedi pričakuje, da se bo obseg bruto domačega proizvoda BDP Slovenije letos zmanjšal za 3,4 odstotka. Še januarja je napovedovala, da bo rast 0,6-odstotna. Dejstvo je, da rast ne bo visoka in torej ne bo prišlo do hitrega okrevanja. Ni toliko pomembno, ali bo do ustavitve padanja prišlo ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Za nosilce ekonomske politike je pomembno to, da okrevanje ne bo hitro, pravi Masten. Javnofinančni primanjkljaj Slovenije naj bi po novi napovedi Evropske komisije letos znašal 5,5 odstotka, prihodnje leto pa 6,5 odstotka BDP. Gre za skokovito povečevanje sicer razmeroma nizkega dolga in če bo sledil ne prav hiter popravek v ravnovesje, so to alarmantne številke, opozarja Masten. Težave so zaradi tega lahko pri zadolževanju, saj se bo državi znižala bonitetna ocena, kar bi zvišalo stroške zadolževanja. GZS Letošnji primanjkljaj višji od preteklih let Na Gospodarski zbornici Slovenije GZS so ocene gospodarske rasti, kakršne je danes objavila Evropska komisija, pričakovali, saj je Slovenija del območja evra in je zaradi velike izvozne odvisnosti izjemno občutljiva na dogajanje v evropskem prostoru, za katerega se že več kot dva meseca ocene znižujejo . Presenečenje za GZS niso niti ocene javnofinančnega primanjkljaja, tudi po zadnjih ocenah GZS iz aprila letos da bo znašal pet odstotkov bo letošnji primanjkljaj višji od preteklih let, so sporočili iz GZS.

negative

Trošarina za dizel je višja, zato se ne bo pocenil. Dražji bo 98-oktanski bencin, medtem ko se cena najbolj prodajanega ne bo spremenila. Vlada je zvišala trošarino za dizel. Vlada je zvišala trošarino za dizel s 436,52 na 448,71 evra za 1000 litrov oziroma za 1,22 centa na liter. Cena bo ostala nespremenjena, in sicer 0,989 evra za liter. Pocenilo pa se bo kurilno olje in sicer za 1,5 centa na 0,521 evra za liter. Trošarina za bencin ostaja nespremenjena, kar pomeni, da cena najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina ostaja 1,008 evra na liter, 98-oktanski bencin pa se bo opolnoči podražil z 1,027 na 1,033 evra na liter. Zakon daje vladi pooblastilo za zmanjšanje ali povečanje trošarine v skladu z ekonomsko politiko. Vlada lahko poviša ali zniža trošarino za največ 50 odstotkov zneska, določenega z zakonom.

neutral

Uveljavite svoje pravice in se pritožite, kadar so vas na dopustu, namesto da bi vas razvajali, po domače povedano nategnili. Naj bo dopust brezskrben! Zaradi spremenjene zakonodaje je treba na nepravilnosti ali odstopanje od tistega, kar vam je bilo obljubljeno, opozoriti predstavnika agencije že v kraju letovanja, na mestu samem. V primeru, ko pomanjkljivosti niso bile odpravljene takoj, boste lahko zaradi nepopolnih ali nekakovostno opravljenih storitev uveljavljali sorazmerno znižanje cene po končanem potovanju. Da boste tako zahtevo lažje uveljavljali, je dobro že v kraju letovanja pridobiti čim več dokazil, računov, fotografij, s katerimi boste dokazovali pomanjkljivosti. Pritožbo morate vložiti pisno v dveh mesecih po končanem potovanju. Naslovite jo na turistično agencijo, ki je bila organizator vašega potovanja. Če ste aranžma vplačali pri turistični agenciji posredniku, pa pritožbo lahko naslovite tudi nanjo, saj jo bo ta morala posredovati organizatorju potovanja. V pritožbi podrobno opišite težave in priložite vsa dokazila, s katerimi razpolagate. Sklicujete se lahko tudi na priče, največkrat so to drugi potniki na potovanju, ki lahko potrdijo vaše navedbe. Zahtevo za sorazmerno znižanje cene oblikujete glede na vse pomanjkljivosti. Več ko je bilo pomanjkljivosti, višji znesek boste lahko zahtevali. Agencija vam mora na pritožbo odgovoriti v roku osem dni. Reševanje pritožbe pa ponavadi traja od enega do dveh mesecev, zadnje predvsem takrat, ko je organizator potovanja tuja turistična agencija. V pomoč pri uveljavljanju odškodnine in določanju višine le te nam je v pomoč Frankfurtska tabela, ki sicer ne predstavlja veljavne zakonodaje, gre zgolj pripomoček za oblikovanje višine zahtevka, ki ga potrošnik uveljavlja zoper turistično agencijo, kadar storitve niso bile opravljene v skladu z dogovorom.

positive

Ameriški davčni sistem je poln lukenj, ki jih izkoriščajo korporacije in posamezniki, je prepričan Obama. Zato je napovedal spremembe, s katerimi naj bi v državno blagajno v 10 letih padlo 210 milijard dolarjev. Obama in Geithner Ameriški predsednik Barack Obama je skupaj s finančnim ministrom Timothyjem Geithnerom napovedal uresničitev predvolilne obljube, da vlada ne bo več nagrajevala podjetij, ki selijo delovna mesta na tuje. Prav tako naj bi stopili na rep tistim, ki se z uporabo davčnih oaz na tujem izogibajo plačilu davkov. Z novimi ukrepi, s katerimi bi bolje pobirali davke, naj bi v zvezni poračun v 10 letih kapnilo dodatnih 210 milijard dolarjev. Za izvajanje nove zakonodaje namerava Obamova administracija zaposliti 800 novih davčnih agentov. Določila zakona bi začela veljati šele leta 2011. Korporacije po trditvah administracije izkoriščajo sedanjo zakonodajo na način, da v resnici plačujejo davek na dobiček le po 2,3-odstotni stopnji, čeprav je uradna stopnja davka na dobiček v ZDA 35 odstotkov. Leta 2004 so, na primer, s hčerinskimi družbami na tujem ustvarile 700 milijard dolarjev dobička, ameriškim davčnim organom pa plačale 16 milijard dolarjev davkov. To bodo poskušali preprečiti s prvim delom ukrepov, medtem ko naj se drugi dotika davčnih oaz, kjer denar skrivajo tako podjetja kot posamezniki. Slednji bodo morali po novem dokazati ameriški davkariji, da niso utajevali davkov, če jih ta obvesti, da je na tujih računih našla neprijavljena sredstva. Davčni organi bodo od finančnih podjetij v tujini zahtevali podatke o računih Američanov, ki jih bodo morala posredovati, če bodo želela poslovati v ZDA. Korporacije v boj proti spremembam Ameriške korporacije, ki so imele od sistema veliko koristi, so seveda proti in že intenzivno lobirajo proti spremembam. Kongresno vodstvo je že dobilo pismo približno 200 podjetij, ki izražajo nasprotovanje spremembam. Med podpisniki so podjetja Pfizer, Oracle, Microsoft, Johnson & Johnson, General Electric, prav tako pa tudi poslovni združenji Business Roundtable in ameriška trgovinska zbornica.

neutral

Pet Big Bangov zaradi upada prodaje zapira vrata, zato bodo tudi odpuščali. Zanimivo, podjetje naj bi sicer poslovalo pozitivno. Javili so se ogorčeni zaposleni, ki govorijo o odpuščanjih na ''umazan način''. Big Bang zapira trgovine. Kot dober gospodar vse naše centre redno prenavljamo in jih po potrebi prestavljamo. Lani smo jih prenovili ali na novo odprli osem. Direktor Big Banga Bojan Knuplež Big Bang, ki spada pod Merkur Group, zaradi upada povpraševanja zapira trgovine v Kočevju, Slovenj Gradcu, Postojni, Velenju in Kranjski Qlandii, je za 24ur.com povedal Rok Istenič iz Merkurja. Obe trgovini v BTC Ljubljana ostajata, saj prodaja ni upadla. Zapirajo pet manjših trgovin, ki so bile v najemu. V štirih centrih je razlog padec prodaje, v Kranjskem pa zamik širitve centra za neznano obdobje. Trenutna lokacija je premajhna, da bi bila za nas dolgoročno zanimiva, je pojasnil direktor Big Banga Bojan Knuplež. Število nakupov in nižanje vrednosti povprečnega nakupa opažamo v zadnjih dveh mesecih tega leta. Vrednostno je padec od produktne kategorije do produktne kategorije različen. V povprečju je raven prodaje pod letom 2008 in nad letom 2007, nekje vmes, je pojasnil. Obe trgovini v BTC Ljubljana ostajata, saj prodaja ni upadla. V Big Bangu bo prišlo tudi do odpuščanj delavcev za določen čas, medtem ko bodo zaposlenim za nedoločen čas ponudili delo v eni od drugih trgovin. Prenehali smo podaljševati nekatere pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Teh pogodb je 30, je razložil Knuplež. Zaposleni v Big Bangu, ki niso želeli biti imenovani, pa so opozorili, da možnost zaposlitve v drugih poslovalnicah dobi le peščica. V poslovni enoti Slovenj Gradec bo premeščen samo en delavec od osmih, kar ni skrivnost. Malenkost drugače se je zgodilo v Velenju, so zatrdili. Spregovorila je še ena bralka V podjetju Big Bang sem bila zaposlena sedem let, sedaj pa so me odpustili na umazan način. Iz poslovalnice v Ljubljani so me premestili v poslovalnico Kočevje. Obenem pa sem dobila priporočeno pošto o nameri o odpustitvi, ker se poslovalnica v Kočevju zapira. Po 14 dneh pa so mi odpoved prinesli domov. Sedaj sem v odpovednem roku in obogatela bom za tisoč evrov odpravnine in potjo na Zavod za zaposlovanje. Skupno je sicer v Big Bangu zaposlenih 490 oseb. Rezultat poslovanja Big Banga za prve tri mesece leta 2009 je po zagotovilih prvega moža pozitiven. Merkur zaposluje Istenič je zanikal govorice o zapiranju Merkurjevih centrov. V Murski Soboti smo imeli dve trgovini, eno za gospodinje, drugo za mojstre, zato smo ju 15. aprila zaprli, 21. maja pa odpiramo en velik center, kjer bodo kupci vse našli na enem mestu. Podobno nameravamo letos storiti tudi v Škofji Loki, je pojasnil. Večji trgovinski centri prinašajo tudi nova delovna mesta, konkretno bodo v Murski Soboti zaposlili še 12 ljudi. V Merkurju, kjer polovico blaga prodajo končnim kupcem, polovico pa podjetjem, finančno krizo že blažje občutijo. Pri prodaji podjetjem se pozna upad prodaje, ugotavljajo pa tudi, da ni več naključnih kupcev . Zaenkrat je prodaja v trgovinskih centrih solidna, vendar ne moremo govoriti o rasti. Kupci so postali previdni, naključnih nakupovalcev je manj, potrošnik v trgovino vstopi že odločen, je pojasnil Istenič.

negative

OECD v zaupnem poročilu kritično ocenjuje protikrizne ukrepe slovenske vlade. Med drugim meni, da je minimalna plača v Sloveniji previsoka in da je treba podaljšati pokojninsko dobo. OECD predlaga podaljšanje pokojninske dobe. OECD, Organizacija za evropsko sodelovanje in razvoj, kritično ocenjuje protikrizne ukrepe slovenske vlade in v sicer zaupnem poročilu predlaga nekaj novih. OECD tako meni, da so strukturne reforme nujne ter svetuje naj ukrep subvencioniranega delovnega časa velja najkrajši mogoči čas, obenem pa opozarja, da državna pomoč bankam še ni povsem učinkovita, poroča spletni portal RTV Slovenije. Nujne naj bi bile strukturne reforme, na primer pokojninska. OECD tako Sloveniji svetuje podaljšanje pokojninske dobe ter ukinitev spodbud za zgodnje upokojevanje, delovno dobo pa naj bi avtomatsko prilagajali podaljševanju pričakovane življenjske dobe. Poudarja tudi, da je minimalna plača v Sloveniji še vedno previsoka. OECD tudi predlaga znižanje prispevkov delodajalcev za socialno varstvo, pa tudi izboljšanje učinkovitosti izobraževanja ter skrajšanje časa študija. Ker je poročilo tajno, ga v vladi še ne želijo komentirati.

neutral

Jadralni navdušenci se bodo pomerili na relaciji Izola Portorož. Ljubitelje morja, navtike in vetra, ki ne bodo stopili na jadrnice, pa čakajo spremljevalne ladje, s katerih si bodo lahko regato ogledali prav od blizu. Na Obali bo prihodnjo soboto že šestič potekal navtični dogodek leta Marinada 2009. Prireditev je namenjena vsem ljubiteljem morja, navtike, jadranja, članom številnih slovenskih navtičnih in jadralnih klubov. Marinada se bo začela točno opoldne s štartom v Izoli in ciljem v Portorožu. Regata je namenjena vsem jadrnicam po razvrstitvi Open in J-24, za tehnično izvedbo pa bo kot vsako leto poskrbel Burin Yachting Club v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije. Vsi drugi, ki se regate ne bi udeležili kot tekmovalci, pa bodo regato lahko spremljali s spremljevalne ladje in uživali na ribjem pikniku. Za večje skupine ali podjetja je organizator predvidel tudi možnost najema drugih motornih plovil in jadrnic. Športnemu delu prireditve bo sledilo druženje skoraj 400 članov Burin Yachting Cluba in več kot 600 tekmovalcev z regate, pokroviteljev in partnerjev ter navtičnih profesionalcev, ki več let uspešno sodelujejo z Burin Yachting Clubom ter vseh na prireditev povabljenih novinarjev. Priložnostna pogostitev bo potekala v kongresnem delu Avditorija Portorož, kjer bo tudi svečana podelitev pokalov najboljšim na regati Marinada. Med udeležence regate bo organizator tudi v letošnjem letu z naključnim žrebom podelil bogate nagrade. Večerni del bo v Amfiteatru portoroškega Avditorija sklenil priznani hrvaški pevec Tony Cetinski. Komur po koncertu še ne bo dovolj druženja s starimi in novimi prijatelji, bo na voljo vse do jutranjih ur ob turbolentni glasbi didžejev tudi Marinada After Party.

positive

S poletjem prihaja dražje in lažje pivo Pivovarne Laško. Trgovci se pogajajo o cenah, v Engrotušu pa ne izključujejo možnosti, da v njihovih trgovinah zmanjka laškega piva. S 1. junijem se obeta od tri- do petodstotna podražitev nekaterih piv Skupine Pivovarna Laško. Pivo se je za nekaj centov podražilo že marca letos, po vladni uvedbi višjih trošarin za alkohol, zdaj pa se bo še drugič. V skupini Pivovarna Laško letno proizvedejo približno dva milijona hektolitrov piva. Prodajajo več kot 12 blagovnih znamk, ki imajo od nič do 7,6 odstotka alkohola, razlikujejo pa se tudi po okusu in surovinah. Po novem bo imelo dražje točeno pivo tudi manj alkohola, saj ne bo več vsebovalo 4,9 odstotka, temveč le 4,5 odstotka alkohola. Točeno pivo predstavlja okrog pet odstotkov celotne proizvodnje v skupini. Namenjeno je pitju v toplejših mesecih, ko je potrošnja na uporabnika piva večja. V tujini je v odprtem pivu stopnja alkohola nižja, pivo pa lažje ter bolj prilagojeno uporabniku in razmeram v poletnih mesecih. Prav zato smo se odločili, da tudi slovenskim pivcem ponudimo točeno pivo s 4,5 odstotka alkohola. Gre sicer za malenkostno spremembo, vendar pa je bistveno to, da ohranjamo iste surovine, ki definirajo karakter piva. To so potrdile tudi analize in testiranja, v katerih je bil odziv uporabnikov izredno pozitiven. V pivskih državah je namreč bistveni dejavnik kakovosti piva ekstrakt in ne alkoholna stopnja. Ekstrakt je namreč rezultat uporabljenih surovin, so pojasnili. Nižja stopnja alkohola bo le pri točenem pivu, pri drugih ne bo sprememb. Vlada je 1. marca za 31,1 odstotka zvišala trošarine za alkohol, s čimer so šle cene alkoholnih pijač navzgor. Trošarina po spremembi znaša devet evrov za en odstotek vsebnosti alkohola na hektoliter piva. Torej, ker bo novo pivo lažje za 0,4 odstotka alkohola, bo Pivovarna Laško v proračun plačala manj. Država si je ob zvišanju trošarin obetala dodatnih 20 milijonov evrov prilivov letno, vendar bo denarja zdaj manj. V Pivovarni Laško so dvigu trošarin ostro nasprotovali, zdaj pa trdijo, da zadnja podražitev z njimi ni povezana. Vseeno pa se poraja vprašanje, ali se prvi mož Boško Šrot maščuje za politične konstrukte na Mercatorjevih policah Trgovci se pogajajo Letos smo prvič dvignili cene. Prej jih je dvignila država s trošarinami. Pivovarna Laško Pivovarna Laško je o nameri že obvestila trgovce. V Mercatorju smo prejeli predlog Skupine Pivovarna Laško za spremembo cen piva in predlog obravnavamo po ustaljenem postopku. Pogajanja o cenah potekajo, saj si Mercator v zaostrenih ekonomskih razmerah še posebej intenzivno prizadeva zagotoviti ugodne cene za kupce, so sporočili iz najboljšega soseda . Na vprašanje, ali se lahko zgodi, da bi kupci ob morebitnih prevelikih podražitvah ostali brez slovenskega piva na prodajnih policah, so pojasnili, da načeloma ne odloča trgovec, kaj bodo kupci kupovali, ampak obratno Mercator zagotavlja široko ponudbo izdelkov, ki jih kupci želijo. Tudi v Engrotušu so dobili napoved novih cenikov. Pogajanja že potekajo. Ker ostajamo na strani naših kupcev in ne odobravamo neutemeljenih podražitev s strani dobaviteljev, pa obstaja tudi verjetnost, da v naših trgovinah zmanjka omenjenega piva, so poudarili.

neutral

Podjetje LTH bo v ponedeljek razglasilo stečaj. Pred tem bo v petek potekal zbor delavcem, kjer bo vodstvo zaposlenim pojasnilo, kaj je naredilo za rešitev podjetja in da gredo v stečaj. Predsednik nadzornega sveta LTH Iztok Hohnjec je napovedal, da bo podjetje v ponedeljek razglasilo stečaj. Hohnjec je še poudaril, da je ena izmed bank že zagotovila, da bi v torek odobrila dva milijona posojila, če bi država zagotovila državno garancijo. Ampak to traja dva do tri mesece, da bi se skozi Bruselj odvrtelo, da bi dobili ta dva milijona evrov, je poudaril Hohnjec. Po neuradnih podatkih naj bi bila posojilo pripravljena odobriti Gorenjska banka. Delavcem bodo sporočili, da bodo ostali brez služb. V petek ob 11. uri pa bo potekal zbor delavcev, in sicer na dvorišču pred tovarno LTH in ne v kinu Sora, kot je bilo sprva napovedano. Kot je pojasnil sindikalist David Švarc, sindikat o tem uradno ni bil obveščen, delavce pa bodo o tej spremembi po pošti obvestili danes. Nekateri te pošte niti ne bodo dobili, opozarja Švarc. Ta poteza se sindikatu ne zdi sprejemljiva in pomeni še eno novo sprenevedanje. Delavcem bodo po besedah Hohnjeca na zboru pojasnili, kaj je vodstvo storilo za rešitev podjetja, kaj so želeli storiti. Povedali jim bomo tudi, da je banka za rešitev podjetja imela posluh, država pa ne, je poudaril Hohnjec. Delavce bodo tudi obvestili, da bo podjetje v ponedeljek ob 14. uri razglasilo stečaj. Kot so sporočili iz NLB, ne bodo dodatno financirali družbe LTH. Sama sprememba lastništva namreč še ne zagotavlja prihodnje poslovne uspešnosti družbe in pozitivnega denarnega toka, ki pa sta ključnega pomena v postopku odobravanja novih kreditov, so zapisali v sporočilu. Kot je znano, je Hohnjec, tedaj še kandidat za člana nadzornega sveta, minuli teden kot rok, do katerega naj bi NLB družbi odobrila dva milijona evrov novega posojila, postavil 30. april. V nasprotnem primeru naj bi po njegovih besedah 5. maja vložili vlogo za uvedbo stečajnega postopka za LTH. Kot se je izkazalo, naj bi podjetje po dostopnih podatkih uspelo doseči reprogram posojila, ni pa dobilo svežega denarja. Podjetje sicer zaposlenim dolguje februarsko in marčno plačo, skupaj torej približno 920.000 evrov, 18. maja pa jim mora izplačati še plače za april.

negative

Delničarji Infond Holdinga so z veliko večino podprli sklep o dokapitalizaciji družbe. Nezadovoljni pa so z odločitvami, ki bodo s Šrotom povezanim družbam omogočile še močnejši položaj v družbi. Mali delničarji so izrazili negodovanje nad odločitvami, ki bodo s Šrotom povezanim družbam omogočile še močnejši položaj in po mnenju nekaterih medijev celo iztisnitev malih delničarjev in verjetno pripojitev k Pivovarni Laško. Kar osem jih je že napovedalo izpodbojne tožbe, trije med njimi celo zoper vse sklepe skupščine. Delničarji Infond Holdinga so na današnji skupščini, na kateri je bilo prisotnega 79 odstotkov kapitala, po pričakovanju podprli vse predloge, tudi tista o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe zaradi pokrivanja izgube in o hkratni dokapitalizaciji s stvarnimi vložki Centra Naložbe, s čimer bo največji delničar še okrepil lastniški delež v družbi. Kot je vodstvo družbe objavilo na spletnih straneh Infond Holdinga, so lastniki mariborske finančne družbe, med katerimi je z 71 odstotki daleč največji družba Center Naložbe, odločili, da osnovni kapital Infond Holdinga z nekaj več kot 84 milijonov evrov znižajo na okoli 54 milijonov evrov, z omenjeno razliko pa bodo pokrili izgubo. Družba namreč za kritje izgube glede na poslovno poročilo o preteklem letu nima na voljo niti kapitalskih rezerv niti prenesenega ali čistega dobička, saj je bil ta denar že porabljen za kritje večjega dela izgube, ki je lani znašala skoraj 82 milijonov evrov. Delničarji so nato z veliko večino podprli tudi sklep o dokapitalizaciji družbe s stvarnimi vložki za največ 64,995 milijona evrov na skoraj 120 milijonov evrov, za kar bo družba izdala 20.154.302 novih kosovnih delnic. Stvarne vložke bodo predstavljale terjatve Centra Naložb v prej omenjeni višini, ki so nastale na podlagi sklenjenih posojil Infond Holdingu. S tem bo Center Naložbe, ki je preko povezanih podjetij v lasti prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota, še dodatno okrepil svoj lastniški delež v Infond Holdingu, največjem lastniku Pivovarne Laško. Na skupščini so direktorju in nadzornemu svetu družbe podelili razrešnico za delo v preteklem letu. Mali delničarji so izrazili negodovanje nad odločitvami, ki bodo s Šrotom povezanim družbam omogočile še močnejši položaj in po mnenju nekaterih medijev celo iztisnitev malih delničarjev in verjetno pripojitev k Pivovarni Laško. Kar osem jih že napovedalo izpodbojne tožbe, trije med njimi celo zoper vse sklepe skupščine. Vseslovensko združenje malih delničarjev VZMD je izpodbojne tožbe napovedalo že dan pred skupščino, ki ji med drugim očita tudi to, da je bila sklicana na hitro z namenom, da se mali delničarji ne bi mogli organizirati. To po njihovem kaže na aroganco uprave in nadzornega sveta in na podcenjevanje delničarjev. Kot so zapisali, uprava in nadzorni svet Infonda v poslovanju nista sledila ciljem družbe, za katere je bila ta ustanovljena, pač pa cilju prevzema večinskega deleža družbe s strani Centra Naložb in družbenikov družbe Center Naložbe, da se za vsako ceno pridobi večina v družbah skupine Pivovarna Laško. V VZMD še dodajajo, da pokrivanje izgube z zmanjšanjem kapitala družbe ni odraz dobrega gospodarjenja, še posebej, ker do tega sploh ne bi prišlo, če ne bi družbe zlorabili za koristi Centra Naložbe in njenih lastnikov oziroma če ne bi bila družba vzvod za doseganje ciljev lastniškega obvladovanja Pivovarne Laško.

neutral

Nadzorniki Vzajemne so razrešili člana uprave Pustatičnika. Nesoglasja med predsednikom uprave Averjem in Pustatičnikom so se vlekla že nekaj mesecev. Nadzorni svet Vzajemne je na četrtkovi seji, ki se je zavlekla pozno v noč, razrešil člana uprave zavarovalnice Petra Pustatičnika. V upravo družbe so nadzorniki imenovali Davorja Hvalo in Matjaža Petriča, in sicer z odložnim pogojem pridobitve licence, so pozno popoldne sporočili iz Vzajemne. Nadzorniki Vzajemne so se odločili dnevni red seje razširiti s točko obravnave nesoglasij med predsednikom uprave in članom uprave, o čemer so razpravljali več ur. Za razrešitev Pustatičnika so se, kot navajajo v Vzajemni, odločili iz utemeljenega razloga, podrobnosti pa ne navajajo. Nesoglasja med predsednikom uprave Boštjanom Averjem in Pustatičnikom so se po pisanju spletnih Financ vlekla že nekaj mesecev, vrelišče pa so dosegla na zadnji skupščini, ko je Pustatičnik skušal doseči Averjevo zamenjavo. Nadzorni svet se je seznanil tudi s poslovanjem Vzajemne, uskladil besedilo statuta zavarovalnice z na skupščini sprejetimi spremembami in sprejel predlog uprave o znižanju plač upravi. Vzajemna je v letošnjem januarju poslovala z izgubo, kar je posledica dviga cen zdravstvenih storitev v drugi polovici leta 2008. Izguba je bila manjša od načrtovane, med drugim zaradi nižjih obratovalnih stroškov, v februarju pa je Vzajemna izkazala pozitiven poslovni izid. Zaradi trenutnih gospodarskih razmer v Sloveniji in svetu ter glede na napovedi znižanja gospodarske rasti slovenskega gospodarstva je uprava nadzornemu svetu predlagala znižanje plač upravi za pet odstotkov. Kot navajajo v zavarovalnici, želi s tem uprava dati zgled za nižanje stroškov, saj bo Vzajemna poleg dosedanjega racionalnega poslovanja v prihodnje skrbela za dodatno zniževanje stroškov na vseh področjih. Nadzorni svet je s predlogom soglašal.

neutral

Evropski proizvajalec letal Airbus je zaradi finančne in gospodarske krize vnovič zmanjšal napovedano proizvodnjo svojega največjega potniškega letala A380. Zaradi svetovne finančne in gospodarske krize nekateri naročniki letos ne bodo mogli plačati naročenih letal, zato se je evropski proizvajalec letal Airbus odločil, da bo izdelal le 14 letal tega modela, torej štiri manj od doslej načrtovanih. Prihodnje leto pa naj bi prvič doslej naročnikom izročili več kot 20 letal A380 s 525 sedeži, so sporočili iz Airbusa, ki ima sedež v francoskem Toulousu. Airbus je vnovič zmanjšal načrtovano proizvodnjo A380. Večjega vpliva na dobiček zaradi zmanjšanja načrtovane proizvodnje ne bo. Nekateri Airbusovi kupci imajo težave pri zbiranju potrebnega denarja za nakup največjega potniškega letala na svetu, zato bo prihodnja raven izdelave in dobave letal odvisna od povpraševanja letalskih prevoznikov ter razpoložljivosti financiranja. V Airbusu so hkrati potrdili načrte, da bodo letos letalskim družbam dobavili približno toliko letal kot lani. Leta 2008 so letalskim prevoznikom izročili 483 letal, največ doslej.

neutral

Svetovno gospodarstvo se nahaja okoli točke preobrata, pri čemer se v nekaterih primerih že kažejo znaki okrevanja, v drugih pa vidimo, da se krčenje gospodarske dejavnosti upočasnjuje, pravi predsednik ECB Trichet. Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet Ko gre za gospodarsko rast, se približujemo točki preobrata. Vidimo lahko upočasnjevanje padanja bruto domačega proizvoda. V nekaterih primerih je že moč opaziti okrevanje, v drugih se padanje nadaljuje, a v počasnejšem ritmu, je po srečanju na sedežu Mednarodne banke za poravnave v švicarskem Baslu dejal predsednik Evropske centralne banke ECB Jean-Claude Trichet, ki je govoril v imenu guvernerjev oziroma predsednikov centralnih bank G10. Pri tem je predsednik ECB posvaril, da je treba ostati pozoren. Moramo ostati pozorni. Smo v neznanih vodah, pa čeprav smo na točki preobrata ali celo dlje v nekaterih gospodarstvih, je povedal. Obenem so vodilni možje najpomembnejših centralnih bank zatrdili, da morajo vlade najpomembnejših svetovnih gospodarstev sedaj pozornost posvetiti izhodnim strategijam , s katerimi bodo skozi ukrepe fiskalne politike po koncu krize zagotovile povratek k zdravi in vzdržni rasti. Trichet je pozitivno označil tudi razmere na svetovnih finančnih trgih. Razmere na trgih so se od septembra 2008 precej popravile, je dejal, a dodal, da na finančnih trgih še vedno potekajo popravki nekaterih neravnotežij . Septembra lani se je svetovna finančna kriza po propadu največje ameriške investicijske banke Lehman Brothers močno zaostrila. Čeprav je predsednik ECB izpostavil nekaj vzpodbudnih novic iz bančnega sektorja, pa je opozoril, da še ni čas za popuščanje prizadevanja za stabilizacijo finančnega sektorja. Skupino G10 sestavlja dejansko enajst držav. Poleg sedmih najrazvitejših svetovnih držav ZDA, Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in Kanada so v njej še Belgija, Nizozemska, Švedska in Švica.

neutral

Sindikat LTH je na škofjeloško občino podal sklep, da bo le-ta kot upnik v sredo na Okrožno sodišče v Kranju vložila predlog za stečaj. Delavci si želijo razglasitev stečaja. Menimo, da je treba delavce odrešiti agonije, da morajo priti čim prej na Zavod RS za zaposlovanje in da imajo potem zagotovljeno vsaj minimalno eksistenco, je dejal škofjeloški župan Igor Draksler ter dodal, da je podjetje že dolgo v slabem ekonomskem položaju, zato je v tem trenutku treba storiti vse, da bo delavcem LTH bolje. Zato so se predstavniki sindikata in občine dogovorili, da bo občina Škofja Loka kot upnica podjetja LTH v sredo na Kranjsko okrožno sodišče vložila predlog za razglasitev stečaja, če to ne bo storilo vodstvo podjetja do 14. ure danes. Po Drakslerjevih besedah podjetje že od leta 1990 ni v zavidljivem položaju in je bil že kar čudež, da se je prebijalo skozi vsa ta leta . Občina bo po županovih besedah poravnala tudi vse stroške, ki se bodo pojavili ob postopku stečaja. Ti naj bi po njegovih besedah znašali 10.000 evrov. Če bi predlog za stečaj podalo vodstvo podjetja, teh stroškov ne bi bilo, je dodal. Skupne terjatve občine do LTH bi tako po županovih besedah znašale 170.000 evrov. Podjetje ima za približno 20 milijonov evrov obveznosti, lanska izguba pa je ob 93.000 evrih kapitala znašala 4,9 milijona evrov. Nekaj več kot 300 zaposlenih je že od marca brez plač, medtem ko vodstvo in nadzorni svet družbe ponujata najrazličnejše scenarije za rešitev družbe, ki pa po mnenju sindikata pomenijo norčevanje iz zaposlenih. Spomnimo V petek je predsednik nadzornega sveta LTH Iztok Hohnjec zaposlenim na zboru delavcev ponudil možnost, da bi s pomočjo bančnih posojil postali 75-odstotni lastniki podjetja, kredit pa bi zavarovali z delnicami in blagovno znamko. V nedeljo je nepreklicno odstopil predsednik uprave LTH Miloš Kodre, kar bi morebitno uvedbo stečajnega postopka na zahtevo uprave odložilo, zato se je očitno zganila občina. Župan Draksler je že pred dnevi napovedal možnost, da bo občina, ki ji LTH dolguje 150.000 evrov, v dogovoru z delavci občina podala predlog za stečaj. Tako bi delavci dobili vsaj nadomestila prek Zavoda RS za zaposlovanje.

negative

Prihodnost je svetla, če bo uresničena mega jahte v portoroški marini, v družbi bark na hibridni pogon slovenskega proizvajalca Jerneja Jakopina. Na letošnjem 14. razstavno-prodajnem salonu plovil Internautica, ki bo v portoroški marini potekal do nedelje, so pred tehnologijo postavili ekologijo. Rdeča nit letošnje prireditve so novosti in inovacije, ki jih v zadnjem času proizvaja navtična industrija. Slovenci smo bili na področju inovacij na morju vedno protagonisti, je ponosen izvršni direktor razstave Jure Korenc. Letošnja Internautica ponuja nove tehnologije, prijazne okolju. Med 200 plovili, ki so na ogled, lahko torej najdete tudi okolju prijazne barke. Na razstavi se tako predstavljajo plovila z manjšo porabo goriva, plovila na hibdridni pogon in neslišna plovila brez izpustov. Med drugim bo na ogled tudi plovilo na hibridni pogon Green Line slovenskega proizvajalca Jerneja Jakopina, ki uporablja tudi ekološko bolj sprejemljivo tehnologijo baterij, sposobnih do 30.000 polnjenj in praznjenj. Green line je naš odgovor tako na ekološke kot na ekonomske razmere v svetu, je poudaril Jakopin. Optimizem kljub krizi Direktor portoroške marine Marjan Božnik medtem kljub krizi, ki je zarezala tudi v navtično industrijo, ostaja optimist. Pri iskanju novih priložnosti je opozoril predvsem na prizadevanja marine, da ob skladiščih soli v Portorožu do poletja uredijo pristan za mega jahte. Portorož je od Brionov, Rovinja in drugih destinacij za mega jahte v severnem Jadranu oddaljen le dve uri. Z izgradnjo pristanišča za mega plovila in širitvijo svojega akvatorija ponuja Marina Portorož tudi priložnost za širitev in rast gospodarstva na Obali. Letošnja Internautica je lepa, bogata in pestra. Razstavljavcev in plovil je veliko, prav tako pa bo veliko tudi spremljevalnih prireditev, je pojasnil izvršni direktor Marjan Matevljič. Med razstavo se bodo sicer dogajale športne prireditve, med njimi regata Jacques Lemans Cup 2009, umetniške razstave in strokovna srečanja. V petek bo tako posvet o navtičnem turizmu in mega jahtah, v soboto, ko bodo dvignili tudi modro zastavo, pa bodo potekala predavanja o ekologiji v navtiki.

positive

Naloga nove uprave bo ohraniti Istrabenz takšen, kot si ga vsi želimo. Slovenija namreč potrebuje podjetja, ki so potentna, imajo veliko znanja, kapitala in blagovno znamko, meni novi predsednik uprave Topič. Nadzorni svet Istrabenza je odločitev o predsedniku uprave sprejel soglasno, je po seji povedal predsednik nadzornikov Tomaž Toplak. Bogdan Topič Nov predsednik uprave je tako postal zdajšnji član uprave Bogdan Topič, nova člana uprave pa sta zdajšnji predsednik uprave Igor Bavčar ter svetovalec za kontroling v Istrabenzu Rudi Grbec. Enoletni mandat jim začne teči 16. maja. Nadzorni svet je pri imenovanju nove uprave dosegel polno soglasje, nihče ni bil proti in nihče se ni vzdržal glasovanja, je poudaril Toplak. Novi upravi, ki bo morala vse odločitve sprejemati soglasno, so zaenkrat dali enoletni mandat, zatem pa ga lahko podaljšajo. Nadzorniki so od uprave ponovno zahtevali tudi, naj imenuje prokurista na predlog bank, je dodal Toplak. S takšno odločitvijo so po njegovih besedah izpolnjeni vsi pogoji za nadaljevanje pogovorov z bankami upnicami Istrabenza. S tem je prišlo do velikega zbližanja določenih stališč med bankami in družbo, je dejal. Veseli ga tudi, da se poglablja sodelovanje s svetovalcem bank, družbo AT Kearney. Da so nadzorniki odločitev o imenovanju nove uprave sprejeli soglasno, je dobra novica za skupino Istrabenz, je dodal Topič Naloga nove uprave bo ohraniti Istrabenz takšen, kot si ga vsi skupaj želimo. Slovenija namreč potrebuje podjetja, ki so potentna, imajo veliko znanja, kapitala in tudi blagovno znamko, ne le v Sloveniji, tudi v tujini. Istrabenz bo ohranil staro-novo vodstvo. Foto Dare Čekeliš Istrabenz je skupina podjetij s 4700 zaposlenimi, ki še vedno predstavljajo zdravo jedro slovenskega gospodarstva, kljub težavam, ki smo jim priča v zadnjega pol leta, je poudaril Topič. Pogajanja z bankami upnicami po njegovih besedah tečejo v pravi smeri in prepričan je, da bodo do konca junija našli takšno rešitev za zagotovitev čim hitrejšega prehoda Istrabenza v normalno poslovno stanje, ki bo sprejemljiva tudi za banke. Topič nima nič proti temu, da Bavčar ostaja v upravi Istrabenza. Prepričan sem, da bomo v tem letu vsi delali v dobro družbe. Razumeli smo zahtevo bank, da se Bavčar umakne s prvega mesta v sistemu, kar je bilo tudi storjeno, je dejal. Sicer pa se mu zdi prav, da dosedanja uprava na nek način sodeluje pri iskanju dokončne rešitve z bankami. Za katero področje bo Bavčar zadolžen kot član uprave, se še niso dogovorili.

neutral

V času krize je potrebno privarčevati vsak evro oz. dolar. Če pri tem poskrbiš še za zdravje svojih državljanov, je to velik uspeh. Se bodo Američani v času krize naučili bolj zdravo živeti? Američani se že dolga leta soočajo s težavo prekomerne teže. Številne organizacije so s kampanjami poskušale spremeniti prehranske in življenjske navade Američanov. Toda ves ta čas so bili njihovi močni nasprotniki proizvajalci hitre in nezdrave hrane in lobiji, ki so stali za njimi. Očitno so se časi spremenili. Finančna kriza, zmaga Baracka Obame na predsedniških volitvah in podobno. Obama je napovedal številne spremembe in očitno bo davek na sladke pijače ena izmed njih. Njegova administracija namreč razmišlja, da bi s tem vsaj delno rešili zdravstvene težave mnogih Američanov, ki vsak dan spijejo ogromne količine sladkih in gaziranih pijač, in okrepili proračun. Ocenili so namreč, da bi uvedba omenjenega davka lahko v državno blagajno letno prinesla kar 25 milijard dolarjev. Ker poročilo še ni zaključeno, bi končna številka lahko bila še višja. Predlog o uvedbi zveznega davka na sladke pijače je sprožil val pohval in kritik. 40 zveznih držav že ima obdavčene nekatere pijače in nezdrave prigrizke, toda davek je minimalen, tako da ga potrošniki niti ne občutijo. Podporniki Navdušeni smo Organizacije, ki so se dolga leta borile s skorajda nepremagljivimi lobiji, so nad predlogom navdušene. Ker gre za pijače, ki vsebujejo številne snovi, ki lahko pri prekomernem uživanju povzročajo zdravstvene težave, bi prihranili tudi pri izdatkih v zdravstvu. Opozarjajo tudi, da bi lahko z denarjem financirali številne projekte osveščanja o pomenu zdrave prehrane in življenja. Zavedajo pa se, da bi država večino denarja preusmerila v krpanje proračunskih lukenj. Ameriški Center za znanost v javnem interesu je vladno pobudo pohvalil. Dodali so še nekaj svojih predlogov. Med drugim tudi to, da bi morali zvišati davek na alkoholne pijače. Nasprotniki Davek bi prizadel najrevnejše Lobiji in proizvajalci hrane so že na nogah. Podjetja, kot so Pepsi in Coca Cola, opozarjajo, da prodaja pijač ne bi upadla in da bi uvedba davka najbolj prizadela najrevnejše. Menijo, da gre za diskriminacijo nekaterih proizvodov, kar pa je nedopustno.

neutral

Nadzorniki Hita še vedno niso izbrali novega predsednika uprave. Vseh pet kandidatov je še v igri, je poudaril predsednik nadzornega sveta Jaklič. Hit še vedno nima novega predsednika uprave. Nadzorni svet družbe Hit po šestih urah razprave ni izbral novega predsednika uprave, kar pa naj bi se zgodilo v prvi polovici prihodnjega tedna, je po seji povedal predsednik nadzornega sveta Marko Jaklič. Nadzorniki so se še pogovorili s predstavniki sindikatov in se seznanili s poslovanjem Hita, ki je pod načrti, saj družba beleži izgubo. Vseh pet kandidatov je še v igri, je poudaril Jaklič. Po njegovih besedah so nadzorniki Hita danes soočili mnenja, ocene ter argumente in protiargumente o posameznem kandidatu. Soglasja niti niso iskali, saj so bili daleč od tega, da bi glasovali o novem predsedniku uprave, je pojasnil. Sestanek prihodnji teden Nadzorni svet Hita se bo tako ponovno sestal v prvi polovici prihodnjega tedna, morda tudi v Ljubljani, sestanek pa bi počasi že lahko pripeljal do odločitve , je ocenil Jaklič. Do takrat naj bi od petih kandidatov, ki so jih izbrali med 19 prijavljenimi na javni razpis, pridobili informacije, ki so bile doslej izpostavljene kot ne dovolj jasne . Nobeden kandidat ni idealen, zato se pri vsakem pogovarjajo o pozitivnih in negativnih stvareh, je dejal.

neutral

Novomeška tovarna zdravil Krka je ''premagala'' ameriški gigantski sestri. Evropski patentni urad je namreč razveljavil patent za atorvastatin, zato ga lahko brez skrbi uporabljajo . Evropski patentni urad je razveljavil patent EP 848 705, ki se nanaša na spojino atorvastatin. Odločitev je dokončna, imetnica patenta, družba Warner Lambert, lahko vloži samo še izredna pravna sredstva na razširjen pritožbeni senat evropskega urada, če meni, da so bile v postopku kršene njene temeljne procesne pravice ali je na odločitev morda vplivalo kakšno kaznivo dejanje. Krki gre dobro. Dobiček v prvem letošnjem četrtletju je na ravni lanskega. Novomeška Krka je na ravni skupine v prvem letošnjem četrtletju ustvarila za 245,2 milijona evrov prihodkov, kar je približno na enaki ravni kot lani, na ravni matične družbe pa 216,2 milijona evrov, tri odstotke več. Čisti dobiček skupine je znašal 43,9 milijona evrov, kar je prav tako na ravni dobička v enakem lanskem obdobju. Ameriški družbi Warner Lambert in Pfizer sta pred štirimi leti zoper novomeško Krko vložili tožbo zaradi domnevne kršitve patenta na okrožnem sodišču v Ljubljani. Z zadnjo razveljavitvijo je po mnenju Krke prenehal obstajati pravni temelj za tožbeni zahtevek, zato je v Ljubljani vložila predlog, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Ljubljansko sodišče je že leta 2005 zavrnilo tožbeni zahtevek ameriške farmacevtske družbe Merck zaradi varovanja patenta zdravila simvastin. Ameriški družbi sta zahtevali prepoved uporabe in proizvodnje atorvastatina, uničenje zalog, umik izdelka s trga in plačilo odškodnine. Krka, ki atorvastatin trži pod imenom Atoris in je eden najpomembnejših in po prodaji najhitreje rastočih izdelkov v njihovi ponudbi, ocenjuje, da v tožbi navedenih patentov tožečih strank ne krši, zato tožba ni utemeljena .

positive

Kljub nasprotovanju predstavnika zaposlenih v LTH je nadzorni svet na mesto predsednika uprave znova imenoval Miloša Kodreta. Delavci LTH plač niso prejeli že od marca, medtem ko pa bi jim moralo podjetje v ponedeljek izplačati že plače za april. Miloš Kodre, donedavni predsednik uprave Loških tovarn hladilnikov LTH, je bil s preklicem odstopne izjave, ki jo je podal v nedeljo, na današnji izredni seji nadzornega sveta LTH ponovno imenovan na to funkcijo, je pojasnil predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Ladislav Rožič. Kodre danes dogodkov ni želel komentirati. Rožič je še dejal, da je sam nasprotoval takšnemu predlogu, da se Kodre znova imenuje na mesto predsednika uprave, a so ga ostali člani nadzornega sveta s tremi glasovi za preglasovali. V nadzornem svetu so poleg Rožiča še predsednik Iztok Hohnjec, Robert Oblak in Gorazd Rakovec, katere je v nadzorni svet na zahtevo uprave imenovalo Kranjsko okrožno sodišče. Spomnimo, škofjeloška občina je v sredo na predlog sindikata na Okrožno sodišče v Kranju vložila predlog za stečaj, do česar je bila upravičena kot upnica podjetja. Za začetek stečajnega postopka je občina plačala 3620 evrov. Sicer pa delavci LTH plač niso prejeli že od marca, medtem ko pa bi jim moralo podjetje v ponedeljek izplačati že plače za april.

negative

Ne bodimo malenkostni, postavimo si lastno hišo! Če imate nekaj pod palcem in le malo časa oziroma potrpljenja, potem vam lahko hišo postavijo že v nekaj tednih! Lastna hišica na gričku - sanje vsakega Slovenca. Montažna gradnja pomeni postavitev predpripravljene hiše, ki je sestavljena iz delov oziroma modulov, prednarejenih v tovarni montažnih hiš. Pri gradnji montažne hiše ni mokrih faz, razen postavitve betonske osnovne plošče in kleti, če je hiša podkletena, kar pa ni nujno. Gradnja montažne hiše napreduje veliko hitreje kot klasična, vendar tudi veliko bolj finančno obremeni vašo denarnico v sorazmerno kratkem obdobju. Oba načina gradnje sta skoraj enakovredna, saj ni bistvenih prednosti med enim ali drugim načinom. Podatki proizvajalcev montažnih hiš kažejo, da se delež montažnih hiš povečuje. Pri nas, znaša delež montažnih hiš proti klasični le slab odstotek, v zahodni Evropi pa se ta delež giblje med 20 in 30 odstotki. Primerjava montažne in klasične gradnje Klasična gradnja ima pred montažno gradnjo te prednosti - financiranje in gradnja hiše je lahko postopna, - masivne stene imajo večje ohranjanje toplote, - hiša je požarno varnejša, - boljša toplotna stabilnost - manjše pregrevanje stavbe v poletnem obdobju, če zagotovimo v nočnem času primerno prezračevanje Montažna gradnja ima pred klasično gradnjo te prednosti - gradnja je hitrejša - potrebno je manj aktivnosti investitorja, - hišo nam lahko postavijo na ključ - izolativnost zunanjih sten je boljša, s čimer je lahko objekt varčnejši glede porabljene toplotne energije Več o gradnji montažne hiše oziroma o prednostih, pa tudi slabostih, na Cekin.si. Klik!

neutral

Ker naj bi bilo stanje v Luki Koper nevzdržno, napoveduje minister Vlačič menjavo njenih nadzornikov. Uprava vrača udarec in za težave krivi politično gonjo. Minister za promet Patrick Vlačič Prometni minister Patrick Vlačič bo sprožil postopek za sklic izredne skupščine Luke Koper in menjavo njenih nadzornikov. Po besedah delavcev je stanje v podjetju nevzdržno. Javni poziv za nove nadzornike Luke Koper je bil že objavljen, nanj se je prijavilo 66 kandidatov. O njih se je v tem tednu že izrekel tudi kadrovsko-akreditacijski svet, s čimer so izpolnjeni pogoji za menjavo nadzornikov. Zamajano zaupanje Kot so sporočili z ministrstva za promet, je v zadnjem času poslovanje družbe znova pretreslo nekaj negotovosti, ki se nanašajo na nedelovanje organa nadzora, nesodelovanje uprave pri postopkih revizije ter spore uprave s ključnimi deležniki. Osnovna funkcija uprave je, da vzpostavi zaupanje tako pri nadzornem svetu kot pri lastnikih in tudi pri delavcih, poudarjajo na prometnem ministrstvu. Na podlagi opozoril tako s strani poslancev kot zaposlenih in tudi nekaterih drugih je minister Vlačič že zahteval izredno revizijo poslovanja, ki jo je vlada potrdila in je trenutno v teku. Zaupanje pa je očitno zamajano tako pri nadzornikih kot pri delavcih, ki celo menijo, da je stanje v podjetju nevzdržno. Ob nedelovanju nadzornega sveta je vprašljivo tudi pravočasno sprejetje letnega poročila, kar lahko povzroči zamik pri sklicu redne skupščine, česar si po Vlačičevem mnenju ne morejo privoščiti. Luka Koper je eno najpomembnejših podjetij v portfelju prometnega ministrstva za strateške načrte te vlade, zato kot odgovoren lastnik ne moremo dovoliti, da je podjetje paralizirano v krču neoperativnosti, medtem ko bi moralo v polnem zagonu izpolnjevati svoj potencial, je poudaril Vlačič. Luka Koper Foto Mateja Klavs Kar dve skupščini? Uprava Luke Koper je v odzivu zapisala, da je nad Vlačičevim sporočilom, da bo sklical izredno skupščino podjetja, presenečena. Ministrstvo za promet je namreč prav danes poslalo na sedež družbe predlog za sklic 16. redne skupščine družbe datirano je sicer 11. 5. 2009, zato se postavlja vprašanja, ali namerava Republika Slovenija kot večinski lastnik zahtevati sklic kar dveh skupščin. Uprava kot neresnične zavrača obtožbe, da naj ne bi sodelovala v postopkih revizije, medtem ko se ji zdi navedba, da naj bi bila v sporu s ključnimi deležniki, sporna. Vzroke za zamajano zaupanje, kakor piše v sporočilu ministrstva za promet, op. a., pa uprava vidi v politični gonji, ki se je začela kmalu po volitvah jeseni lani s pismom štirih poslancev, so zapisali. Za konec so se pohvalili z relativno dobrimi poslovnimi rezultati, ki so kljub globalni gospodarski krizi stabilni in s tem zavrnili Vlačičeve očitke, da je Luka Koper v krču neoperativnosti. Dodali so še Ovira pri izpolnjevanju potenciala podjetja pa je, po mnenju uprave, v prvi vrsti država, ki tudi po treh letih še ni sprejela državnega prostorskega načrta za celovito ureditev koprskega pristanišča.

negative

Upniki T-2 so neuradno v večini že izglasovali prisilno poravnavo. Iz podjetja so sporočili, da je poslovanje v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja. Po neuradnih podatkih uradni bodo znani po izteku roka za glasovanje 13. avgusta , so upniki T-2, s priznanimi ali verjetno izkazanimi terjatvami, z več kot 60 odstotki že glasovali za prisilno poravnavo in jDržava bo lastnike Mipa, družino Volk, najverjetneje odškodninsko tožila, saj bo morala zaradi stečaja podjetja v Bruselj vrniti več kot milijon evrov evropskih subvencij. Mip v Novi Gorici Država bo lastnike Mipa, družino Volk, najverjetneje odškodninsko tožila, saj bo morala zaradi stečaja podjetja v Bruselj vrniti več kot milijon evrov evropskih subvencij. Minister za kmetijstvo Milan Pogačnik sicer pravi, da bo vlada za Mip tudi sama skušala najti novega lastnika, ki bi nadaljeval proizvodnjo, tako da bi lažje prepričali birokrate v Bruslju, da zahtevo po vračilu omilijo. Da bi bilo Mipovega premoženja ob vseh dolgovih dovolj tudi za poplačilo države, je namreč malo verjetno. Tako Mip kot Pomurka sta v zadnjih petih letih od države prek Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ARSKTRP prejeli finančna sredstva iz naslova skupne kmetijske politike za sofinanciranja naložb v skupni višini 2,65 milijonona evrov. V skladu s slovenskimi in EU predpisi ter sklenjenimi pogodbami sta obe družbi prevzeli obveznost koriščenja, ohranjanja in neodtujevanja sofinanciranih proizvodnih zmogljivosti, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo problem vračanja denarja zaradi stečaja Mipa in Pomurke. Stečaj je vzrok, da je sredstva treba vrniti v proračun RS in proračun EU. Agencija bo terjatve prijavila v stečajni postopek. Slovenija pa bi bila v primeru neporavnanih ali le delno poravnanih terjatev s strani stečajnih dolžnikov zavezana k vračilu izplačanih EU sredstev v proračun EU. Polovico sredstev je prispevala Slovenija, iz EU pa so prispevali za 1,36 milijona evrov sredstev. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo je praksa pri neizterjanih terjatvah pri drugih skladih takšna, da država članica predlaga vračilo v proračun EU v višini 50 odstotkov prejetih evropskih sredstev in Evropska komisija to običajno potrdi. Če bi to veljalo tudi v tem primeru, bi bil znesek, ki bi bremenil proračun RS, za polovico nižji, to je 681 tisoč evrov ob predpostavki, da iz stečajne mase ne bi prejeli ničesar, še pojasnjujejo na ministrstvu. Kot pravijo, pa bo najverjetneje vsaj del sredstev iz stečajne mase povrnjen.o podprli. Tako so ustvarjeni pogoji, da se bo lahko tudi uspešno končal postopek prisilne poravnave, začet januarja letos. Po pojasnilih vodilnih gre za pomembno prelomnico, ki bo omogočila nadaljevanje uspešnega poslovanja. Cilj postopka prisilne poravnave je bil postaviti poslovna razmerja na temelje, ki bodo zagotavljali nadaljnje poslovanje in rast našega podjetja, ki je zagotovo nosilec tehnološkega razvoja telekomunikacijskega trga v Sloveniji. Pogajanja z upniki so bila dolga, vendar smo ravno zaradi uspešnega dogovora z upniki uspeli zagotoviti izhodišče, ki nam omogoča vrnitev na trg v polni moči in zagotavlja nadaljnji razvoj naših konkurenčnih prednosti. Dodatno nas veseli tudi dejstvo, da smo v napornih pogajanjih z nekaterimi upniki uspeli pridobiti tudi ustrezne izjave, na podlagi katerih se bo kapitalska moč naše družbe po zaključku postopka prisilne poravnave še bistveno okrepila, je poudaril direktor T-2 Uroš Rožič. Poslovanje T-2 je bilo sicer letos stabilno, saj so kljub postopku prisilne poravnave beležili rast naročnikov, ki se je odrazila tudi v rasti prihodkov. Od začetka postopka prisilne poravnave so ustvarili 29 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 8,5 milijona evrov prostega denarnega toka, ki ga bo lahko po potrditvi prisilne poravnave družba namenila poplačilu upnikov in nadaljnjim investicijam. V tem času so pridobili več kot 14.000 novih naročnikov.

neutral

Električna inštalacija v zgradbi je izrednega pomena, saj mora biti delo strokovno opravljeno, zato je priporočljivo, če ne celo potrebno, izdelavo oziroma izgradnjo zaupati strokovnjakom. Pot se začne v elektrarni in konča v vaši vtičnici! Vsaka električna inštalacija mora biti med inštaliranjem ali po njem, a še pred izročitvijo uporabniku, pregledana in preizkušena, kar je treba opraviti tudi, če se električna inštalacija samo zamenja. Upoštevati je potrebno zakone, predpise in standarde. Po zaključeni izvedbi električnih inštalacij je potrebno skladno s predpisi opraviti kontrolo, pregledati karakteristike in kakovost električnih inštalacij. Ne glede na to, ali gradite novo hišo, je pametno pregledati obstoječo elektro inštalacijo, da pravočasno odkrijete napake in si prihranite dodatne stroške ali celo preprečite najhujše. Če vas zanima, kaj vse je potrebno pregledati, preizkusiti in izmeriti ter kje vse se skrivajo napake, kliknite tukaj! Več informacij na portalu Cekin.si! Klik!

positive

Delavci Steklarske nove bodo v torek ob 6. uri začeli stavkati, ker vodstvo družbe ni izpolnilo njihovih stavkovnih zahtev. Stavka bo trajala vse do izpolnitve zahtev. Med stavkovne zahteve je predsednik podjetniškega sindikata Neodvisnost Stjepan Miklaužič uvrstil izplačilo aprilske plače, plačilo potnih stroškov in poplačilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Pojasnil je še, da so se ponovno srečali z vodstvom podjetja, vendar rešitve niso našli, zato je stavka neizogibna. V zadnjih petih letih je Steklarska nova letno ustvarila v povprečju za milijon evrov izgube. Pooblaščenec direktorja Steklarske nove Nikola Šmajgert je sicer prejšnji teden na celjsko okrožno sodišče vložil predlog za stečaj, vendar ga sodišče še ni sprejelo. Vzrok za stečaj je ta, da lastnica podjetja Kapitalska družbe Kad ni podprla predlog o dokapitalizaciji, saj se družba že dlje časa sooča z večmilijonskimi dolgovi. Teh dolgov pa se je največ nabralo pri energetskih podjetjih. Zato v Kad menijo, da dokapitalizacija v višini pet milijonov evrov z namenom poplačila starih upnikov ne bi bila smiselna, vodstvo družbe pa jim tudi ne more zagotoviti vračilo denarja. Sicer je Kad pozval največje upnike Steklarske nove, ki zaposluje okrog 300 delavcev, k zniževanju terjatev ali spremembi terjatev v lastniške deleže, vendar ta predlog ni padel na plodna tla. Globalna finančno-gospodarska kriza naj bi razmere še poslabšala, saj naj bi se povpraševanje po izdelkih družbe dodatno znižalo. Steklarska nova, ki ima že skoraj mesec dni blokiran transakcijski račun, se s finančnimi težavami sooča že nekaj let, podjetje ni bilo zmožno plačevati niti prispevkov za zdravstveno in pokojninsko varstvo v višini 2,5 milijona evrov. V zadnjih petih letih je družba letno ustvarila v povprečju za milijon evrov izgube. Poleg tega si je podjetje nabralo tudi precej dolgov. Največji upniki Steklarske nove, ki je bila ustanovljena leta 1947, so tako Elektro Celje, Davčna uprava RS in Geoplin.

negative

Predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu Luke Koper so sporočili ministru Vlačiču, da gre krivdo za neučinkovitost nadzornega sveta iskati pri posameznih nadzornikih. Minister Vlačič Predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu Luke Koper so se v petkovem odprtem pismu odzvali na očitke ministra za promet Patricka Vlačiča o neučinkovitosti nadzornega sveta Luke. Poudarjajo, da gre krivdo za neučinkovitost nadzornega sveta iskati pri posameznih nadzornikih, ki nadzornem svetu onemogočajo uspešno delovanje. Govoriti o nadzornem svetu, kot da gre za enoumno celoto, se nam zdi banalno, poenostavljanje zapletene realnosti s strani ministra Vlačiča pa žali tudi predstavnike zaposlenih, pišejo Nebojša Topič, Mladen Jovičić in Stojan Čepar. Nadzorniki Luke Koper so neenotni, nekateri od njih pa očitno pod vplivom in celo pritiskom, in zato v dvomih, ali naj verjamejo upravi in predsedniku nadzornega sveta, ali naj izvedejo svoje delo nadzora in sami ugotovijo dejstva. Zadnja dogajanja v nadzornem svetu Luke Koper kažejo na urejanje razmer, seveda pa se pri tem pojavljajo trenja in upor tistih, ki jim učinkovitost sveta ne ustreza, še pišejo predstavniki zaposlenih. Glede na to, da je nadzorni organ v zadnjem času pridobil dovolj jasnih dokazov o spornem delovanju uprave, je za pričakovati, da se bodo stališča večine nadzornikov že na naslednji seji poenotila, napovedujejo. Spomnimo, da je zadnja seja nadzornega sveta, na kateri naj bi nadzorniki razpravljali tudi o nezaupnici prvega nadzornika Borisa Popoviča, po nekaterih navedbah pa tudi o nekrivdni razrešitvi predsednika uprave Roberta Časarja in člana uprave Alda Babiča, zaradi nesklepčnosti odpadla, nadzorniki pa bodo spet zasedali v sredo. Predstavniki zaposlenih odgovarjajo tudi na napovedi Vlačiča o sklicu skupščine, pri čemer poudarjajo, da je sklic redne skupščine prazna in nepotrebna floskula , saj se večini nadzornikom mandat izteka. Ministra za promet pozivajo, naj se z dejanji odzove na opozorila, ki naj bi že dalj časa prihajala iz strokovnih krogov Luke. Vlačič je pretekli petek sicer napovedal, da bo sprožil postopek za sklic izredne skupščine družbe in menjavo njenih nadzornikov, v teku pa je tudi izredna revizija poslovanja družbe. Na to, da je za stanje v Luki Koper zaradi prepočasnega delovanja soodgovorna tudi država oziroma ministrstvo za promet, je na protestnem shodu delavcev pretekli teden opozoril tudi nekdanji predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Boris Bradač, ki je s tega položaja zaradi osebnih razlogov odstopil marca letos.

neutral

Zakaj je v Sloveniji zemljiški dolg zapostavljen način zavarovanja nepremičnine v primerjavi s hipoteko? Poznavanje njunih prednosti in slabosti vam namreč olajša in poceni financiranje pri nakupu težko pričakovane lastne nepremičnine. Naj bo vaša hiša sanjska ne le v vaših očeh, ampak tudi denarnici! Z zemljiškim dolgom lahko zavarujemo tudi take terjatve, ki nimajo nikakršne povezave z ustanovitvijo tega dolga. Tako je na primer v tujini pogost primer, da namesto hipoteke zastavijo nepremičnino kar z zemljiškim dolgom in ga po celotnem odplačilu zastavijo ponovno za najem potrošniškega posojila, s katerim odplačujejo otrokovo šolnino, nakup nove nepremičnine itd. Vse našteto pri hipoteki seveda ni možno. Ker se zemljiški dolg ustanovi le enkrat, se lahko kasneje prosto prenaša in uporablja za različna zavarovanja terjatev brez dodatnih stroškov. Pri hipoteki pa je treba v takem primeru ustanoviti novo, kar povzroča še več stroškov in dokumentacije. Želite izvedeti, kako zastaviti zemljiški dolg in se tako izogniti kupu birokracije in dodatnim stroškom v višini 1000 evrov in več, kakor to velja pri hipoteki ? Več o tem na cekin.si.

neutral

Vsi naftni derivati se spet dražijo. Po novem bo za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina treba odšteti 1,047 evra. Cena 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 3,7 centa in bo tako stal 1,047 evra na liter. 98-oktanski bencin se bo podražil za 4,4 cente in bo stal 1,078 evra na liter. Cena dizelskega goriva in kurilnega olja pa se bo zvišala za 2,2 centa. Dizelsko gorivo bo stalo 1,012 evra na liter, kurilno olje pa 0,544 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. V ceno lahko poseže tudi vlada s trošarinami.

negative

V krizi nastajajo ideje, za katere je težko reči, ali gre za norčevanje ali zgolj ponesrečen poskus. Direktor LTH je delavcem predlagal, naj tako kot t. i. tajkuni s posojili odkupijo tovarno.

negative

Štirje nadzorniki Luke Koper bodo predlagali krivdno razrešitev predsednika uprave Časarja in še dveh članov, če bodo ugotovili, da uprava ne spoštuje sklepov nadzornega sveta. Na sredini seji nadzornega sveta Luke Koper bo nedvomno vroče. Na sredini seji, ki je nadaljevanje aprila prekinjene seje nadzornega sveta Luke Koper, nadzorniki Olga Franca predstavnica države, Nebojša Topić, Mladen Jovičić in Stojan Čepar vsi trije so predstavniki delavcev napovedujejo razrešitev predsednika uprave Roberta Časarja in članov uprave Marjana Babiča in Alda Babiča. Podlaga za razrešitev bo verjetno razprava o neupoštevanju sklepov nadzornega sveta s strani uprave. Po besedah Jovičića bi bila potrditev enega nerealiziranega sklepa dovolj za predlog o glasovanju o odgovornosti uprave. Luka Koper potrebuje novo vodstvo, ki jo bo oživilo predvsem s svojo osnovno dejavnostjo, trženjem in povezovanjem s pomorskimi agenti, še pravijo. Bo Časar razrešen krivdno ali nekrivdno? Od tega je odvisno, ali bo prejel dobrih 200.000 evrov odškodnine ali ne. Isto velja tudi za Babiča. Katerih konkretnih zahtev nadzornikov uprava ni izpolnila, niso želeli razkriti, pravijo pa, da jih je nekaj deset . Tako po besedah France nadzorniki od uprave še čakajo na poročilo o finančnih vidikih različnih investicij družbe Luke Koper, nameravajo pa tudi preveriti, ali je uprava izvršila vladno priporočilo o znižanju plač. Kot kaže, bo jeziček na tehtnici pri glasovanju o odgovornosti uprave znova Bojan Zadel, ki v nadzornem svetu zastopa interese države. Da bi bil predlog sprejet, potrebujejo zgoraj omenjeni štirje nadzorniki vsaj še en glas, ni pa verjetno, da bi ga dobili od predsednika nadzornega sveta Borisa Popoviča ali nadzornikov Metoda Mezeka in Marka Valentinčiča. Nekrivdne razrešitve Časarja in Babiča, ki naj bi jo v sredo predlagal Boris Popovič, omenjeni štirje nadzorniki ne nameravajo podpreti. Bodo pa na dnevni red poskusili uvrstiti tudi glasovanje o zaupnici prvega nadzornika Popoviča. Po mnenju Olge Franca bi nadzorni svet namreč moral voditi predstavnik države, na vprašanje, ali bi bila pripravljena funkcijo prevzeti sama, pa odgovarja, da je izziva ne bi bilo strah. Nadzorniki bodo sicer obravnavali še poročilo o poslovanju Luke za leto 2008 in predlagali imenovanje posebne komisije, ki bo raziskala odgovornost uprave za nezakonito razrešitev izvršnega direktorja za logistiko.

neutral

Po novici, da je država pripravljena rešiti družbo, ki je za vzhod Slovenije vitalnega pomena, je delavce razveselil tudi njen prvi mož. Aprilske plače naj bi dobili še ta teden. Mura Pri premierju Borutu Pahorju so se na temo reševanja tekstilnega podjetja Mura sestali minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, minister za finance Franc Križanič ter minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Na sestanku so se dogovorili, da se je država, ne glede na to, da je prek Soda Slovenska odškodninska družba samo dvanajstodstotni lastnik Mure, pripravljena vključiti v kratkoročno plače in dolgoročno reševanje Mure, pri čemer morajo svoj del odgovornosti za reševanje prevzeti vsi deležniki preostali lastniki in bančni upniki . Država bo reševala le zdrav del podjetja Pri Pahorju so se sestali Matej Lahovnik na fotografiji, Franc Križanič in Ivan Svetlik. Lastniki Mure so potrdili dokapitalizacijo podjetja, ki jo morajo izpeljati do 31. maja. Če dokapitalizacija družbe Mura, ki je nujna za obstoj podjetja, ne bo uspela in torej lastniki ne bodo želeli prevzeti odgovornosti za razvoj podjetja, je odškodninska družba sama pripravljena konvertirati svojo terjatev do družbe v kapitalski delež in s tem v celoti prevzeti odgovornost za upravljanje in sanacijo družbe, so načrt ministrov pojasnili v kabinetu premierja. Konverzija pa bi morala biti izvedena na način, da Sod pridobi večinski delež v Muri. Na ta način želi država reševati zdravi del podjetja in ne finančnih naložb lastnikov Mure. V nadaljevanju namerava Slovenska odškodninska družba svoj delež prenesti na posebno družbo za prestrukturiranje, ki bo izvajala nadaljnje postopke prestrukturiranja družbe. Sicer pa bosta premier in Lahovnik v kratkem tudi obiskala Muro, so še sporočili iz kabineta predsednika vlade. Plače še ta teden? Prokurist Mure Zdenko Podlesnik Foto POP TV Kot je znano, delavci Mure v ponedeljek prvič po letu 2002 niso prejeli aprilskih plač. Prokurist Zdenko Podlesnik, ki Muro po odstopu predsednika uprave Franca Huberja vodi, in glavna finančnica Marinka Glavač se namreč z bankami nista uspela dogovoriti za posojilo. V družbi naj bi za izplačilo plač potrebovali okoli 2,5 milijona evrov. Plače za marec je vodstvo uspelo zagotoviti tik pred izplačilom. Po novici, da je država pripravljena rešiti Muro, je delavce razveselil tudi Podlesnik. Povedal je, da z eno od bank že tečejo pogovori, tako da bi lahko zaposleni dobili plače še ta teden. V petek so se vsaj nekateri iz vlade pokazali kot kooperativni, v ponedeljek pa žal niso bili vsi dostopni, nekateri so vmes povedali tudi kakšne nerodne izjave, kar so nam dobavitelji in poslovni partnerji vzeli za slabo, mislim pa, da današnje sporočilo vlade to popravlja, je dejal. Največji lastnik Mure je NFD Holding 18,57 odstotka. Drugi je Slovenska odškodninska družba z 12,23-odstotnim deležem, tretji Vipa Holding 6,73 odstotka. Mali delničarji fizični lastniki pa imajo v lasti okoli 41 odstotkov Mure.

neutral

Nadzorni svet Luke Koper je sklenil, da bo Popoviča odpoklical z mesta predsednika. Novo sejo naj bi sklicali v roku 14 dni. Potem bi lahko razpravljali tudi o razrešitvi uprave. Luka Koper Predsednik nadzornega sveta Luke Koper in koprski župan Boris Popovič je zaradi službenih obveznosti v Ljubljani prek elektronske pošte preklical današnjo sejo nadzornega sveta. Na njej naj bi med drugim glasovali tudi o njegovi nezaupnici in o krivdni razrešitvi uprave, ki jo vodi Robert Časar člana sta še Marjan Babič in Aldo Babič. V upravni stavbi Luke Koper so se kljub odpovedi seje zbrali vsi nadzorniki Luke, z izjemo Popoviča. Po skoraj dve uri trajajočem usklajevanju so se dogovorili, da bodo najkasneje do 4. junija sklicali novo sejo, na kateri bodo razpravljali le o razrešitvi prvega nadzornika. Koprski župan Boris Popovič je sejo preklical zaradi obveznosti v državnem svetu. Foto POP TV Pričakujem, da bo razrešitev izglasovana, je po koncu sestanka povedala Olga Franca, ki v nadzornem svetu Luke predstavlja državo. Šele ko bo Popovič razrešen, bodo nadzorniki nadaljevali z ugotavljanjem odgovornosti uprave, je še povedala. V Luki ni izrednih razmer! Obžalujemo, da nadzorni svet Luke Koper znova ni uspel izpeljati seje in obravnavati letnega poročila, kar dokazuje, da so porušeni odnosi v in med posameznimi organi delniške družbe očitno začeli ogrožati uresničevanje interesov družbe. Pričakujemo, da bo uprava še pred iztekom roka sklicala redno skupščino družbe. V kolikor ta ne bo sklicana do 29. maja, bo postopek za sklic skupščine sprožil minister sam. Ministrstvo za promet Popovič svoj izostanek pojasnjuje Zjutraj so v Državni svet prispeli materiali o plinskih terminalih, zato sem šel nemudoma v Ljubljano, saj je to pomembna tematika, ki zadeva vse prebivalce Mestne občine Koper. Ocenil sem, da je to pomembnejša zadeva od dogajanja v Luki Koper, katere rezultati poslovanja so uspešni. Sicer pa bom v začetku prihodnjega tedna pripravil novinarsko konferenco o Luki Koper. Prav tako bom k sebi na pogovor povabil predstavnike vseh luških enot. Menim namreč, da v Luki ni nikakršnih izrednih razmer, ampak hočejo kot take prikazati določeni posamezniki. Zavedati se moramo, da Luka Koper ni le stvar zaposlenih, ampak je last vseh prebivalcev MOK, ki so jo v preteklosti gradili, skozi leta dograjevali in omogočili razvoj, kakršnega dosega kot ena pomembnejših slovenskih gospodarskih družb. Zaposleni želijo krivdno razrešitev uprave Pred upravno stavbo Luke Koper se je danes tako kot pretekli torek, ko bi morali zasedati nadzorniki, zbrala množica delavcev s transparenti. Agonija se vleče naprej, je današnje dogodke komentiral nekdanji predstavnik delavcev v nadzornem svetu Boris Bradač. Po njegovem mnenju si uprava tako kupuje čas , ministrstvo pa še vedno ne ukrepa. Žalostno je, da morajo v tej državi za lastnino državljanov skrbeti delavci, še pravi Bradač. Uprava Luke Koper poziva Olgo Franca k odstopu Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar Foto Dare Čekeliš Medtem pa se je oglasila tudi uprava družbe, ki je pozvala nadzornico Olgo Franca, da iz objektivne odgovornosti odstopi z mesta članice nadzornega sveta družbe, ker s širjenjem neresnic in z zavajajočimi izjavami ravna v nasprotju z interesi družbe, saj škodi ugledu podjetja, ki je vpeto v domače in mednarodno okolje. V upravi pravijo, da Franca s svojimi izjavami v medijih vnaša nemir med zaposlene v družbi. Špekulacij o domnevnih nepravilnostih in slabem poslovanju ni namreč potrdil noben organ ali institucija, ki je za to poklicana, so sporočili z Luke Koper.

neutral

Vse več malih delničarjev Mercatorja želi iztožiti škodo, ki je nastala pri prevzemu družbe. Skupini se lahko pridružite do 1. junija. Pri VZMD so ocenili, da imajo realne možnosti za zmago, ker je Pivovarna Laško ob prevzemu Mercatorja domnevno kršila prevzemno zakonodajo. Odškodnine bi bile lahko milijonske. Vseslovensko združenje malih delničarjev VZMD je delničarje Mercatorja obvestilo, da lahko pristopijo k odškodninski tožbi, ki jo bodo predvidoma vložili zoper prevzemnike družbe Mercator zaradi kršitev prevzemne zakonodaje oz. opustitve objave prevzemne ponudbe ob pridobitvi kvalificiranega deleža po zakonu o prevzemih. Za omenjeni korak so se odločili zaradi velikega zanimanja malih delničarjev Mercatorja za možnost iztožitve škode, ki je posameznemu delničarju nastala zaradi odsotnosti prevzemne ponudbe. Zainteresirani se jim bodo lahko pridružili do vključno 1. junija. Po tem datumu bo strokovni svet VZMD sprejel odločitev o tem, kako bodo pristopili k tožbi. Pri tem namreč morajo upoštevati interes oškodovanih delničarjev Mercatorja in dodatne strokovne presoje pravnih in finančnih vidikov. VZMD bo priglasitve delničarjev Mercatorja zbiral preko svojih objavljenih številk in naslovov, poleg teh pa še na e-naslovu mercator@vzmd.si ter na telefonskih številkah 01/426 50 17 in 051 633 330. Predložiti morate izpis stanja na svojem računu nematerializiranih vrednostnih papirjev na dan 1. januar 2006 in zbirni izpis vseh transakcij z delnicami Mercator od dne 1. januar 2006 do danes. Omenjena dokumenta lahko pridobite pri Centralni klirinško depotni družbi.

neutral

Nova Ljubljanska banka očitno spet povzroča trenja v koaliciji. Kljub drugačnim Pahorjevim napovedim sta med kandidati za člane nadzornega sveta tudi dva nekdanja nadzornika. Vlada danes kljub pričakovanjem ni potrdila petih kandidatov za nadzorni svet NLB. Med njimi sta bila tudi dva nekdanja nadzornika največje slovenske banke. Premier Borut Pahor pa je še pred kratkim javno zatrjeval, da med novimi nadzorniki ne bo ljudi, ki so že sedeli v nadzornem svetu banke. Nadzorni svet, ki je zaupanje Veselinoviču dal, mu ga je tudi vzel, pravi premier Pahor. A novega nadzornega sveta, ki bi poiskal novega šefa državne banke, pa nikakor ne morejo sestaviti. Pahor je razlagal, da tam nimajo kaj početi nadzorniki, ki so to v NLB že bili. Potem pa seznam dva od petih vladnih predstavnikov sta tam že bila Dolenc in Škapin, sicer bančnika, nekdaj uslužbenca svetovne banke. Spet drugače od napovedi. Čeprav sem jaz predsednik vlade, ne želim nekih odločitev uveljaviti, povem svoje argumente. Vlada si je vzela čas do naslednje seje oziroma do četrtka najkasneje, ko bo dokončno sprejela to odločitev, dodaja Pahor. Sklepi še niso dokončni, lahko se še spremenijo z nasprotnim predlogom skupščine, tako da bodo vsa imena še dodatno preučena, pravi minister za finance Franc Križanič. Draško Veselinovič Opozicija opozarja na dvoličnost Občutljivo kadrovanje, še bolj občutljivo pa bo podeljevanje oziroma podaljšanje takoimenovanih tajkunskih kreditov. Opozicija že zdaj opozarja na dvoličnost, država bo nudila banki jamstvo tudi za takšne kredite, takrat ko bodo ocenili, da je to nujno potrebno. To so veliki zneski in to kar predlaga opozicija je igranje s stabilnostjo finančnega sistema. Opozicija si to lahko privošči, mi pa seveda moramo resno pristopiti, pravi Križanič. Tem, ki so mislili, da se bosta cedila med in mleko vseskozi in so najeli posojila zato, da so prevzeli podjetja in so sedaj v težavah zaradi svoje pogoltnosti, tem bo sedaj pomagala država, da bodo izpeljali scenarij do konca, je kritičen bivši minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. O tajkunskih kreditih se bodo v naslednjih dneh prepirali v državnem zboru.

negative

Na največjem svetovnem tekmovanju blagovnih znamk v kategoriji tehnoloških inovacij ter izdelkov za šport in življenjski slog so zmagale Elanove smuči. Begunjski Elan je v Kölnu na največjem svetovnem tekmovanju blagovnih znamk v kategoriji tehnoloških inovacij ter izdelkov za šport in življenjski slog Plus X Award za svojo serijo smuči speedwave prejel nagrado za inovativnost v kategoriji športne opreme. Kot so sporočili iz Elana, se je letos za nagrade v 11 kategorijah potegovalo več kot tisoč izdelkov z vsega sveta, nagrajence pa je izbrala 144-članska strokovna žirija iz 32 držav. Smuči že prejele druge nagrade Serija smuči speedwave, ki jo je oblikoval studio Gigodesign in je napovedala prihod inovativne tehnologije waveFlex, je sicer že prejela nagrade za inovativnost european ski award, za oblikovanje red dot design award in designpreis ter za vozne lastnosti medal of excellence. Samo najboljšim izdelkom Nagrade v okviru tekmovanja Plus X Award podeljujejo najboljšim izdelkom s področja športne opreme, športnih oblačil, telovadnih orodij in pripomočkov v kategorijah inovativnosti, oblikovanja, funkcionalnosti, ergonomije, prijaznosti upravljanja in prijaznosti do okolja.

positive

72 odstotkov slovenskih podjetij poroča o upadu prodaje, učinke krize pa najbolj občutijo trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo motornih vozil, tehničnega blaga, pohištva in gradbenega materiala. Slabe učinke krize najbolj občutijo trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo motornih vozil, tehničnega blaga, pohištva in gradbenega materiala, pravi predsednik Trgovinske zbornice Slovenije Bojan Papič. Manjših padcev prodaje so deležne predvsem trgovine z osnovnimi življenjskimi dobrinami. Trgovci si želijo uvedbe subvencij oziroma premij za čisto okolje ob zamenjavi vozila starejšega od 10 let. Analiza zbornice je pokazala, da je 72 odstotkov podjetij poročalo o upadu prodaje, v povprečju pa se je prodaja aprila v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za 2,9 odstotka, na letni ravni pa naj bi se po pričakovanjih znižala za 2,4 odstotka. Prodaja vozil padla za četrtino V prvih dveh mesecih letos je prodaja najbolj upadla v tehnični trgovini, pohištvu in trgovini z gradbenim materialom, in sicer za dobrih 18 odstotkov, prodaja motornih vozil pa je padla za več kot četrtino. Prodaja v trgovini na debelo se je zmanjšala za več kot 14 odstotkov, kriza pa je bolj prizadela manjše trgovce kot večje, saj je prodaja pri manjših upadla za 10 odstotnih točk bolj kot pri velikih. Trgovci po reziskavi za lažjo prebroditev krize razmišljajo o odpustitvi približno 1,7 odstotka delovne sile, pravi izvršna direktorica TZS Mariča Lah. Kot pravi, ne bo šlo za klasično odpuščanje, ampak za nenadomestitev odhodov v pokoj in tudi nepodaljšanje nekaterih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Manjše padce prodaje so zabeležile trgovine z osnovnimi življenjskimi dobrinami. Foto dnevnik.hr Kritika vladi o dvigovanju cene goriv Kriza ni prišla in bo odšla, ampak imamo zdaj novo stvarnost, je še poudaril Papič, ki je bil kritičen do nekaterih vladnih ukrepov za preprečevanje in omilitev krize. Med drugim je omenil, da je nespametno dvigovati cene goriv, dizelsko gorivo je tako med dražjimi v EU in najdražje v primerjavi z drugimi državami v regiji. Vlada se tudi ukvarja s trenutnimi težavami oziroma z reševanjem tistega, kar se ne da rešiti, premalo pozornosti pa posveča vzpodbujanju splošne potrošnje. Trgovci za zmanjšanje obrestnih mer Zato trgovci predlagajo uvedbo zmanjšanja obrestnih mer pri kreditiranju prebivalstva za nakup stanovanj, za obnove hiš ali drugih trajnejših dobrin. Poleg tega predlagajo tudi uvedbo subvencij oziroma premij za čisto okolje ob zamenjavi vozila starejšega od 10 let in njegovi oddaji v center za razgradnjo. Po njihovih besedah bi morale biti trošarine za pogonska goriva na ravni, ki zagotavlja konkurenčno ceno v primerjavi s sosednjimi državami, uvesti pa bi morali subvencije oziroma premije za naložbe prebivalstva, ki izboljšujejo okolje ter povečati osnove za manjša podjetja za plačilo davka na dodano vrednost po plačani realizaciji.

negative

Največje elektrarne, zlasti tiste na Dravi, podirajo vse proizvodne rekorde. Poglavitni razlog za pozitivne rezultate so ugodne hidrološke razmere. Sicer pa se poraba električne energije v Sloveniji še naprej zmanjšuje. Dravske elektrarne Iz Elektra Slovenija so sporočili, da naše največje elektrarne, zlasti tiste na Dravi, podirajo vse proizvodne rekorde. Poglavitni razlog za pozitivne rezultate so ugodne hidrološke razmere, ki spremljajo proizvodnjo hidroelektrarn že od začetka tega leta. Tako nam je aprila iz slovenskih hidroelektrarn uspelo zagotoviti kar 510,9 milijona kilovatnih ur od tega so Dravske elektrarne Maribor prispevale kar 384,5 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 237,7 milijona kilovatnih ur oziroma kar za 87 odstotkov več kot v istem času lani, so zapisali v sporočilu za javnost. Skupni proizvodni rezultati so bili zaradi ustavitve Nuklearne elektrarne Krško NEK, kjer je potekal enomesečni remont, tokrat nekoliko slabši, saj je termoelektrarnam aprila uspelo zagotoviti le 342,7 milijona kilovatnih ur. Tako je aprilski izkupiček iz vseh domačih elektrarn znašal 853,5 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za tretjino manj kot aprila lani, čeprav še vedno za 13,5 odstotka več od sprva načrtovanega z letošnjo elektroenergetsko bilanco, so poudarili. Poraba električne energije se še naprej zmanjšuje Skupni proizvodni rezultati so bili zaradi ustavitve NEK, kjer je potekal enomesečni remont, tokrat nekoliko slabši. Foto Reuters Trend manjšanja porabe električne energije so zaznali tudi v svetu. Gre za posledico gospodarske krize. V Evropski uniji se je poraba zmanjšala za šest odstotkov. Sicer pa se poraba električne energije v Sloveniji še naprej zmanjšuje. Aprila so odjemalci iz prenosnega omrežja prevzeli le 811,6 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 213,7 milijona kilovatnih ur oziroma kar za 20,8 odstotka manj kot v istem času lani. Poglavitne vzroke za zmanjševanje povpraševanja po električni energiji gre iskati predvsem v zmanjševanju proizvodnje in zapiranju tudi nekaterih manjših podjetij, pri čemer je bilo v prvih štirih letošnjih mesecih iz prenosnega omrežja prevzetih kar za 13 odstotkov manj električne energije v primerjavi z istim lanskim obdobjem, so še sporočili iz Elektra Slovenije.

positive

Začne se s tihim šušljanjem na hodnikih, nadaljuje z nepričakovano potezo vodilnih. Čeprav potiho pričakuješ, te doleti kot strela iz jasnega si odpuščen! Kaj je dobro vedeti, ko postaneš brezposeln? Koliko je maksimalna višina denarnega nadomestila, ki jo brezposelni lahko prejme? Čustveni vpliv zaradi izgube službe na vsakem pusti drugačen pečat. Vseeno pa je dobro vedeti, kaj je po začetnem šoku dobro narediti najprej in kakšne ugodnosti brezposelna oseba sploh ima. Če vas zanima, kakšne pravice imate kot brezposelna oseba, kdaj in do katere višine ste upravičeni pri uveljavljenju denarnega nadomestila ter zakaj kot brezposelni opravljati občasna dela in hkrati ostati prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, kliknite na cekin.si.

negative

SKB banka naj bi se zahtevi za uvedbo stečajnega postopka proti Istrabenzu pridružila avstrijski banki Bawag. Po neuradnih informacijah naj bi jim prekipelo, saj bančni konzorcij samo odlaga probleme. Predsednica uprave SKB Cvetka Selšek Ker se je SKB le pridružila zahtevi, to pomeni, da ne bodo začeli teči novi roki za morebitno uvedbo stečajnega postopka, piše Dnevnik. Dodaja, da je bil po vsej verjetnosti eden od glavnih razlogov, da so v SKB, ki jo vodi Cvetka Selšek, sprejeli to odločitev, to, da so banke upnice, ki nimajo sklenjenih zavarovanj za posojila, v podrejenem položaju v primerjavi z bankami, ki imajo sklenjene repo pogodbe. Po pisanju Financ je z mečkanjem pri sanaciji Istrabenza nezadovoljnih vse več bančnih upnikov Istrabenza, po neuradnih informacijah pa menda o stečaju intenzivneje že razmišljajo v več avstrijskih bankah, ki imajo slaba zavarovanja posojil ali pa jih sploh nimajo. Skupina Istrabenz je bankam dolžna še okoli 800 milijonov evrov, od tega holdingu okoli 370 milijonov evrov. Bančni konzorcij težave le odlaga Selškovi naj bi po informacijah časnika prekipelo tako zaradi neodločnega bančnega konzorcija, ki težave s sestanka v sestanek samo odlaga, kot tudi zaradi uprave Istrabenza, ki daje precej drugačne predloge sanacije kot AT Kearney, svetovalec bankirjev pri sanaciji holdinške skupine.

negative

V šentjurski furnirnici Acer bodo nadaljevali s proizvodnjo. Vodstvo se po opozorilni stavki spet pogaja z zaposlenimi, očitke o šikaniranju pa zavračajo. Uprava in lastniki šentjurske furnirnice Acer so sprejeli sklep o nadaljevanju proizvodnje in pogajanj z zaposlenimi, ki so v četrtek pripravili opozorilno stavko zaradi neizplačila drugega dela lanskega regresa za letni dopust in aprilske plače. Direktor furnirnice Franc Jagodič vse navedbe podjetniškega sindikata o mobingu in šikaniranju delavcev odločno zavrača, kot tudi navedbe, da se pred četrtkovo stavko niso bili pripravljeni pogajati. V četrtek je v furnirnici Acer potekala opozorilna stavka. Kot zatrjuje, so se dan pred stavko sestali s predstavniki podjetniškega sindikata, ker pa niso hoteli popustiti pri stavkovnih zahtevah, je bil sklican zbor delavcev, na katerem je uprava družbe še enkrat predstavila svojo ponudbo. Uprava podjetja je bila namreč pripravljena delavcem del aprilske plače izplačati do torka, preostanek do konca meseca, drugi del regresa za lanski letni dopust bi izplačali v dveh delih, in sicer 120 evrov junija, enak znesek julija, kar pa so delavci zavrnili. Po njegovih besedah je bilo vsem tistim, ki predloga poplačila obveznosti niso želeli sprejeti, ponujena možnost odpovedi pogodbe, pri čemer bi delavcem pripadle tako odpravnine kot tudi vse pravice z naslova brezposelnosti. Možnost je na stavkovnih pogajanjih izpostavila tudi delovna inšpektorica, saj je po njeni oceni to najboljša rešitev za tiste, ki želijo podjetje zapustiti. Direktor meni, da stavkovne zahteve resno ogrožajo izvedbo programa prestrukturiranja podjetja, ki zagotavlja ohranitev delovnih mest, finančno, tehnološko in kadrovsko prestrukturiranje. Novembra lani je bil predlog posredovan ministrstvu za gospodarstvo skupaj z vlogo za dodelitev pomoči podjetjem v težavah. Program je aprila letos medresorska komisija potrdila oziroma podala pozitivno mnenje o izpolnjevanju pogojev za dodelitev državne pomoči na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranju gospodarskih družb v težavah. Pri izvedbi omenjenega programa ima pomembno vlogo tudi lastnik podjetja, ki bo vse svoje terjatve do družbe konvertiral v kapital.

negative